Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št.18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 18. ter 84. člena statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 26/95) sta Občinski svet občine Grosuplje na 43. seji dne 16. septembra 1998.

O D L O K

o ureditvenem načrtu Komunalna deponija Špaja dolina

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt Komunalna deponija Špaja dolina, ki ga je izdelal Topos Dolenjske Toplice d.o.o., pod št. URN-1/98 v juniju 1998.

2. člen

Ureditveni načrt je izdelan v skladu z usmeritvami sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje za obdobje 1986–2000 (Uradni list RS, št. 3/97) ter v skladu s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje ter dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Litija, vseh za obdobje 1986 do 2000 za območje Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 7/96).

Ureditveni načrt sestavljata tekstualni del in grafične priloge.

Spremembe in dopolnitve UN vsebujejo:

– besedilo sprememb in dopolnitev UN (odlok) in

– kartografski del z naslednjimi grafičnimi načrti:

– Načrt namenske rabe prostora

1.1 Načrt podrobnejše namenske

      rabe prostora                                           M 1: 2000

– Načrt ureditvenega območja z načrtom

      parcelacije

2.1 Načrt parcel                                              M 1: 2880

2.2.1 Meja območja urejanja na

      digitalnem katastrskem načrtu                           M 1: 2880

2.2.2 Situacija tlačnega voda na

      digitalnem katastrskem načrtu                           M 1: 3000

2.3 Načrt gradbene parcele s

      tehničnimi elementi                                     M 1: 1000

– Načrt umestitve načrtovane

      ureditve v prostor

3.1.1 Pregledna situacija                                     M 1:20000

3.1.2 Situacija tlačnega voda na

      temeljnem topografskem načrtu                           M 1: 5000

3.2.1 Ureditvena situacija iz

      sprejetega UN                                           M 1: 1000

3.2.2 Ureditvena situacija –

      sprememba – 1. faza                                     M 1: 1000

3.2.3 Ureditvena situacija –

      sprememba – končno stanje                               M 1: 1000

3.3 Situacija z obstoječimi objekti ter

      infrastrukturnimi vodi in napravami                     M 1: 1000

3.4 Zasnova projektnih rešitev

      prometne infrastrukture                                  M 1: 500

3.5 Zasnova projektnih rešitev

      komunalne in energetske infrastrukture                  M 1: 1000

3.6 Rešitve in ukrepi varstva okolja                          M 1: 1000

3.7 Rešitve in ukrepi za obrambo ter

      varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami             M 1: 1000

Priloge k spremembam in dopolnitvam UN so:

– Povzetek za javnost

– Izvleček iz strateškega prostorskega akta

– Obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev UN

– Seznam strokovnih podlag

– Smernice nosilcev urejanja prostora

– Mnenja nosilcev urejanja prostora

– Odločba Ministrstva za okolje in prostor glede izvedbe celovite presoje vplivov

– Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi sprememb in dopolnitev UN

– Izjava odgovornega prostorskega načrtovalca

– Ocena stroškov za izvedbo sprememb in dopolnitev UN

– Spis postopka priprave in sprejemanja sprememb in dopolnitev UN.

II. OPIS MEJE OBMOČJA

3. člen

Območje ureditvenega načrta obsega dva kraka zgornjega dela Špaja doline, v površini 11,4 ha zemljišč in leži ob regionalni cesti  R-646/1195 Grosuplje–Ivančna Gorica, na meji občin Grosuplje in Ivančna Gorica.

Meja ureditvenega načrta se prične s priključkom dostopne poti s parc. št. 1669/2 na regionalno cesto R 331 Grosuplje-Višnja Gora (s parc. št. 1668/2) preko zemljišča s parc. št. 854/1 in njeno rekonstrukcijo s posegi na zemljišča s parc. št. 854/2, 855 in 856, nato se območje urejanja razširi in v južnem delu poteka preko severnega dela zemljišča s parc. št. 857, nato po zunanji meji zemljišča s parc. št. 858 do regionalne ceste in tu vključuje zunanje meje zemljišč s parc. št. 859/1, 859/2, 860 in 861, vse v k.o. Grosuplje;nato zunanje meje zemljišč s parc. št. 1341/2, 1342 in 1343, se nato obrne proti severu  in poteka po zunanji meji zemljišča s parc. št. 1343 ter nato vključuje še severni del zemljišča parc. št. 1344 in južni del zemljišča parc. št. 1339/1 ter nato jugozahodni del zemljišč parc. št. 1327, 1326 in 1323 k.o. Polica. V nadaljevanju poteka po zunanji, severni in zahodni meji zemljišča s parc. št. 863/2 do poti s parc. št. 1669/2 in po njenem zunanjem robu do izhodiščne točke, vse v k.o. Grosuplje.

V območje urejanja so tako vključena naslednja zemljišča oziroma njihovi deli: 854/1 del, 1669/2 pot del, 854/2 del, 855 del, 856 del, 857 del, 858, 859/1, 859/2, 860, 861, 862, 863/1, 863/2 k.o. Grosuplje; 1341/2, 1341/1, 1342,  1344 del, 1340, 1339/1 del, 1327 del, 1326 del, 1323 del k.o. Polica.

