Na podlagi
61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt
(Uradni
list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 –
ZKZ-C) in 16. člena
Statuta Občine Zagorje ob Savi
(Uradni list RS, št. 98/09 – UPB) je Občinski svet Občine Zagorje ob
Savi na 19. redni seji dne 30. 9. 2013 sprejel |
O D L O K |
o
Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje op 5 ZS 27 – Kolenc v
Zagorju ob Savi |
SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
(podlaga
načrta) |
S tem
odlokom se ob upoštevanju usmeritev Občinskega prostorskega načrta
Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 65/11) sprejme Občinski
podrobni prostorski načrt za območje OP 5 ZS 27 – Kolenc v Zagorju ob
Savi, ki ga je izdelalo podjetje AKA, d.o.o. Trbovlje, pod številko
projekta 01/12, v septembru 2013. |
2. člen |
(sestavni
deli) |
Občinski
podrobni prostorski načrt sestavlja tekstualni in grafični del ter
obvezne priloge iz 19. člena ZPNačrta. |
OPIS
PROSTORSKE UREDITVE |
3. člen |
(predmet
načrta) |
(1)
Območje OPPN zajema površine stavbnih zemljišč na travniškem, s sadnim
drevjem zasajenem, relativno strmem jugovzhodno orientiranem pobočju
osrednjega obrobja mesta Zagorje ob Savi, ki meji na obstoječo pozidavo
na Vinski, Pintarjevi in Cesti 9. avgusta v Zagorju ob Savi. Območje
urejanja se prometno navezuje na Vinsko cesto, ki poteka po zahodni
meji. |
(2) V
skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Zagorje ob Savi
(Uradni list RS, št. 65/11) je enota urejanja z oznako OP 5 ZS 27 –
Kolenc opredeljena kot območje za stanovanja. |
(3)
Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem načrtom, so: |
–
individualna stanovanjska gradnja, |
– nova
dovozna cesta, |
–
gospodarska javna infrastruktura. |
OBMOČJE
PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
4. člen |
(območje
načrta) |
(1)
Območje načrta obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 676/18 – del,
676/43, 676/45, 676/46, 676/47, 676/48, 676/49, 676/50, 676/51, 676/52,
676/55, 688/1, 689/1, vse k.o. 1886 – Zagorje – mesto. Površina območja
meri 1,4 ha. |
(2) Za
izvedbo priključkov novih objektov na obstoječo in predvideno
gospodarsko javno infrastrukturo bodo potrebni tudi posegi na zemljišča
zunaj podrobnega načrta, kolikor se v postopku priprave projektne
dokumentacije gospodarske javne infrastrukture, na podlagi strokovno
preverjenih rešitev, to izkaže za potrebno. |
(3) Na
območju načrta ni predvidenih odstranitev obstoječih objektov. |
UMESTITEV
NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
5. člen |
(vplivi in
povezave s sosednjimi območji) |
(1)
Območje je na vzhodu in jugu obdano z obstoječo stanovanjsko pozidavo na
Vinski, Pintarjevi in Cesto 9. avgusta v Zagorju ob Savi, proti severu
pa so zelene površine pobočja Gorice, ki so poraščene z gozdom. Zahodno
od Vinske ceste območje meji na osrednje zagorsko pokopališče.
|
(2)
Območje se navezuje na sosednja območja preko nove dovozne ceste s
priključkoma na Vinsko cesto. |
(3)
Obravnavana prostorska ureditev, ki načrtuje novo naselje individualnih
enodružinskih stanovanjskih hiš s pripadajočo infrastrukturno in
prometno ureditvijo območja, predstavlja dopolnitev obstoječe
individualne stanovanjske gradnje v neposredni bližini in širše nima
vpliva na sosednja območja. |
6. člen |
(namembnost območja) |
(1) Načrt
ureja površine na obrobju mesta, ki s priključitvijo nove dovozne ceste
na Vinsko cesto predstavlja širitev mestnih stanovanjskih površin.
|
(2) Na
ureditvenem območju se na zemljiščih za gradnjo načrtuje novo naselje
individualnih enodružinskih stanovanjskih hiš. Območje bo opremljeno z
vso potrebno prometno in komunalno infrastrukturo. |
(3) Na
območju je načrtovanih šest individualnih stanovanjskih hiš. Do
posameznega objekta so zagotovljeni dostopi in dovozi ter zadostno
število parkirnih prostorov. |
(4) Na
območju OPPN se v stanovanjskih objektih dopušča opravljanje le
naslednjih dejavnosti: |
– 66
Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve |
– 68
Poslovanje z nepremičninami |
– 69
Pravne in računovodske dejavnosti |
– 71
Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in
analiziranje |
– 73
Oglaševanje in raziskovanje trga |
– 74 Druge
strokovne in tehnične dejavnosti |
– 82
Pisarniške in poslovne storitvene dejavnosti |
– 86
Zdravstvo: samo 86.23, 86.9 |
– 88
Socialno varstvo brez nastanitve: samo 88.910 |
– 90
Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti: samo 90.030
|
– 95
Popravilo računalnikov in izdelkov za široko rabo |
– 96 Druge
storitvene dejavnosti. |
(5)
Severni del območja urejanja nad dovozno cesto k objektu Vinska cesta 5
zaradi strme konfiguracije terena ostaja nepozidan, del kot zatravljena
zelena površina objekta Vinska cesta 5, del kot zelena primestna gozdna
površina. |
7. člen |
(vrste
gradenj) |
Na območju
podrobnega načrta so dopustni posegi: |
– gradnja
novih objektov, |
– dozidave
in nadzidave do širine oziroma višine predvidene s tem odlokom,
|
– redno in
investicijsko vzdrževanje objektov, |
–
rekonstrukcija objektov, |
–
odstranitve objektov, |
– gradnja
gospodarske infrastrukture, |
– urejanje
utrjenih zunanjih površin, |
– gradnja
enostavnih in nezahtevnih objektov. |
8. člen |
(pogoji in
usmeritve glede lege, velikosti in oblikovanja objektov) |
(1) Vsi
objekti so zasnovani kot podolgovati kubusi, orientirani vzdolžno z
daljšo stranico vzporedno s plastnicami. Objekti so sodobno zasnovani, z
enokapnimi ali dvokapnimi strehami. Dovoljena je gradnja arhitekturno
kvalitetnih ter energetsko učinkovitih stanovanjskih objektov.
