P R O G R A M P R I P R AV E

Občinskega programa varstva okolja za Maribor (OPVO za MB)

1. OCENA STANJA, RAZLOGI, KORISTI  IN PRAVNE PODLAGE ZA PRIPRAVO OBČINSKEGA  PROGRAMA VARSTVA OKOLJA ZA MARIBOR (OPVO za MB)

1.1.  Ocena stanja

Mestni svet MOM je v letu 2001 sprejel dokument Lokalna Agenda 21 - Program varstva okolja za Maribor (LA 21 – PVO za MB). Dokument LA 21 – PVO za MB je pričel veljati v novembru 2001 (MUV št. 24/2001), tako je prvo štiriletno ocenjevalno obdobje za obdobje 2002 do 2005. Pomemben rezultat izvajanja dokumenta LA 21 – PVO za MB je povečana skrb za okolje v MOM in predvsem vključevanje, informiranje in osveščanje najširših strokovnih in zainteresiranih javnosti v okoljsko odločanje in izvajanje okoljsko komunalnih projektov. Postavljeni cilji v dokumentu LA 21 – PVO za MB v letu 2001 so bili zelo široko zastavljeni, zato tudi delne uresničitve le-teh že pomenijo velik napredek za izboljšanje okolja v MOM. Glede na osnutek Metodologije za izdelavo občinskih programov varstva okolja za slovenske občine (Ministrstvo za okolje in prostor, julij 2006), bodo občinski programi varstva okolja precej ožje zastavljeni in bodo dejansko vsebovali le krovne usmeritve za posamezne tematske sklope. Natančnejše cilje in konkretne izvedbe bodo vsebovali občinski področni operativni programi, kot npr. občinski program gospodarjenja s komunalnimi odpadki, občinski program ravnanja z odpadnimi vodami, občinski program ravnanja s pitnimi vodami itd.

Ocena stanja je podana na osnovi:

•  Poročila o stanju okolja mestne občine Maribor v letih 20022004 (MOM, februar 2006) ter

•  Vrednotenja rezultatov izvajanja Lokalne Agende 21 – Programa varstva okolja za Maribor, poročilo za obdobje 2002-2005 (MOM, junij 2006)

Glede na posamezne tematske sklope so ključna dognanja povzeta v nadaljevanju.

Odpadki: Področje gospodarjenja z odpadki je tudi na nivoju Slovenije vsebinsko in finančno eno izmed najtežje obvladljivih področij. Na tem področju beležimo v zadnjem obdobju izredno intenzivno sprejemanje novih zakonskih in podzakonskih predpisov, ki so zelo zaostrili pogoje izvedbe celovitih projektov gospodarjenja z odpadki in sicer od predpisov glede ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, odpadno embalažo, vzpostavitvijo infrastrukture za ločeno zbiranje odpadkov na izvoru, izgradnjo infrastrukture za ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami, infrastrukturo za obdelavo ostanka odpadkov in sicer za masno in energetsko izrabo le-tega ter infrastrukturo za odlaganje ostankov odpadkov. V Sloveniji kakor tudi v Mariboru beležimo izredno izrazit NIMBY sindrom, kar pomeni izredne težave pri pridobitvi novih lokacij za umestitev okoljsko komunalnih projektov v prostor pri lokalnem prebivalstvu. Na področju ločevanja odpadkov na izvoru ima MOM dobre rezultate in sicer smo dosegli v letu 2005 nivo 50 % ločeno zbranih frakcij na izvoru in sicer na zbiralnicah ločenih frakcij, zbirnih centrih, zbiranju kosovnih odpadkov in premični zbiralnici nevarnih odpadkov. MOM je izvedla pilotni projekt osveščanja v Sloveniji z naslovom »Informiranje in osveščanje javnosti glede pomena ločevanja odpadkov na izvoru«, v okviru katerega je družba SLOPAK zagotavljala sofinanciranje v deležu 51 %. Ločevanje odpadkov na izvoru in s tem zmanjševanje količin ostankov odpadkov, ki jih je potrebno predelati in odložiti na odlagališču ima dolgoročno pozitiven ekonomski vidik za gospodinjstva, saj bo glede na zahteve po obdelavi ostankov odpadkov ravnanje z ostankom vedno dražje, s čisto zbranimi frakcijami pa bo možno tudi tržiti. Infrastruktura za ločeno zbiranje odpadkov na izvoru je vzpostavljena, potrebna je še nadgradnja. Izgradnja objektov za kompostiranje in mehansko biološko obdelavo odpadkov se je pričela. Ostanek odpadkov baliramo in odlagamo na lokaciji v Dogošah. Aktivnosti za sanacijo odlagališča nenevarnih odpadkov na Pobrežju se nadaljujejo. Odlagališče nevarnih odpadkov Metava ne ustreza v celoti vsem okoljskim zahtevam. Aktivnosti glede sanacije odlagališča nevarnih odpadkov v Metavi se nadaljujejo.