Celotna površina bo z ureditvami, izvedenimi po tem ureditvenem načrtu, v skupno 720.725 m3 bruto volumnu, omogočala odlaganje komunalnih odpadkov z območij občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, predvidoma za dobo 25 let.

3. člen

Izven območja urejanja s tem ureditvenim načrtom se izvede tlačni vod, ki poteka v robu regionalne ceste R-646/1195 Grosuplje–Ivančna Gorica, po zemljiščih s parc. št. 1668/2, 1668/3, 1668/15, 897/4, 1668/13, 1668/12, 919/4, 1668/10, 1002/3, 1004/2, 1668/8, 1668/2, 1668/7, 1014/2, 1015/3, 1016/2, 1019/4, 1668/6, 1019/3, 1668/4 in 1668/16, v k.o. Grosuplje ter parc. št. 742/3, 2219/5, 745/15, 2219/6, 1662/13, 1662/9, 1662/10, 1664/4, 1665/3 in 1666/5, v k.o. Grosuplje – naselje, do obstoječega jaška na fekalni kanalizaciji v Grosupljem, zgrajen na zemljišču s parc. št. 1666/5 iste k.o.

III. POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR

A) Splošni pogoji za posege, potrebne za ureditev deponije

4. člen

Pridobitev volumna deponije:

Površinski sloj, ki ga sestavljajo različno debeli sloji gline (od 2 do 5 m s faktorjem prepustnosti k=1 × 10-7 do 1 × 10-8 m/sek.), je potrebno v celoti odstraniti, ga začasno deponirati in ga kasneje uporabiti za izgradnjo tesnilnih slojev.

Izkop dna in bokov deponije se mora izvesti do zdrave osnove kompaktnega dolomita, pri čemer je potrebno upoštevati naslednje mejne kote nadmorskih višin: najvišjo koto dna (južnega roba) 426.40 m, koto na robu I. faze (sredine) 407 m in koto na robu III. faze (severnega roba) 400,50 m. Dno deponije mora biti najmanj 1m nad najvišjim nivojem podtalnice.

Širina dna se naj prilagodi širini dolinskega profila, ki znaša od 20 do 30 m, nagib bokov pa zahtevam tehnične izvedbe tesnilnih slojev in naj bo v razmerju 1:2 do 1:3,5.

Površina deponijskega telesa se naj oblikuje z nakloni, ki zagotavljajo učinkovito površinsko odvodnjo meteornih vod, to je z nagibi minimalno 3-5% do maksimalne kote 453 m na južnem delu deponije.

5. člen

Zgradba osnovnega tesnjenja:

Pomanjkljivosti naravne vodoneprepustnosti tal je potrebno nadomestiti z umetno zgradbo vsaj 0,5 m debelega mineralnega sloja, ki bo zagotavljal adekvatne neprepustnosti naravnega sloja zemljine debeline 1 m, s prepustnostjo (kf) 1x10-9 m/s.

Dno in brežine deponije morajo biti zato tesnjene večplastno, v kombinaciji mineralnih slojev in umetnega tesnilnega sloja.

Mineralni sloji dna se zgradijo iz dveh plasti gline debeline po 25 cm, brežine pa iz ene plasti gline debeline 25 cm. Plasti gline morajo biti homogenizirane in zgoščene po Proctorju do Dp 95% z doseženim faktorjem prepustnosti 5.10-10 m/sek in z najmanj 20% zrn pod vrednostjo 0.002 mm. Nanje se položi PEHD folija debeline 2,5 mm, zaščitena pred poškodbami z geotekstilom, po dnu tipa 1200 gr/m2 in tipa 800 gr/m2 po brežinah. Nad umetno tesnilno folijo se mora vgraditi drenažni sloj debeline 40 cm z drenažnimi cevmi za zbiranje in odvajanje izcednih vod. Za kontrolo in morebitno čiščenje položenih drenažnih cevi se vgradijo jaški.

6. člen

Pregradni nasipi:

Za zagotovitev postopne širitve deponije se izvedejo pregradni nasipi, prečno na os doline. Humus in kohezivne zemljine je potrebno pred izvedbo posameznega pregradnega nasipa odstraniti tako, da bo temeljenje izvedeno na dolomitnih kameninah. V pregrado je potrebno po plasteh 40 do 60 cm vgrajevati dolomitne materiale, zgoščene do 95% Proctorske gostote po optimalni vlagi.

Pregradni nasipi naj se oblikujejo v trapezno obliko s širino krone 3 m, naklonom zunanje brežine 1:2 in naklonom notranje brežine 1:2,5 ter višine od 4 m do 5 m. Notranja brežina posamezne pregrade se naj tesni kot ostale brežine deponije.