|
(2)
Objekti so etažnosti P+M ali K+P+M, kleti so lahko delno vkopane z
garažami v kleti objekta, locirane pred, ob ali pod objektom, streha
kleti pred ali ob objektu služi kot terasa pritličja. |
(3)
Maksimalni tlorisni gabariti objektov: |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|– objekta 1 in
2: |14,40 m x 8,00 m + 14,40 x 6,00 m | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|– objekt
3: |12,00 m x 8,00 m + 12,00 x 6,50 m | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|– objekta 4 in
5: |12,00 m x 8,00 m + 12,00 x 3,50 m | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
|– objekt
6: |17,00 x 12,00 m s samostojno garažo 6,00 | |
| |x 10,00 m | |
+---------------------+-----------------------------------------+ |
FZ (faktor
zazidanosti) = 0,4; |
FZP
(faktor zelenih površin) = 10 %. |
(4) Fasade
so oblikovane in konstrukcijsko zasnovane z uporabo enostavnih
pravokotnih rastrov. Uporablja se omet, beton, steklo ali drugi sodobni
materiali, s poenoteno uporabo barv v lestvici toplih zemeljskih barv.
Prepovedana je uporaba signalnih barv, ki so moteče in izrazito
neavtohtone (citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena,
turkizno modra itd.). Uporaba svetlečih in zrcalnih kritin je
prepovedana. |
(5) Na
objektih je dovoljeno postavljati fotovoltaične elemente, vendar le v
ravnini strešin oziroma fasade. |
(6) Odmiki
regulacijskih linij: |
– odmik od
ceste min. 5,00 m |
– odmik od
parcelnih mej min. 3,00 m |
– odmik
med objekti min. 6,00 m. |
9. člen |
(zunanja
ureditev) |
Dostopi in
dovozi do objektov so predvideni s strani dovozne ceste, kjer so
predvidene zunanje parkirne in manipulativne površine. Zunanje pohodne
površine naj se oblagajo v naravnem kamnu, ki je protizdrsno obdelan.
Dovozi in dvorišča se lahko asfaltirajo ali oblagajo z betonskimi
tlakovci. Okolice objektov so zatravljene in zasajene z okrasnimi
grmovnicami in nizkim drevjem. |
10. člen |
(pogoji za
urejanje okolice stanovanjskih objektov) |
(1)
Ograjevanje parcel naj bo urejeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, ki
se režejo v višini 1,0 m in so lahko ojačene z žično mrežo. Možna je
tudi gradnja transparentnih ograj v kombinaciji z naravnimi materiali
(kamen, les), ki se prilagajajo obstoječim ureditvam do višine 1,0 m.
|
(2) V
območju nivojskega križišča občinskih cest in novih priključkov na
občinsko cesto ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali
postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti kar koli
drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka.
|
(3) Razne
zasaditve, žive meje, samostojne ograje, korita in podobna urbana
oprema, ki bo locirana v varovalnem pasu občinske ceste, ne smejo biti
nameščeni oziroma grajeni v 1 m pasu bankine in ne smejo zmanjševati
prometno tehničnih in voznih pogojev na občinski cesti ali vplivati na
preglednost ceste. Objekti za lastne potrebe morajo biti od sosednje
meje oddaljeni najmanj 1,5 m. |
(4)
Zunanji rob zasebnega parkirišča (robnik, zid …) ob občinski cesti mora
biti od roba cestnega telesa odmaknjen najmanj 1 m. |
(5)
Škarpe, zidovi, zidci, dvoriščna vrata in podobni grajeni objekti morajo
biti od roba cestnega telesa odmaknjeni najmanj 1 m. |
(6) Ob
objektu je dovoljeno izvesti nezahtevne in enostavne objekte za lastne
potrebe. Postavitev objektov je možna pod pogojem, da ni ovirano
funkcioniranje obstoječih objektov, parkiranje in manipulacija znotraj
zemljiške parcele osnovnega objekta ter da ni oviran dostop in
preglednost na cesti. |
(7)
Postavitev in oblikovna podoba nezahtevnih in enostavnih objektov mora
biti skladna z osnovnim objektom h kateremu sodijo. Naklon strehe,
kritina, fasada, naj se poenoti z osnovnim objektom, izjema so lahko le
objekti (ute, steklenjaki, rastlinjaki, zimski vrtovi, pohodne terase),
ki jih zaradi svoje namembnosti ali zakonitosti tehnološkega procesa, v
celoti ni možno oblikovno prilagoditi osnovnemu objektu. Nezahtevnih in
enostavnih objektov se ne sme postavljati na vedutno izpostavljenih
legah. |
POGOJI
PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO
JAVNO DOBRO |
11. člen |
(splošni
pogoji priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno
javno dobro) |
(1) Vsi
objekti znotraj območja podrobnega načrta morajo biti praviloma
priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko
infrastrukturno omrežje in sicer minimalno na kanalizacijsko, vodovodno
ter elektroenergetsko omrežje. |
(2)
Praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po prometnih
in intervencijskih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je
omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. |
(3) V
primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega
zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na
njegovem zemljišču; upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za
to od lastnika pridobiti služnost. |
(4) Pred
predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko
in telekomunikacijsko infrastrukturo na kraju samem. |
(5) Trase
komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov, vodov in naprav
morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih
odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur.
|
(6)
Dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s
programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene
tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega
infrastrukturnega voda po njeni izgradnji. |
(7)
Obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno
zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati
zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob
upoštevanju veljavnih predpisov. |
(8)
Dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov
(geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. |
12. člen |
(cestno
omrežje) |
(1)
Območje se prometno navezuje na Vinsko cesto. Priključevanje območja se
na zahodni strani uredi z novim priključkom na obstoječo kategorizirano
javno občinsko cesto JP 982071. |
(2)
Karakteristični normalni profil nove dovozne ceste znaša: |
– vozni
pasovi 2 × 2,0 m |
– bankina
0,75 m oziroma mulda 0,50 m + 0,25 m bankina. |
(3) Os
ceste A se prilagaja terenu in predvidenim objektom ob cesti, niveletni
potek pa je zasnovan tako, da je zemeljskih del za potrebe objektov nad
in pod cesto čim manj. Kljub temu je težko zagotoviti optimalno višino
nivelete ceste za vse objekte, saj je teren v prečni smeri na cesto
precej strm (cca 33 % nagiba). |
(4)
Niveleta ceste A ima tako maksimalen vzdolžni nagib cca 7,4 %, poteka pa
deloma v vkopu (začetni in končni del), srednji del pa je v nasipu.