Vode: Na področju varne oskrbe z zdravo pitno vodo zagotavlja MOM pitno vodo, ki ustreza veljavnim normativom. Z izvedbo regijskega projekta imisijski monitoring podtalnice, tal in potokov zagotavljamo z analizo trendov in možnosti lociranja lokalnih onesnaženj na celotnem vodovarstvenem območju dodatno varnost glede kvalitete pitne vode na lokacijah črpališč. S sanacijo vodovodnega omrežja smo dosegli znižanje deleža izgub pitne vode iz 39 % v letu 2000, na 25 % v letu 2005. Ta ukrep nam je omogočil tudi ukinitev kloriranja v vodovodnem omrežju praktično na celotnem območju MOM, razen dela območij Tezna, Kamnice, Dogoš in Malečnika. Pitna voda v črpališčih je namreč mikrobiološko neoporečna, zaradi slabe kvalitete omrežja pa je prihajalo med distribucijo pitne vode do rizika mikrobiološkega onesnaženja.

Centralna čistilna naprava Maribor (CČN) je bila zgrajena in v letu 2005 se je končalo zakonsko določeno enoletno poskusno obratovanje. CČN dosega izredno stroge normative glede kvalitete izpustov prečiščenih odpadnih voda v reko Dravo. Izgrajeni so bili manjkajoči glavni zbiralniki odpadnih voda. Sekundarno kanalizacijsko omrežje se še dograjuje in ca. 80 % gospodinjstev na območju MOM je priključenih na kanalizacijo. Izdelujejo se strokovne podlage za dokumentacijo za dokončno izgradnjo kanalizacijskega sistema, ki bo omogočala kandidiranje MOM za sredstva EU. Na osnovi izvedbe mednarodnega javnega razpisa za prevzem blata CČN je z izvajalcem Saubermacher Letnik-om podpisana pogodba za odvoz blata in njegovo končno dispozicijo. Zbrani so podatki obratovalnih monitoringov tehnoloških odpadnih voda večjih gospodarskih subjektov na območju MOM.

Zrak: V MOM se izvajajo kontinuirane meritve onesnaženosti zraka že od začetka 90-tih let, kar nam omogoča analizo trendov stanja onesnaženosti zraka z različnimi onesnaževali. Stanje onesnaženosti zraka se je v obdobju teh 15-tih let spremenilo in sicer iz prvotnih problemov onesnaženosti z žveplovim dioksidom – tipična zimska onesnaženost zraka, beležimo danes povišane koncentracije ozona na merilnem mestu na Pohorju in delcev. Glede na zahteve nove okoljske zakonodaje se izvajajo ukrepi zaradi znižanja emisij predvsem s strani industrije, pa tudi energetike in prometa. Nadzor nad izvajanji ukrepov s strani industrije je v pristojnosti državnega okoljskega inšpektorata. V primeru postopnega uvajanja trajnostnih načel v dejavnosti prometa in energetike, pa ima lokalna skupnost večje pristojnosti in se ukrepi tudi izvajajo v okviru mnogih izvedbenih projektov, nista pa še sprejeti prometna in energetska strategija MOM. Izdelan je kataster emisij prometa v zrak.

Zeleni sistem in ohranjanje biotske raznovrstnosti: Zeleni sistemi so izredno pomembni zaradi izboljšanja kvalitete življenja v mestu. Pri izdelavi strokovnih podlag za prostorske dokumente se uporabljajo predhodne prostorske analize zaradi varovanja in ohranjanja zelenih površin v mestu in dejansko so se v mestu izvedle tudi mnoge nove zelene površine. Dejstvo pa je, da se je zaradi usmeritve rasti mesta navznoter povečal pritisk na nefunkcionalne zelene površine. Strokovne podlage za informacijski sistem javnih zelenih površin so izdelane. Izdelane so strokovne podlage za načrt upravljanja širšega območja mestnega parka ter informativno gradivo za informiranje javnosti o pomenu Stražunskega gozda. V izdelavi so podlage za postavitev naravoslovnoučne poti Piramida – Kalvarija.

Hrup in sevanje: Varstvo pred hrupom postaja eno izmed pomembnejših okoljskih problemov in ljudje postajajo vedno bolj občutljivi na povišane nivoje hrupa v bivalnih okoljih. V obravnavanem obdobju je bil sprejet obsežen paket državnih predpisov s področja varstva pred hrupom. Izdelane so strokovne podlage za določitev območij stopenj varstva pred hrupom ter strokovne podlage za kataster virov hrupa cestnega in železniškega prometa.