7. člen

Prekrivni tesnilni sloj:

Po zapolnitvi odlagališča se mora deponija prekriti z izravnalnim slojem iz drugih inertnih odpadkov v debelini 30 cm, s plinskim drenažnim slojem debeline 30 cm, neprepustnim mineralnim slojem, lahko je geokompozit ali umetni material z enakimi lastnostmi, z drenažnim slojem za odvod meteorne vode debeline 20 cm ali drugim umetnim materialom ter rekultivacijsko plastjo debeline najmanj 40 cm.

Površina deponije se naj oblikuje z nagibi brežin nad 3% proti obodnim jarkom za izced površinske meteorne vode in drenirane vode iz površinskega drenažnega sloja.

Rekultivacija površine se naj izvaja postopno z avtohtono lesno vegetacijo in zatravljanjem v skladu s končno namembnostjo površine.

8. člen

Sistem za odplinjevanje:

Odplinjevanje deponijskega telesa se izvede z zajemom plinov preko mreže plinskih jaškov z medsebojno oddaljenostjo od 55 do 60 m. Pod prekrivnim tesnilnim slojem se plinski jaški horizontalno povežejo s cevnim sistemom, ki vodi pline v izgorevanje na baklo. Za plinsko postrojenje je predvidena nadstrešnica velikosti ca. 3 × 6 m ter bakla, vse znotraj posebne mrežne ograje, ki varuje dostop nepoklicanim osebam.

Plin se v kasnejši fazi lahko uporabi na energetskih postrojenjih za pogon motorjev na odlagališču.

B) Pogoji za zajem zalednih meteornih in izcednih vod ter za čiščenje izcednih vod

9. člen

Odvodni sistem za meteorne vode:

Za zajem zalednih meteornih vod je potrebno izvesti obodne jarke v dveh etažah. To sta v I. in III. fazi obodna jarka na prvi bermi in v II. ter IV. fazi obodna jarka na drugi bermi, ki služita kot vznožna jarka zaključenega deponijskega telesa po prekritju in rekultivaciji.

Odvodne jarke je potrebno speljati po pobočjih izven območja deponije proti severu lokacije in jih tu združiti v enoten odvodnik do močvirja na severu oziroma potoka, ki nastane v času srednjega vodostaja. Na območju, kjer je predviden objekt za razgradnjo bele tehnike, se odvodnik spelje tako, da zagotavlja zbiranje zalednih meteornih vod tudi z vzhodnega in severnega dela območja urejanja.

Zajem podtalnih voda, ki bi se lahko pojavile po izkopu glinastega materiala, je potrebno zajeti in speljati pod odlagališčem, skladno z navodili hidrogeologa v času izgradnje.

10. člen

Drenažni sistem za izcedne vode:

Izcene vode se preko drenažnega sistema gravitacijsko odvajajo v zbirni (egalizacijski) bazen za izcedne vode. Sistem za zajem izcednih vod naj se sestoji iz filtrnega sloja debeline najmanj 40 cm, v katerega se položi primarni drenažni cevovod s padci od 5% do 13%. Cevovod naj bo premera 300 mm z 10% perforacijo v obliki rež. Na lomih je potrebno izvesti revizijske jaške, ki bodo omogočali čiščenje cevovoda. Na primarni cevovod se priključujejo sesalci premera 200 mm.

Drenažni sistem mora biti zaščiten pred zamuljevanjem s plastjo geotekstila.

11. člen

Zbirni bazen za meteorne vode:

Za zbiranje meteornih vod se izvede bazen za meteorne vode s kapaciteto zadrževanja 150 m3. Bazen je lahko zemeljski, tesnjen s folijo debeline najmanj 2,5 mm. Lokacija zbirnega bazena je za prvo fazo pod pregradnim nasipom za 1. in 2. fazo deponije, končna lokacija pa na severnem delu območja urejanja.

12. člen

Na severnem delu območja urejanja se izvedeta bazena z zbiranje izcednih vod s kapaciteto zadrževanja do 300 m3 izcednih vod. Bazena sta tlorisne velikosti 16,60 x 8,60 m ter 11,50 x 8,50 m in globine 2,0 m, v armiranobetonski izvedbi. Pred vtokom v bazen je treba izvesti peskolov za grobo filtracijo trdnih delcev, prisotnih v izcednih vodah. Globina vode v bazenu je do 1,5 m. Bazena in prostor nad nakladališčem se po potrebi nadkrijeta z nadstrešnico. Nadstrešnica je pritlična s svetlo višino največ 4,80 m, izvedena iz lahke jeklene konstrukcije. Naklon strešin je prilagojen naklonu ostalih nadstrešnic. Ploščadi se v celoti nadkrijeta z nadstrešnico, slemenske višine od 7,5 m-10,50 m. Konstrukcija je jeklena, naklon strešin je enak kot pri vseh ostalih objektih, z možnostjo odstopanja ±3 stopinje in spremembo materiala odpornega na pline iz kompostarne.