Zaradi relativno neugodnega terena je zato potrebna gradnja podpornih in
opornih konstrukcij (kamnita zložba ali A.B. zid). Prav tako bo potrebna
gradnja podpornih in opornih konstrukcij ob nekateriih individualnih
priključkih in dvoriščih hiš. |
(5) Pred
asfaltiranjem ceste je potrebno izvesti vse komunalne, energetske in
telekomunikacijske vode ter hišne priključke, ki predvidoma potekajo pod
asfaltnimi površinami. |
(6)
Obravnavano območje bo območje umirjenega prometa – cona 30 km/h, z zelo
nizko prometno obremenitvijo. |
13. člen |
(parkiranje) |
Stanovanjski objekti morajo imeti minimalno dve parkirni mesti na lastni
parceli. |
Če se v
stanovanjskem objektu opravlja s tem odlokom dovoljena dejavnost, se za
vsakih začetih 20 m2 neto površine, ki jo ima dejavnost, določi eno
parkirno mesto. |
14. člen |
(vodovodno
omrežje) |
(1)
Obravnavano območje se priključuje na javno vodovodno omrežje
Zagorje-visoka cona. Hidrostatična višina vodnega stebra znaša 310 m. Na
predmetnem območju poteka črpalni cevovod iz PE 63 in oskrbovalni iz PVC
160 s signalnim in elektro napajalnim kablom. Koridor obstoječega
javnega vodovoda poteka preko območja in ga je potrebno od vstopnega
dela na parceli št. 654, k.o. Zagorje – mesto (Cesta 9. avgusta 35) do
vzhodnega dela parcele št. 676/45, k.o. Zagorje – mesto prestaviti tako,
da bodo zagotovljeni odmiki od objektov minimalno 3,0 m ter vkopani v
normalno globino obratovanja (maksimalno 1,0 m nadkritja). |
(2)
Priključitev sekundarnega vodovodnega omrežja PE 110 se izvede na
primarno javno vodovodno omrežje iz PVC 160 preko zasuna DN 100 z vso
potrebno ostalo vodovodno armaturo in poteka po bodočih javnih
površinah. Sekundarno vodovodno omrežje iz PE 110, na katerega se
priključujejo nadtalni hidranti iz nerjavne pločevine DN 100 z vso
potrebno vodovodno armaturo (zasuni, teleskopski nastavki, cestne kape
ipd.) ter hišni priključki se izvedejo na javnih površinah, dostopni na
način, da je mogoče normalno upravljanje. Število in lokacija nadtalnih
hidrantov je določena skladno z veljavnim Pravilnikom o zunanjih
hidrantnih omrežjih in je prikazana v grafični prilogi. |
(3) Hišni
priključki se izvedejo z navrtnimi zasuni s teleskopskimi nastavki in
LTŽ cestno kapo. Priključni cevovod je iz PE 32 položen v zaščitno cev
do vodomernega jaška. Vodomerni jašek je tipske izvedbe DN 50 cm z vso
potrebno vodovodno armaturo. Lokacija vodomernega jaška mora biti čim
bližje javnim površinam na lahko dostopni nepovozni površini. Od
vodomernega jaška se vodi priključni vodovod, cev PE 80 d 32 PN 12,5 do
bodočega stanovanjskega objekta |
(4) Ker je
na obravnavanem območju dovoljeno graditi objekte posamezno, se lahko do
izgradnje kompletnega novega javnega vodovodnega omrežja posamezni
stanovanjski objekti z ustreznimi tehničnimi rešitvami priključijo na
posamezne novozgrajene odseke predvidenega vodovodnega omrežja skladno s
soglasjem za priključitev pristojnega upravljavca. |
(5) Za
primarno in sekundarno vodovodno omrežje je potrebno podeliti služnostno
pravico uporabe in vzdrževanje pred pričetkom obratovanja in prenosa
lastništva na Občino Zagorje ob Savi. |
15. člen |
(kanalizacija) |
(1)
Odpadne in meteorne vode iz predmetnega območja se zbirajo in odvajajo
preko armiranih poliesterskih ceveh ali UKC PVC cevi z ustreznimi
vodotesnimi revizijskimi jaški. Pokrovi na revizijskih jaških morajo
biti iz LTŽ na zaklep z nosilnostjo glede na predvideno obtežbo. Pred
priključevanjem naj se meteorne vode iz objektov zbirajo v zbiralnikih
za deževnico. Priključevanje hišnih priključkov in meteorne vode iz
javnih površin na javno kanalizacijsko omrežje se izvede preko sifonov.
|
(2)
Objekta 4 in 5 se priključujeta na javno kanalizacijo ob Cesti 9.
avgusta ID 2056. Objekta 1 in 2 in odvodnjavanje iz ceste, ki napaja
objekt 1, 2, 4 in 5, se priključujejo na javno kanalizacijo na Vinski
cesti ID 1033. Objekta 3 in 6 se priključujeta na obstoječ priključek na
Cesti 9. avgusta. Priključitev se izvede preko novih revizijskih jaškov,
izvedenih na način, ki ustreza njihovi lokaciji, z minimalno diferenčno
razliko + 30 cm (povoznost, obremenitev, sifon, vrtinčasto
priključevanje ipd.). |
(3)
Onesnažene padavinske vode iz javnih površin, zemljišč, dvorišč,
parkirišč, cestnega priključka ali objekta morajo biti pred iztekom v
javni kanalizacijski sistem predhodno ustrezno prečiščene (peskolovi in
lovilci olj). |
(4) Pri
načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se mora
upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in
pravilniki o kanalizaciji ter o odvajanju komunalnih in padavinskih
odpadnih voda. |
(5) Ker je
na obravnavanem območju dovoljeno graditi objekte posamezno, se lahko do
izgradnje javne kanalizacije posamezni stanovanjski objekti z ustreznimi
tehničnimi rešitvami priključijo na posamezne novozgrajene odseke
predvidenega kanalizacijskega omrežja, skladno s soglasjem za
priključitev pristojnega upravljavca. |
(6)
Investitor mora za vso komunalno infrastrukturo, ki bo dana v last in
upravljanje Občine Zagorje ob Savi, urediti potrebne služnostne in
ostale zemljiško-knjižne pogodbe za gradnjo in vzdrževanje te
infrastrukture, vključno z vpisom v zemljiško knjigo in z uporabnim
dovoljenjem. |
16. člen |
(drenaža) |
(1)
Obvezna je izvedba dreniranja pobočja pred pričetkom gradnje dovozne
ceste in objektov. Predlagana je izvedbo drenažnega sistema v obliki
črke Y z dnom v laporju ali laporasti glini, s katerim se bodo
izboljšale stabilnostne razmere in s tem omogočila izvedba dovozne ceste
in zunanje ureditve objektov. |
(2)
Predlagana trasa drenažnega sistema je vrisana v grafičnih prilogah.