13. člen

Čistilna naprava:

Zbirni bazen za izcedne vode s črpališčem:

Izcedne in odpadne fekalne vode iz objektov odlagališča se preko črpališča in tlačnega voda spelje v obstoječo javno kanalizacijo naselja Grosuplje. Mesto priključitve je v jašku J 726, pri industrijskem kompleksu Kovinostroj. Črpališče se locira ob zbirnem bazenu izcednih vod, dimenzionira se na končno količino.

Tlačni vod se ob zahodnem robu deponije nadaljuje do regionalne ceste in ob desnem robu v smeri naselja Grosuplje. V delu, ko tlačni vod preide v gravitacijski vod, se v njega predvidi izpust fekalne kanalizacije iz naselja Spodnje Blato.

Kvaliteta odpadne vode mora pred iztokom v črpališče ustrezati kvaliteti, ki je določena s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02 in 50/04). Do izgradnje tlačnega voda se morajo izcedne vode redno odvažati na čiščenje na centralno čistilno napravo Grosuplje.

14. člen

Upravni objekt:

Za zaposleno osebje na odlagališču se na vstopnem delu območja zgradi pritličen objekt tlorisne velikosti 17 × 8 m. Streha je simetrična dvokapnica. Namenjen je kontroli dovoza odpadkov, pisarnam, laboratoriju, skladišču za vzorce, skladišču gasilnega orodja in aparatov za suho gašenje, vključno s potrebnimi pomožnimi prostori. Objekt se naj predvidi tako, da ga bo možno graditi fazno.

Na nasprotni, desni strani dostopne ceste, vzporedno prostoru za kontrolo dovoza odpadkov, se zagotovi prostor za postavitev elektronske mostne tehtnice, nosilnosti 30 t. Tehtnica ter prostor med njo in upravnim objektom se nadkrije z dvokapno nadstrešnico tlorisne velikosti 10,0 m x 12,0 m. Nadstrešnica je pritlična s svetlo višino 4,80 m, pokrita z jekleno strešno konstrukcijo. Naklon strešin je enak naklonu strehe upravnega objekta, kritina je enaka kot na ostalih objektih.

14.a člen

Kontejner za nevarne odpadke:

V nadaljevanju kontrolnega objekta se uredi prostor za postavitev kontejnerja za nevarne odpadke. Kontejner se nadkrije z enokapno nadstrešnico trapezne oblike, dolžine 13,0 m in širine 4,0 m do 9,20 m. Nadstrešnica je pritlična s svetlo višino največ 4,80 m, jeklene konstrukcije ter ima kritino iz lahke pločevine. Naklon strešin je nizek, od 5 do 15 stopinj.

15. člen

Sortirnica in balirnica ter skladišče ločenih frakcij:

Utrjene površine ob sortirnici in balirnici se v celoti nadkrije z nadstrešnicama, ki sta v tlorisni zasnovi trapezne oblike. Nadstrešnica ob objektu sortirnice je tlorisne velikosti 13,70 m x 15,0 m in 32,60 m x 9,20 m do 15,0 m, nadstrešnica ob objektu balirnice pa 18,30 m x 19,50 m in 49,0 x 10,50 m do 19,50 m. Namenjeni sta za sortiranje, baliranje in skladiščenje ločenih frakcij. Nadstrešnici sta pritlični, s svetlo višino 7,50 m, izvedeni z jekleno nosilno in strešno konstrukcijo. Naklon strešin je enak naklonu strešin sortirnice oziroma balirnice, enako velja za kritino. Lahko se izvedeta tudi kot zaprti objekti.

Izcedne vode se lovijo v talni lovilni skledi in nato odvajajo v bazen izcednih vod na zahodni strani objektov.

16. člen

Kompostarna:

Pred spustom dostopne ceste na dno deponije se uredita ploščadi za kompostiranje, tlorisne velikosti 22,0 x 40,0 in 22,0 x 48,0 m; nanju se odvažajo ločeni biološki odpadki ter lesovina. Ploščad se asfaltira, na robovih pa vgradi dvignjene betonske robnike. S primernimi padci ploščadi se mora zagotoviti odvodnjavanje z iztokom v zbirni bazen s kapaciteto do 50 m3 izcednih vod. Ploščadi se v celoti nadkrijeta z nadstrešnico, višine 7,50 m. Konstrukcija je jeklena, naklon strešin in kritina pa je enaka, kot pri vseh ostalih objektih. Lahko se izvede tudi kot zaprt objekt. Odvodnjavanje s platoja kompostarne se uredi preko lovilne sklede v zbirni bazen izcednih vod, lociran na njeni severni strani. Zbrane vode se uporabijo za vlaženje komposta.

17. člen

Garažni objekt za kompaktor s pralno ploščadjo:

Garaža za kompaktor se v 1. fazi izvede v dolini, na območju 3. faze deponijskega prostora, velikosti 6,0 x 10,0 m. Končna lokacija garažnega objekta za kompaktor s priročno delavnico je na koncu zbirnega centra, pred deponijo 1. faze. Garažni objekt je tlorisne velikosti 10,0 x 13,0 m, pritličen s svetlo višino 4,80 m in pokrit z dvokapnico. V njem se predvidi garaža za kompaktor, servisna delavnica, garderobe in sanitarije ter skladišče za gorivo. Dovoz v garažo se uredi direktno z deponijskega prostora po široki rampi v blagem naklonu.

Ob garažnem objektu se uredi tudi pralna ploščad ter pretakališče za gorivo z lovilno skledo za eventualno razlito gorivo.

17.a člen

Objekt za začasno skladiščenje ostalih vrst odpadkov:

Severno od garaže za kompaktor, zgrajene v 1. fazi, se zgradi objekt za začasno skladiščenje ostalih vrst odpadkov (azbest ipd.), tlorisne velikosti 12,0 x 16,0 m. Objekt je pritličen, s svetlo višino 4,50 m in pokrit z dvokapnico, nizkega naklona do 15 stopinj. Glede na potrebe se lahko objekt v drugi fazi poveča, za največ enako tlorisno površino.

Ustrezno urejena površina ob tem objektu se lahko nameni tudi za namestitev premične naprave za zbiranje in uničevanje odpadkov, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti. Ta dejavnost se lahko opravlja le z upoštevanjem določb Navodila o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 30/95).

17.b člen

Za zbiranje ločenih vrst komunalnih odpadkov se ob zgornji dostopni cesti, pred deponijo 1. faze, zgradi zbirni center, nadkrit z nadstrešnico. Ob cesti je razkladalna rampa širine do 2,50 m, pod katero je na znižanem nivoju za 1,40 m predvidenih do deset zabojnikov zaprtega tipa, s prostornino do 12,0 m3. Ob spodnjem platoju je površina za manipulacijo in odvoz zabojnikov ter izvoz dostavnih vozil obiskovalcev široka do 9,00 m. Dovozna cesta do deponije 1. faze je ob zahodni strani zbirnega centra in je dvosmerna. Zbirni center se opremi z video nadzorom.

17.c člen

Objekt za razgradnjo bele tehnike:

Na deponijskem prostoru gline, na površini cca 1500 m2, se izvede plato z nasutjem dolomitne hribine, ki se jo pridobi direktno iz brežine nad platojem. Na njem se zgradi objekt za razgradnjo bele tehnike, tlorisne velikosti 52,0 x 18,0 m in višine 8,0 m. Konstrukcija je kovinska, naklon strešin enak naklonu ostalih objektov.

17.d člen

Pralna ploščad in meteorološka postaja:

Pralna ploščad velikosti 13,0 x 10,0 m se izvede ob dostopni cesti na deponijski prostor, v vodotesni in oljetesni izvedbi. Odvodnja se uredi preko primerno dimenzioniranega lovilca olj v peskolov. Ploščad se nadkrije z nadstrešnico, ki je pritlična in višine 4,80 m. Naklon strešin je enak naklonu na ostalih objektih. Ob njej se postavi meteorološka postaja za spremljanje mikroklimatskih pogojev na lokaciji.

D) Pogoji za druge ureditve

18. člen

Deponija glinastih materialov:

Za deponiranje glinastih materialov ob izgradnji deponije se izkoristi stranski krak manjše dolžine na vzhodnem boku tik ob zaključku deponije odpadkov, kjer je zaradi velike propustnosti površine te doline nastanek zalednih vod minimalen.

Pred nasutjem glinastih materialov se naj izvedejo ponikovalci za zaledne vode, pod dnom deponije pa drenažni jarek za odvajanje eventualnih podzemnih in površinskih vod z bokov. Nasipavanje gline se mora izvajati po navodilih geomehanika oziroma hidrogeologa.

Glino se, po ustrezni obdelavi, uporabi za zgradbo tesnilnih slojev ali pa slojev za nadomestno tesnjenje.

19. člen

Parkirne površine:

Parkirne površine se naj uredi ob vstopu v območje, to je 10 parkirnih mest za osebne avtomobile ob upravnem objektu.

20. člen

Ograja:

Celotno območje deponije se zavaruje z žično ograjo, višine 2,35 m, s čimer bo preprečen dostop nezaposlenim osebam.

21. člen

Stično območje:

Območje med deponijo in regionalno cesto se naj zasadi z avtohtonim visokoraslim drevjem in grmovno vegetacijo ter ob meji urejanja postavi ograjo v leseni izvedbi, ki bo predstavljala vizualno zaporo v času rasti drevja.

22. člen

Gozdni rob:

Ob ograjenem območju deponije je potrebno zaradi nestrokovno izvedenega goloseka nanovo oblikovati zaščitni pas gozdnega drevja ter gozdni rob preostalih sestojev, za kar se naj predhodno izdela sanacijski načrt.