Vzdolž grape naj se izvede zbirno drenažno rebro od 2,5 do 3,5 m. Dno
rebra naj seže vsaj 0,2 m v plast laporaste gline ali laporja. V dnu
kamnitega rebra je predlagana drenažna cev DK-25 v betonski muldi, za
stranska kraka rebra pa se lahko uporabi cev D-15. Nad drenažno cevjo se
lahko po isti trasi predvidi tudi kanalizacija. Kamnito rebro naj se
izvede iz lomljenca karbonatnega izvora Ø 20–40 cm v drenažnem betonu.
|
(3) Izkop
in izvedba kamnitih reber in drenaž naj poteka od zgoraj navzdol, v
kampadah dolžine do 6 m. Naklon brežine gradbene jame naj bo do 2:1,
izkope pa bo potrebno varovati z razpiranjem. |
(4)
Drenažna kamnita rebra bodo zaradi znižanja vodostaja izboljšala
geotehnične karakteristike zgornjega razmočenega dela preperine, zato bo
po izvedbi dreniranja tudi izvedba objektov in dovozne ceste manj
zahtevna. |
17. člen |
(električno omrežje) |
(1) Na
območju urejanja poteka obstoječa podzemna SN kabelska povezava 20 kV TP
Lisca–TP Partizan, ki jo je potrebno zaradi načrtovanega objekta
prestaviti. Na meji ureditvenega območja poteka tudi podzemni
nizkonapetostni kablovod 0,4 kV, ki služi kot napajalni vod za
distribucijo odjemalcev dela Pintarjeve ulice. |
(2) Za
potrebe stanovanjskih objektov je potrebno zgraditi kabelski NN razvod.
Energija je na voljo v obstoječi transformatorski postaji TP LISCA.
|
(3) Do
kabesko razdelilno merilne prostostoječe omarice PMO-1 se položi kabel
4x150+2,5 mm Al. Iz PMO-1 se napajajo objekti 1, 3 in 6. Iz PMO-2 pa se
napajajo objekti 2, 4 in 5. Do posameznih objektov se kabli položijo v
stigmaflex cevi fi 110 mm. Izpod povoznih površin se cevi obbetonirajo.
|
(4) Ob
omarici PMO-1 se predvidi še omarica za svetilke zunanje razsvetljave.
|
(5)
Kolikor bo zaradi izgradnje stanovanjskih hiš potrebno izdelati
morebitne prestavitve vodov, demontaže, ureditve mehanskih zaščit
elektroenergetske infrastrukture, je potrebno le-to projektno obdelati v
skladu z veljavnimi tipizacijami distribucijskih podjetij, veljavnimi
tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti upravno dokumentacijo.
|
(6)
Elektro energetska infrastruktura v lasti Elektra Ljubljana, d.d., ki je
predvidena za demontažo, se odstrani šele po izgradnji nadomestnih
elektroenergetskih objektov ter po podpisu pogodbe med investitorjem in
upravljavcem distribucijskega omrežja o predaji le-teh v osnovna
sredstva upravljavca distribucijskega omrežja. |
(7)
Objekt, ki ima v grafičnih prilogah oznako št. 6, se lahko pred izvedbo
kabelskega NN razvoda priključi na obstoječi A-drog na parceli 676/57,
k.o. Zagorje – mesto. Za potrebe izgradnje stanovanjske hiše št. 6 je
potrebno najprej prestaviti visokonapetostni zemeljski kablovod, ki
poteka na območju gradnje stanovanjske hiše. |
(8) Pred
izdelavo posameznih projektnih dokumentacij za pridobitev gradbenega
dovoljenja in pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenj, mora
investitor v skladu z 71. členom Energetskega zakona (Uradni list RS,
št. 27/07, 70/08) in 4. členom Splošnih pogojev za dobavo in odjem
električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije
(Uradni list RS, št. 126/07) pridobiti soglasje za priključitev, v
katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.
|
(9) Vso
elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov, ureditve
mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) je
potrebno projektno obdelati v posebni mapi v skladu s tehničnimi pogoji,
veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, jo
uskladiti z Elektro Ljubljana, d.d. ter zanjo pridobiti gradbeno
dovoljenje. |
18. člen |
(TK
omrežje) |
(1) Na
obravnavanem območju ni glavnega TK omrežja in ni na razpolago novih TK
kapacitet. |
(2) Za
potrebe novih stanovanjskih objektov je potrebno zgraditi kabelski TK
razvod. Na obstoječe TK omrežje se inštalacija veže v obstoječem
telefonskem jašku pri objektu Cesta 9. avgusta 23. |
(3) Do
vsakega objekta se položi nova kabelska kanalizacija s stigmaflex cevmi.
Predvidijo se tudi vmesni jaški z ustreznimi litoželeznimi pokrovi. |
19. člen |
(KKS
omrežje) |
(1) Na
obravnavanem območju ni KKS omrežja. |
(2) Za
potrebe novih stanovanjskih objektov je potrebno zgraditi kabelski KKS
razvod. Na obstoječe KKS omrežje se inštalacija veže na obstoječi hišni
priključek na objektu Pintarjeva cesta 50. |
(3) Do
vsakega objekta se položi nova kabelska kanalizacija s stigmaflex cevmi.