IV. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO TER DRUGO UREDITEV OBMOČJA

23. člen

Cestno omrežje:

Območje deponije se priključuje na regionalno cesto  R-646/1195 Grosuplje–Ivančna Gorica.  Od upravnega objekta do zbirnega centra se dostopna cesta izvede v enaki širini, v asfaltni izvedbi. Ob zbirnem centru se uredi enosmerni krožni promet. Dostopna cesta služi tudi kot dostop do površin za odlaganje odpadkov. Do objekta za začasno skladiščenje ostalih vrst odpadkov in garaže za kompaktor se izvede dostopna cesta v širini 4,00 m z obojestranskima bankinama po 0,50 in obračališčem za dostavna vozila. Tudi ostale notranje transportne poti so širine 4,00 m ter enim odmikališčem. Notranje transportne poti imajo istočasno funkcijo požarne ceste.

Pri projektiranju dostopne ceste se upošteva Zakon o cestah (Uradni list SRS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) in Pravilnik o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05).

Pri projektiranju parkirišč se upoštevajo Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (PTI, Ljubljana).

24. člen

Kanalizacija:

Odvod in končna dispozicija izcednih in odpadnih vod deponije se izvede s črpališčem preko tlačnega voda v javno kanalizacijo naselja Grosuplje. Tlačni vod poteka od črpališča ob zbirnem (egalizacijskem) bazenu za izcedne vode po zahodni strani območja urejanja ter nato v robu dostopne ceste in v nadaljevanju v desnem robu regionalne ceste R-646/1195 Grosuplje–Ivančna Gorica. Priključitev se izvede v obstoječem jašku J726 pri Kovinostroju, od tu naprej pa se odpadne vode odvaja preko obstoječe kanalizacije na čistilno napravo Grosuplje. Na delu poteka kanalizacijskega voda, med naseljema Blato in Grosuplje, se za omogočanje ločene dispozicije izcednih vod iz komunalne deponije in iz črpališča Gatina predvidi položitev dvojnega cevovoda. Oba cevovoda se predvidi v istem gradbenem jarku.

Meteorne vode s streh objektov ter utrjenih površin ob upravnem objektu oziroma na vstopnem delu območja se spelje preko meteorne kanalizacije v obodni jarek za zaledne meteorne vode. Meteorne vode s parkirišč in utrjenih površin je v meteorno kanalizacijo dovoljeno speljati le preko lovilca olj in maščob.

Pri projektiranju in izvedbi kanalizacije se upošteva:

– odlok o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Grosuplje, ki velja na območju Občine Ivančna Gorica (Uradni list SRS, št. 43/86),

– odlok o čiščenju in odvajanju odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 15/98),

– pravilnik o javni kanalizaciji.

25. člen

Vodovod:

Deponija se oskrbuje iz vodovodnega omrežja Sp. Brezovo od rezervoarja na Brcah.

Predvidena poraba vode je 10,5 l/s, vključno z zagotovitvijo požarne vode.

Vodovod s hidrantno mrežo se izvede iz cevi premera ND 100. Hidrantni sistem se izvede okoli deponije. Zahtevan tlak v hidrantih je minimalno 2,5 bar.

Pri projektiranju in izvedbi vodovoda se upošteva:

– odlok o pogojih dobave in načina odjema pitne vode na območju Občine Grosuplje, ki velja na območju Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 29/91),

– odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 5/97 in 79/97).

– pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov (Uradni list RS, št. 65/97).

– odlok o varstvu virov pitne vode na območju Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 72/97).

– pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno mrežo (Uradni list RS, št. 30/91).

26. člen

Električno omrežje:

Za oskrbo kompleksa z električno energijo se izvede trafo postaja Špaja dolina, v kabelski izvedbi.

Razsvetljavo odlagališča se predvidi v treh nivojih, to je splošno osvetlitev odlagališča, osvetlitev vhodnega dela, obračališča in ločenih deponij ter osvetlitev nadstrešnice.

Splošna minimalna osvetlitev se izvede z reflektorji na kandelabrih višine 12 m, osvetlitev ostalega dela z reflektorji na kandelabrih višine 10 m, osvetlitev nadstrešnice pa s fluo svetilkami, montiranimi na konstrukcijo. Vsi sistemi razsvetljave se vklapljajo ročno v vratarnici in avtomatsko preko fotoreleja.

Za stalno varovanje območja se ob varovalni ograji izvede kabelska kanalizacija za izvajanje video nadzora.

27. člen

Telefon:

Telefonski optični kabel ob regionalni cesti Grosuplje-Višnja Gora je potrebno, v območju urejanja deponije, pred pričetkom izgradnje le-te, prestaviti v soglasju z upravljalcem.

Za potrebe sprejemnega objekta, tehtnice, upravnega objekta, mehanične delavnice in objekta čistilne naprave se izvede interni, zemeljski razvod tk kabla.

V. REŠITVE IN POGOJI V ZVEZI Z VAROVANJEM OKOLJA

28. člen

Varstvo voda:

Izcedne vode deponijskega telesa morajo biti predhodno obdelane do stopnje, določene v Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05). Na meteorno kanalizacijo je dovoljeno priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili zgoraj navedene uredbe. Meteorne vode s parkirišč, utrjenih površin, platojev in pralne ploščadi je dovoljeno spuščati v meteorno kanalizacijo le preko lovilcev olj in maščob.