Predvidijo se tudi vmesni jaški z ustreznimi litoželeznimi pokrovi in
dve novi INOX KKS-S4 razvodni prostostoječi omarici. |
20. člen |
(javna
razsvetljava) |
(1) Javna
razsvetljava se uredi ob novi dovozni cesti. Izvede se s tipskimi
kandelabri in svetilkami, ki ustrezajo obstoječi zakonodaji.
|
(2) Javna
razsvetljava mora zagotavljati ustrezen nivo varnosti cestnega prometa,
razsvetljava javnih površin mora zagotavljati ustrezen nivo splošne
varnosti ljudi in premoženja. |
(3)
Predvideni kablovodi so tipa NAYY – J 4 x 16 do 25 mm2. Izvedejo se v
zemeljski kanalizaciji ustreznega premera in z uvodnimi jaški pri
drogovih ter ozemljijo. Drogovi JR morajo biti standardne tipske ravne
izvedbe, višine med 4,0 do 7 m ter v celoti pocinkani. |
(4)
Razdalja med drogovi javne razsvetljave bo 20 do 30 m. Oddaljenost od
roba cestišča bo znašala od 0.5 m do 1 m. |
(5) Kjer
je primerno, naj se uredi redukcija svetlobnega toka v nočnem času
oziroma popolni izklop posameznih svetilk. |
(6) Nova
javna razsvetljava se lahko priključi na obstoječe omrežje, če to
dopuščajo karakteristike obstoječega omrežja, v nasprotnem primeru se
mora urediti novo odjemno mesto JR. |
(7)
Izbrana morajo biti takšna svetila z visokimi izkoristki, čim manjšo
porabo el. energije, nizkimi stroški vzdrževanja in dolgo življenjsko
dobo, s popolnoma ravnim steklom oziroma svetilke brez sevanja svetlobe
nad vodoravnico in brez bleščanja ter sevanja svetlobe v bivalne
prostore, ki bodo preprečevala svetlobno onesnaženje okolja, skladno z
odlokom o urejanju javne razsvetljave na območju Občine Zagorje ob Savi
(Uradni list RS, št. 101/06), Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 ter
priporočili SDR – razsvetljava in signalizacija za promet PR 5/2-2000. |
21. člen |
(plinovod) |
(1) Na
obravnavanem območju še ni zgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje.
|
(2) Za
energetsko oskrbo obravnavanega območja se predvidi zemeljski plin iz
javnega plinovodnega omrežja. Izvede se zankasto plinovodno omrežje, ki
se naveže na odsek veje 33 PE 160 na eni strani in zaključi z navezavo
na odsek 3C PE 63 na Vinski cesti. Trasa plinovoda, PE 63 se predvidi v
koridorju z ostalimi komunalnimi vodi (vodovod, kanalizacija), po
predhodnem dogovoru s sistemskim operaterjem. Predvidene trase
komunalnih vodov morajo omogočiti morebitno ločeno gradnjo priključnih
plinovodov po zaključeni gradnji komunalne infrastrukture, zato morajo
biti predvideni zadostni odmiki pri vzporednem poteku različnih
komunalnih in energetskih vodov. |
(3)
Plinski priključki za posamezni stanovanjski objekt se izvedejo iz cevi
PE d 32. Plinomeri se postavijo na mesto in način, ki ga določi
predstavnik distributerja. Mesto postavitve plinomerov mora biti vedno
dostopno za odčitavanje in nadzor (v fasadnih omaricah). |
(4)
Gradnja plinovodnega omrežja bo izvedena na osnovi določil koncesijske
pogodbe ter sprejetih aktov sistemskega operaterja kot razširitev
obstoječega omrežja. |
(5)
Gradnjo plinovodnega omrežja lahko izvaja skladno s koncesijsko pogodbo
izključno sistemski operater ali od njega pooblaščeni izvajaci pod
nadzorom sistemskega operaterja. |
(6)
Sistemski operater krije sorazmerne stroške gradnje, od investitorja pa
lahko zahteva kritje morebitnih nesorazmernih stroškov gradnje
plinovodnega omrežja na način, kot to določa koncesijska pogodba.
|
(7)
Priključitev na plinovodno omrežje se izvede skladno s 16. členom Odloka
o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega
operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in gospodarske
javne službe dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem na območju
Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 32/07). |
(8)
Priključitev novo načrtovanih objektov na plinovodno omrežje bo možna po
pridobitvi soglasja za priključitev po 49.b členu Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1D, Uradni list RS, št.
57/12). |
(9) Pri
projektiranju in izgradnji je potrebno upoštevati parametre v skladu s
Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje
plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list
RS, št. 26/02, 54/02) ter tehnične predpise in smernice sistemskega
operaterja plinskega omrežja. |
22. člen |
(ogrevanje) |
(1)
Znotraj območja je predvideno individualno centralno ogrevanje
stanovanjskih objektov. Pri načrtovanju novih stanovanjskih objektov naj
se predvidi uporaba sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in
klimatizacijo stavb ter okolju prijaznih sistemov za energetsko oskrbo,
s poudarkom na obnovljivih virih energije (toplotne črpalke, geosonde,
sončni kolektorji, fotovoltaične elektrarne ipd. …). |
(2) Kot
vir ogrevanja je možno uporabljati tudi plin, kurilno olje, les ipd.,
vendar emisije iz kurilnih naprav, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo
presegati mejnih koncentracij vsebnosti snovi, določenih z uredbo,
navedeno v 25. členom tega odloka. |
REŠITVE IN
UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
23. člen |
(kulturna
dediščina) |
(1)
Obravnavano območje ne posega na registrirane enote kulturne dediščine,
zato ni posebnih dodatnih usmeritev. |
(2)
Priporoča se, da je območje predhodno arheološko raziskano: |
– najprej
se opravi historično analizo prostora; |
– nato se
opravi izkop strojnih testnih jarkov; |
– na
podlagi rezultatov terenskih pregledov se določi obseg in način
arheoloških raziskav, ki morajo potekati po določilih sedemindvajsete
alineje 3., 31., 33., 34. in 85. člena ZVKD-1. |
– Po
določilu že citiranega 34. člena mora arheološke raziskave zagotoviti
investitor posega v prostor. |
(3) V
primeru, da predhodne arheološke raziskave ne bodo opravljene je
zahtevano, da se omogoči strokovni konservatorski arheološki nadzor nad
zemeljskimi deli (56. člen ZVKD-l). Zaradi priprave konservatorskega
nadzora je investitor (oziroma izvajalec) o točnem datumu zemeljskih del
dolžan pisno obvestiti pristojno območno enoto ZVKDS štirinajst dni pred
samim pričetkom zemeljskih del. |
(4)
Stroški strokovnega konservatorskega arheološkega nadzora ne bremenijo
investitorja. |
REŠITVE IN
UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE |
24. člen |
(varovanje
okolja) |
(1)
Ohranjanje narave in naravnih vrednot: Na obravnavanem območju ni
naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko
raznovrstnost. Na osnovi petega odstavka 97. člena Zakona o ohranjanju
narave (Uradni list RS, št. 96/04 – UPB2, v nadaljevanju: ZON) za
območje, ki se ureja z obravnavanim prostorskim načrtom izdelava
naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista
potrebni. V primeru, da gre za pripravo prostorskega akta na območjih
strnjene poselitve, je ne glede na to, da izdelava naravovarstvenih
smernic zanje ni potrebna, treba upoštevati določila 36. člena ZON.