29. člen

Varstvo pred hrupom:

Ravni hrupa v območju urejanja ne smejo preseči mejnih dnevnih (75db) in nočnih ravni hrupa (65db), ki veljajo za IV. območje varstva pred hrupom, skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05).

30. člen

Varstvo zraka:

Vsi izpusti zraka iz objektov ne smejo preseči mejnih vrednosti, predpisanih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94, 68/96 in 109/01), Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednosti snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98).

31. člen

Varstvo kmetijskih zemljišč:

Investitor mora plodno zemljo pred izkopom deponirati v delovnih pasovih v nasipu višine največ 2 m in ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih delih se humus uporabi ob zunanjih ureditvah.

32. člen

Varstvo pred požarom:

Požarno varstvo vseh objektov in same deponije odpadkov mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi, pri čemer se mora dodatno požarno varstvo zagotoviti s kontrolo celotne lokacije s strani v ta namen usposobljenega osebja.

Notranje transportne poti omogočajo dostop do deponije z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (v skladu z SIST DIN 14090, maj 1996), zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode. Kjer so odmiki med objekti manjši od 8 m, je treba med objekti izvesti ustrezno požarno ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarnovarnostni odmiki med stavbami).

33. člen

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami:

Pri načrtovanju novih objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan- Seiberg.

Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred posledicami naravnih in drugih nesreč ter pred vojnimi dejstvovanji glede na določbe uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti.

VI. FAZNOST IZVAJANJA UREDITVENEGA NAČRTA

34. člen

Faznost izgradnje in način ločevanja čistih in onesnaženih vod mora zagotoviti racionalno ravnanje z izcednimi vodami. Izgradnja deponije je predvidena v štirih fazah:

– I. faza: tesnjenje dna do prvega pregradnega nasipa ter brežin do višine prve berme, kar zagotavlja 118.152 m3 volumenskega prostora.

– II. faza: zatesnitev brežine od prve do druge berme ter izgradnja deponije do končne višine, kar bo zagotovilo 174.567 m3 volumenskega prostora. To fazo se zaključi s krovnim tesnjenjem in rekultivacijskim slojem.

– III. faza: zatesnitev dna in brežin preostalega dela deponije do prve berme, kar predstavlja 139.275 m3 volumna. Izvede se jarek za odvodnjo meteornih vod zaledja.

– IV. faza: tesnjenje brežin med prvo in drugo bermo ter zaključek deponijskega telesa in rekultivacija površine. Ta faza zagotavlja 288.722 m3 volumna.

Jarki na drugi bermi ohranjajo funkcijo odvodnika tudi po zaključku oziroma zapiranju deponije.

Skladno s fazno gradnjo deponije je predvidena tudi fazna gradnja spremljajočih objektov in naprav, potrebnih za funkcioniranje le-te. Posamezne faze obsegajo:

I. faza: gradnja dostopne ceste, notranjih transportnih poti, potrebnih za odlaganje odpadkov na deponijo I. faze, upravnega objekta (lahko fazno), prebiralne ploščadi z izstresališčem in nadstrešnico za odbrane odpadke (na začasni lokaciji) z garažo za kompaktor, plato za kompostiranje, depo odvišnega materiala in depo gline, odvodna jarka zalednih vod, zbirni bazen za meteorne vode, egalizacijski bazen;  ograditev območja deponije in zasaditev drevja na stičnem območju ter sanacija gozdnega roba; prestavitev tangiranih komunalnih naprav ter komunalna oprema območja, potrebna za funkcioniranje objektov, predvidenih v I. fazi;

II. faza: izgradnja oziroma dokončanje notranjih transportnih poti, dograditev upravnega objekta ter postavitev tehtnice; dograditev komunalne opreme območja; izvedba nadstrešnic in gradnja ostalih objektov, potrebnih za funkcioniranje deponije, navedeni v predhodnih členih tega odloka; dograditev komunalne opreme območja; gradnja tlačnega voda za odvod izcednih vod deponije, od objekta za predčiščenje do obstoječe fekalne kanalizacije v naselju Grosuplje; izcedne vode se do izgradnje le-tega redno odvažajo na čiščenje na čistilno napravo Grosuplje.

III. faza: pred širitvijo deponijskega prostora na končni obseg se garažni objekt za kompaktor s pralno ploščadjo in zbirni center odstranita.

Po zapolnitvi celotnega volumenskega prostora deponije se izvede končno prekritje deponije in rekultivacija površinskega pokrova, zasaditev z avtohtono lesno vegetacijo ter vzdrževanje objektov čiščenja v dobi mirovanja deponije.

VII. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ

35. člen

Zemljišča, ki ne bodo namenjena deponiji v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA, IZVAJALCEV IN UPRAVLJALCA DEPONIJE PRI IZVAJANJU UREDITVENEGA NAČRTA

36. člen

Za preprečitev pojavov praznih prostorov, lomov in porušitev znotraj odloženih komunalnih odpadkov mora upravljalec deponije pri odlaganju izvajati zgoščevanje odpadkov s kompaktorjem.