|
(2)
Varstvo pred hrupom: Pri projektiranju in izvedbi objektov je vsak
investitor dolžan upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v
okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10), na podlagi
katere območje obravnave sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer
je dovoljena mejna raven hrupa 60 (dBA) podnevi in 50 (dBA) ponoči. Ker
gre za stanovanjsko območje ni dopusten noben poseg v okolje, ki je
moteč zaradi povzročanja hrupa. Stanovanjske objekte je potrebno graditi
z ustrezno zvočno izolacijo sten, oken in vrat. |
(3)
Varstvo ozračja: Učinkovito varstvo zraka na območju OPPN se izvaja z
gradnjo energetsko učinkovitih stanovanjskih objektih (gradnja
nizkoenergijskih in pasivnih stavb) ter uporabo sodobnih tehnologij za
ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo stavb. Za potrebe po toplotni
energiji naj se uporabljajo ekološko nesporni ter obnovljivi viri
energije. |
Pri
gradnji je potrebno upoštevati zakonska določila o varstvu zraka in
zagotoviti, da z novimi posegi ne bodo prekoračene dovoljene vrednosti
emisij. Emisije iz kurilnih naprav, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo
presegati mejnih koncentracij vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o
emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list
RS, št. 23/11). |
(4)
Varovanje tal: Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi
površine na katerih so tla manj kvalitetna. Prst se odstrani in deponira
na robu izkopa ter se uporabi za sanacijo razgaljenih površin. Prst se
odstrani in premesti na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja
s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Deponije prsti se
izvede tako, da se ohrani njena rodovitnost in količina, pri tem ne sme
priti do mešanja mrtvice in živice. |
(5)
Varstvo voda: Ureditveno območje se nahaja izven vodovarstvenega
območja. |
25. člen |
(odpadki) |
(1) Na
celotnem območju občine so na primerno dostopnih mestih urejene
zbiralnice za ločeno zbiranje odpadkov in zbirni center za ločeno
zbiranje komunalnih odpadkov, v skladu s programom storitev in oskrbe
prebivalstva z infrastrukturo v občini in v skladu z veljavnimi
predpisi. Ekološki otok je načrtovan ob uvozu na ureditveno območje.
|
(2)
Komunalni odpadki se zbirajo v za to namenjenih tipskih posodah in
odvažajo v skladu z ustreznimi občinskimi predpisi. Odjemna mesta morajo
biti prometno dostopna, ne smejo pa biti na prometnih površinah. Ob
objektu je potrebno predvideti prostor za tri zabojnike za odpadke in
sicer zabojnik za preostanek odpadkov, za organske odpadke in
embalažnino. |
(3)
Organski odpadki se zbirajo ločeno in odvažajo na kompostarno.
|
(4)
Gradbene odpadke, ki nastajajo med gradnjo objekta, je potrebno
deponirati in ravnati z njimi skladno z Uredbo o obremenjevanju tal z
vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08, 61/11). |
(5)
Posebni in nevarni odpadki se do odvoza na končno odlagališče tovrstnih
odpadkov zbirajo in hranijo v sklopu zemljišča za gradnjo, v posebnih
posodah ali skladiščih. |
REŠITVE IN
UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI,
VARSTVO PRED POŽAROM |
26. člen |
(varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Pri
načrtovanju objektov je potrebno upoštevati smernice in pravilnike s
področja gradnje objektov v potresnih območjih za območje seizmične
intenzitete VII. stopnje MSC lestvici. |
(2) Za
zaščito ljudi in premoženja pred vojnimi in drugimi nevarnostmi je
potrebno kot dopolnilna zaščita ojačitev prve plošče. |
27. člen |
(varstvo
pred požarom) |
(1) V OPPN
so s področja varstva pred požarom upoštevani in prikazani prostorski,
gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa so
zagotovljeni: |
– pogoji
za varen umik ljudi, živali in premoženja iz objektov – zagotovljeno je
zadostno število ustrezno razmeščeni izhodov, ki vodijo do zunanjih
evakuacijskih poti in na predvidena zunanja zbirna mesta, ki niso v coni
nevarnosti, |
– potrebni
odmiki od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z
namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte – stanovanjski
objekti so od sosednjih parcelnih mej oddaljeni min. 3,00 m,
|
– prometne
in delovne površine za intervencijska vozila so za celoten kompleks
zagotovljene z ustreznimi dostopi, zadostno nosilnostjo vozišč in
ustreznim režimom prometa, širino poti, uvozno izvoznimi radii na uvozih
do objektov, |
– viri za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje se zagotovijo z novim vodovodom in
zunanjim hidrantnim omrežjem skladno z veljavnimi predpisi, |
– na
vodovodnem omrežju bodo nameščeni nadzemni hidranti, |
– vsi
intervencijski dostopi, predvidene tehnične rešitve požarne zaščite ter
sistem zunanjega hidrantnega omrežja, so razvidni iz grafičnih prilog.
|
(2) Za
zagotavljanje požarne varnosti, je potrebno upoštevati načrtovano
prometno in komunalno ureditev. |
(3) Na
osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi
objektov potrebno upoštevati takšne materiale in naprave, ki ustrezajo
varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom. Način varovanja pred
požarom za objekt in dobrine se opredeli v PGD projektu (zasnova požarne
varnosti) in bo skladen z določili predpisov s področja varstva pred
požarom. |
(4) Ukrepi
in zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo tudi v
primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna. |
28. člen |
(geološko
geomehanske zahteve) |
(1) Za
območje OPPN je izdelan geološko geotehnični elaborat, ki je kot priloga
sestavni del tega načrta. |
(2)
Obravnavano pobočje je zgrajeno iz oligocenskega krovnega laporja, ki pa
je na površini prekrit z različno debelo plastjo preperine. Na
obravnavani lokaciji je bilo izvedenih 17 sondažnih jaškov, vsi so segli
v krovni lapor ali trdno laporasto glino, ki ponekod leži tik naj njim.
V območju slemen obeh grebenov leži drobno plastovit krovni lapor plitvo
pod površjem in je na površini prekrit le z 0,3 do 0,8 m debelo plastjo
grušča laporja in delno tudi s peščeno glino. Na vznožju in stranskih
pobočjih, ki padajo proti grapi, pa je debelina preperine nad krovnim
laporjem nekoliko večja in znaša od 1,0 do 1,5 m. V preperini na tem
delu prevladuje peščena glina. Največja debelina preperine je v
osrednjem delu grape (od 2,4 do 3,0 m), kjer pobočje na tem delu kaže
znake razmočenosti in površinske plazovitosti (valovit teren, poševno
rastoča drevesa). Na tem območju v preperini prevladuje razmočena
peščena glina. |
(3) Glede
na ugotovljeno sestavo je obravnavano področje za gradnjo stanovanjskih
hiš v glavnem primerno, izjema je le osrčje grape, kjer je debelina
preperine nekoliko večja, pobočje pa kaže znake površinskega plazenja.
Vse objekte in oporne ter podporne konstrukcije bo potrebno v celoti
temeljiti v trdnem laporju ali trdni laporasti glini, ki ponekod leži
nad njim. Minimalna potrebna globina temeljenja je 1 m pod bodočo
površino terena in hkrati vsaj 0,5 m v plasti trdnega krovnega laporja
ali trdne laporaste gline. Temeljenje objektov in konstrukcij v peščeni
glini srednje do težko gnetne konsistence na obravnavani lokaciji ni
dopustno. |
(4)
Najmanj težav pri temeljenju objektov in konstrukcij je pričakovati na
območju obeh grebenov, kjer leži krovni lapor (Ok) precej plitvo pod
površino (od 0,3 do 0,8 m) in bodo izkopi za objekte in temelje segli že
dovolj globoko vanj. Geološko najbolj ugodna bo torej gradnja objektov
2, 5 in 6, ki so locirani na območju grebenov. Tudi pri temeljenju
objektov v pobočju, kjer leži krovni lapor ali laporasta glina na
globini od 1,0 do 1,5 m (Ok–pre), večjih težav ni pričakovati.
Priporočljivo je, da se objekti podkletijo, gradnjo objektov na nasutih
ali vkopanih platojih pa na tem območju pa odsvetujemo. Material iz
izkopov za izvedbo nasipov ne bo primeren brez predhodne izvedbe
podpornih konstrukcij, ki jih je obvezno temeljiti v trdni podlagi.
Objekti bodo zaradi konfiguracije terena na zaledni strani objekta
nekoliko vkopani v pobočje, zato bodo na tem delu temelji že segli v
primerno plast, na sprednji strani pa bo temelje potrebno ustrezno
poglobiti ali jih podbetonirati. Na tem delu je predvidena gradnja
objektov 1 in 3, kjer so v sondažnih jaških ugotovili globino trdne
podlage od 1,2 do 1,4 m. |
(5)
Najbolj neugoden za gradnjo je osrednji del grape, kjer leži podlaga,
primerna za temeljenje, od 2,4 do 3,0 m pod površino, kar pomeni globino
temeljenja od 2,9 do 3,5 m pod površino. Ker je preperina na tem delu
tudi precej razmočena in kaže znake plazenja, bi bilo globoke izkope za
objekte zavarovati z zagatnicami. Objekte bi bilo potrebno podkletiti,
poleg tega pa bi bila potrebna še izvedba zamenjave tal izpod temeljev z
gramozno ali kamnito blazino, kar je precej zahtevno. V blazini izpod
temeljev bi se namreč zbirala podtalnica, zato bi jo bilo potrebno
ustrezno odvodnjavati. Objekti niso locirani v kritičnem delu grape
oziroma so od osrednjega dela grapa odmaknjeni. |
(6) Na
meji med kritičnim delom grape in pobočjem, prekritim s tanjšo plastjo
preperine (Ok-pre), je lociran le objekt 4, vendar je lociran bolj proti
grebenu. Na tem delu je bila v sondažnih jaških ugotovljena nekoliko
večja globina podlage primerne za temeljenje (od 2,4), zato je možno, da
bo na spodnji strani objekta potrebna zamenjava tal izpod temeljev,
odvisno od kote tlaka objekta. Možno je, da bo pri izvedbi izkopa
objekta potrebno varovanje gradbene jame. Na vsak način pa bodo geološke
razmere na tej lokaciji neprimerno bolj ugodne po izvedbi dreniranja
pobočja. |
(7) Za
potrebe projektiranja so podani osnovni podatki za temeljenje objektov,
opornih in podpornih konstrukcij: |
–
Minimalna potrebna globina temeljenja objektov in opornih ter podpornih
konstrukcij je 1 m pod bodočo površino terena in hkrati vsaj 0,5 m v
plast trdne laporaste gline ali laporja. Dopustno obtežbo tal v trdni
laporasti glini po JUS-u ocenjujemo na 0,25 MPa, v laporju pa na 0,3
MPa. |
–
Geotehnične karakteristike materialov, ki naj se upoštevajo za
dimenzioniranje zalednih sten, opornih in podpornih konstrukcij, so
naslednje: |
+--------------------------+------------------------------------+ |
|– trden lapor:
|gama = 23 kN/m3, fi = 32–35° C = 0– | |
| |20 kN/m2 | |
+--------------------------+------------------------------------+ |
|– trdna
laporasta glina: |gama = 22 kN/m3, fi = 28–32° C = 0– | |
|
|10 kN/m2 | |
+--------------------------+------------------------------------+ |
|– grušč laporja
in glina, |gama = 20 kN/m3, fi = 26–28° C = 0–5| |
|sg: |kN/m2 | |
+--------------------------+------------------------------------+ |
|– peščena
glina, sg–tg: |gama = 18–19 kN/m3, fi = 22–24° C = | |
| |0–5 kN/m2 | |
+--------------------------+------------------------------------+ |
– Izza
zalednih sten objektov in konstrukcije je obvezna izvedba drenaže.
|
– Izkop in
izvedba zalednih sten objektov ter konstrukcij sta obvezna v kampadah
maksimalne dolžine 4 m. Naklon gradbene jame naj ne preseže naklona 1:1.