37. člen

Do izgradnje tlačnega voda se morajo izcedne vode redno odvažati na čiščenje na centralno čistilno napravo Grosuplje.

38. člen

Ravnanje na deponiji mora upravljalec urediti s pravilnikom o tehničnih pogojih za odlaganje komunalnih odpadkov ter poslovnikom o obratovanju odlagališča komunalnih odpadkov.

39. člen

Za spremljanje vplivov deponije na okolje mora upravljalec deponije zagotoviti izvajanje monitoringa, in sicer:

1. vsak dan osnovne meritve izcednih vod iz deponije (barva, vonj, PH faktor);

2. šestkrat letno meritve kakovosti izcedne vode;

3. štirikrat letno biološko analizo vode po metodi E.B.I. v stalnem toku Duplice gorvodno od Škobčevega mlina;

4. enkrat letno kemijske analize podtalnice v kontrolnih vrtinah, v izviru Duplice tik pod deponijo in v stalnem izviru Duplice na koncu Špaje doline (353 m n.m.v.) ter na zajetjih Velika Loka in Sp. Brezovo;

5. pet let po začetku obratovanja deponije meritve smradu v okolici deponije; če do takrat še ne bo slovenskih predpisov o meritvah smradu, se naj uporabijo takratne smernice EU ali katere od držav članic;

6. spremljati razvoj gozdnega roba v gozdu ob deponiji, skupaj z Zavodom za gozdove RS.

Meritve lahko izvajajo le za to pooblaščene institucije. Obseg meritev se določi v pravilniku o obratovanju deponije. Meritve pod točko 1. in 2. se naj izvajajo le v primeru izpuščanja prečiščenih izcednih vod v Duplico. Dokler se bodo vode odvažale na čistilno napravo, se naj opravijo le meritve izcednih vod, ki jih zahteva pravilnik o obratovanju čistilne naprave.

7. Meritve meteoroloških parametrov in v ta namen izgradnjo meteorološke postaje v območju ureditvenega načrta komunalna deponija Špaja dolina, če upravljavec odlagališča za lokacijo odlagališča ne more dobiti veljavnih meteoroloških podatkov od državne meteorološke službe.

IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE UREDITVENEGA NAČRTA

39.a člen

Projektna dokumentacija za novo predvideno kanalizacijsko omrežje mora vsebovati tudi dokazilo o možnosti zagotavljanja ustreznega očiščenja izcednih vod na obstoječi čistilni napravi Grosuplje.

39.b člen

Projektna dokumentacija za novo predvideno kanalizacijsko omrežje mora vsebovati tudi dokazilo o možnosti zagotavljanja ustreznega očiščenja izcednih vod na obstoječi čistilni napravi Grosuplje.

39.c člen

Stroški izdelave projektne dokumentacije, zaščite in prestavitve elektroenergetskega in TK omrežja ter nadzora bremenijo investitorja gradenj na območju ureditvenega načrta. V breme investitorja gredo tudi stroški odprave napak, če bi te nastale zaradi del na predmetnem omrežju.

39.d člen

Za tlačni vod, ki poteka izven meje ureditvenega načrta in se polaga v varovalnem pasu občinskih cest, je potrebno v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca ceste.

X. TOLERANCE

40. člen

Pri tlorisnih gabaritih objektov so dovoljena odstopanja do +-10% ter manjša odstopanja v višinskih gabaritih, če je ta pogojen s tehnološkimi zahtevami. Odstopanja so dovoljena tudi pri višinskih kotah, če se ob izdelavi projektne dokumentacije podajo racionalnejše rešitve.

Pri poteku komunalne infrastrukture so odstopanja dovoljena, če se pri nadaljnjem projektiranju pokažejo optimalnejše in bolj ekonomične rešitve, kar se podrobneje obdela v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

XI. KONČNE DOLOČBE

41. člen

Z dnem veljavnosti odloka o ureditvenem načrtu Komunalna deponija Špaja dolina (Uradni list RS, št. 70/99) prenehajo veljati določila odloka o urbanističnem redu v Občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 44/82) za območje, ki ga ureja ta odlok.

42. člen

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega ureditvenega načrta opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor.

43. člen

Ureditveni načrt je na vpogled pri upravnih organih Občin Grosuplje in Ivančna Gorica, pristojnih za urejanje prostora ter na Upravni enoti Grosuplje.

44. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 352-57/97
Grosuplje, dne 9. septembra 1998.
Predsednica
Občinskega sveta
občine Grosuplje
Angelca Likovič, dipl. org. l. r.

Popravek odloka o ureditvenem načrtu Komunalna deponija Špaja dolina

Uradni list Republike Slovenije, št. 13/1999

Ta popravek odloka prične veljati dne 5.3.1999 v Uradnem listu Republike Slovenije

Popravek odloka o ureditvenem načrtu Komunalna deponija Špaja dolina

Uradni list Republike Slovenije, št. 83/2003

Ta popravek odloka prične veljati dne 22.8.2003 v Uradnem listu Republike Slovenije