Pri globljih vkopih je potrebno predvideni varovanje gradbenih jam z
zagatnicami. |
– Odtoke
meteornih voda iz streh in ravnih objektov je potrebno speljati v
kanalizacijo. |
(8) Pred
pričetkom gradnje objektov in dovoznih cest je na obravnavanem področju
potrebno urediti dreniranje in odvodnjavanje vzdolž grape, s katerim se
bo znižal vodostaj podtalnice in posledično izboljšale stabilnostne
razmere. Pred pričetkom dreniranja je možna le gradnja objekta 6, na
katerega dreniranje ne bo vplivalo. |
(9) V
osrednjem delu grape se koncentrira podtalnica, zato je razmočen in bo
na tem delu možna izvedba dovoznih cest šele po izvedbi dreniranja. Pri
izvedbi dovoznih cest in zunanje ureditve je potrebno upoštevati, da bo
potrebno vse nasipe in vkope višje od 1 m zaščititi z opornimi in
podpornimi konstrukcijami, ki pa jih je obvezno temeljiti v trdni glini
ali laporju, izjemoma pa tudi v poltrdni glini. Material iz izkopov za
nasipe ne bo primeren. Za nasipe naj se uporabi pretežno gruščnat
material, komprimiran v plasteh po 20–30 cm. Izpod nasipov je potrebno
odstraniti plast humusa in gline v debelini 0,3 m, podlago pa nekoliko
zastopničiti. Naklon brežin nasipov višine do 1 m naj ne preseže naklona
1:1,5, naklon vkopnih brežin pa naj ne preseže naklona 1:2,5. Po končani
izvedbi je brežine nasipov in vkopov obvezno zaščititi s humusiranjem in
zatravitvijo. Ob vznožju vkopnih brežin cest je obvezna izvedba drenaže
globine 0,9 m. Spodnji ustroj cest bo izveden delno v grušču laporja z
glinenim vezivom, v katerem ocenjujemo CBR = 6–7 %, delno pa tudi v
peščeni glini, sg–tg, v kateri znaša ocenjen CBR = 3 %. |
(10) Po
izvedbi dreniranja večjih težav pri izvedbi cest in objektov ni
pričakovati. V območju, kjer bodo dovozne ceste potekala preko razmočene
grape, je možna nekoliko večja potrebna zamenjava tal izpod voziščne
konstrukcije. Temelji objektov, ki so locirani na grebenih (objekti 2, 5
in 6), bodo v celoti segli v trdno podlago, zato izvedba ne bo
problematična. Ostali objekti bodo na zaledni strani segli v trdno
podlago, na sprednji strani pa bodo po potrebi podbetonirani ali
poglobljeni, odvisno od kote tlaka objektov. Glede na ugotovljeno
sestavo tal je pričakovati, da bo največja potrebna globina temeljenja
na spodnjih strani objekta 4, ki je lociran najbližje razmočene grape.
|
Po izvedbi
dreniranja se bo znižal vodostaj, s tem pa se bodo izboljšale
geotehnične karakteristike zgornjega razmočenega dela preperine, zato bo
tudi izvedba objektov in dovoznih cest manj zahtevna. |
(11) V
geološko-geotehničnem poročilu so podane osnovne geotehnične
karakteristike materialov za potrebe projektiranja. Ti podatki se lahko
upoštevajo le za potrebe izdelave PGD objekta 6, za ostale objekte pa so
podane geotehnične karakteristike le informativne. Za objekte od 1 do 5
bo za potrebe PGD potrebno izdelati geološko geotehnični elaborat, v
katerem bodo podani bolj natančni pogoji temeljenja in izvedbe glede na
konstrukcijo posameznega objekta, koto tlaka in geološke zgradbe na
mikrolokaciji objekta. |
(12) Pri
izvedbi zemeljskih del, dreniranja in temeljenju objektov ter
konstrukcij je obvezen stalen geomehanski nadzor. |
29. člen |
(načrt
parcelacije) |
Na
ureditvenem območju se izvede nova parcelacija zemljišč. Načrt
parcelacije je sestavni del grafičnega dela. |
30. člen |
(etapnost
prostorske ureditve) |
Objekti se
gradijo posamezno. Pred izgradnjo se zemljišče komunalno opremi. |
DRUGI
POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE |
31. člen |
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
(1)
Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale
zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške. |
(2) Poleg
obveznosti iz predhodnih določil, morajo investitorji in izvajalci:
|
– pred
začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in
telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in
zaščititi obstoječe infrastrukturne vode, |
–
zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem
omrežju cest in poti, |
– sanirati
oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi
uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane, |
–
zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov po
obstoječih infrastrukturnih omrežjih, objektih in napravah, |
– v času
gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo
gradbišča, da se prepreči onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo
zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih
škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode, |
– vsi
navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje
pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja
ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. |
VELIKOST
DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV |
32. člen |
(dopustna
odstopanja) |
(1) Pri
realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih
rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju
prometnih, tehnoloških, geoloških, geomehanskih in drugih razmer
poiščejo primernejše tehnične rešitve, s katerimi se ne smejo poslabšati
prostorske in okoljske razmere. |
Možna so
tudi odstopanja infrastrukturnih objektov znotraj in izven območja OPPN,
ki so dopustna pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja
po predpisih o graditvi objektov, kolikor bi se ugotovilo nestrinjanja
lastnikov zemljišč pri pridobivanju služnostnih pravic, v primeru
neprimernih geomehanskih razmer in v primeru tehnično ugodnejše rešitve
poteka infrastrukture. |
Odstopanja
od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z
njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le ta zadevajo.
|
(2)
Dopustna so tudi odstopanja: |
– tlorisni
in višinski gabariti načrtovanih stanovanjskih objektov lahko odstopajo
do ±10 % v vse smeri, ne smejo pa presegati faktorja zazidanosti,
regulacijskih linij in minimalnih odmikov od sosednjih parcelnih mej;
|
–
nezahtevne in enostavne objekte je dovoljeno postavljati bližje
sosednjim zemljiščem ob soglasju lastnikov le-teh in upoštevanju
veljavnih predpisov; |
– od tras
vodov gospodarske infrastrukture kolikor ta zahteva prilagoditev terenu,
obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe. |
PREHODNE
IN KONČNE DOLOČBE |
33. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z
uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati določila Odloka UN za
sanacijo rudniških površin na območju Cilenca, Orlek, Podstrana in
Ruardi, odlok št. 352-5/93 (Uradni vestnik Zasavja, št. 18/94 in 8/01 in
(Uradni list RS, št. 81/08), ki se nanašajo na območje OPPN OP 5 ZS 27 –
Kolenc. |
34. člen |
(vpogled) |
OPPN je
stalno na vpogled pri Oddelku za okolje in prostor Občine Zagorje ob
Savi. |
35. člen |
(nadzor) |
Nadzorstvo
nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska uprava in inšpekcijske
službe. |
36. člen |
(veljavnost odloka) |
Odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
350-5/2011 |
Zagorje ob
Savi, dne 30. septembra 2013 |
|
Župan |
Občine Zagorje ob Savi |
Matjaž Švagan l.r. |
|