V letu 2005 smo skupaj s Forumom EMS izvedli vzorčni imisijski monitoring neionizirnega sevanja na štirih lokacijah. Podatki o virih sevanja so na voljo na spletnih straneh MOM, vendar evidence še niso popolne.

Informacijski sistem varstva okolja: Informacijski sistem varstva okolja je ključen sistem za kvalitetno upravljanje z okoljem in strokovna podlaga pri določitvi pogojev za posege v prostor. Pomemben je tudi zaradi izdelave in analize trendov o stanju posameznih prvin okolja. V okviru krovnega informacijskega sistema varstva okolja se izvajajo pomembni projekti informiranja, vključevanja in osveščanja strokovnih in zainteresiranih javnosti ter nevladnih organizacij z okoljskimi in naravovarstvenimi programi.

Dejavnosti kmetijstvo, industrija, promet, energetika in turizem so vključene v dokument LA 21 – PVO za MB zaradi njihovih vplivov na stanje in tudi varovanje okolja. Zgoraj navedene dejavnosti so obravnavane le iz okoljskega vidika in sicer v smislu njihovega vključevanja v postopno zagotavljanje trajnostnega razvoja mesta.

Zdravje in okolje: Varovanje okolja in ohranjanje eko sistemskega ravnotežja sta ključna pogoja za ohranjanje zdravja prebivalcev mesta. Kompleksni vplivi stanja različnih prvin okolja na zdravje ljudi ter zdravstveni informacijski sistemi varstva okolja se bodo morali v prihodnje nadgrajevati.

1. 2. Razlogi za pripravo OPVO za MB

OPVO je strateški dokument za doseganje trajnostnega razvoja v prostoru. Predstavlja izhodišče za pripravo finančnih načrtov in načrtov štiriletnih razvojnih programov MOM za področja, ki so obravnavana v dokumentu. V skladu z njim se morajo dopolniti občinske strategije na področjih posameznih dejavnosti, ki vplivajo na okolje (npr.: promet, energetika, turizem, itd.) ter operativni programi za posamezna področja. Je trajnostno naravnan ter služi kot ena izmed osnov pri prostorskem, gospodarskem in družbenem razvoju občine.

1.3. Koristi, ki jih prinaša OPVO za MB

Lokalna skupnosti s celostnim načrtovanjem upravljanja z okoljem in naravo hitreje in učinkoviteje zmanjšuje in preprečuje obremenjevanje okolja in ustvarja pogoje za kakovostno in zdravo življenje. Okoljski problemi so namreč zelo kompleksni in medsebojno prepleteni, zato je potrebno pri načrtovanju upoštevati tako stanje okolja, gonilne sile, pritiske kakor geografske, družbene in gospodarske pogoje občine. Pomembno je, da OPVO temelji na lokalnih razmerah, pogojih in razvojnih potrebah.

Celostno načrtovanje za upravljanje okolja in narave je nujno potrebno, saj se na ta način:

•  sprejemajo dolgoročne in strateške odločitve;

•  upoštevajo mnenja različnih javnosti;

•  povezujejo različne upravne ravni, s čimer prihaja tudi do vključevanja okoljskih vprašanj v sektorske politike;

•  realno določajo cilji;

•  jasno opredelijo odgovornosti za izvajanje ukrepov;

•  učinkovito izvaja okoljsko zakonodajo;

•  omogoči boljše poznavanje in ozaveščenost o okoljskih problemih in razvojnih možnostih ter usmeritvah;

•  spodbuja sodelovanje med oddelki uprave in javnimi podjetji;

•  lažje pridobivajo EU in državni finančni viri;

•  povečajo možnosti za vpeljavo sistemov okoljskega upravljanja EMAS ali ISO 14001;

•  omogoča partnerski odnos z ministrstvi;

•  poveča ugled občine;

•  prispeva k višji kakovosti življenja in večjemu zadovoljstvu občanov.

OPVO za MB postavlja programske okvirje za prispevek lokalnih skupnosti k uresničevanju splošnih ciljev varstva okolja in ohranjanja narave, ki so zlasti:

•  preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja okolja,

•  ohranjanje narave in izboljševanje kakovosti okolja,

•  trajnostna raba naravnih virov,

•  zmanjšanje rabe energije in večja uporaba obnovljivih virov energije,

•  odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljšanje porušenega naravnega ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovih regeneracijskih sposobnosti,

•  povečevanje snovne in energetske učinkovitosti proizvodnje in potrošnje,

•  opuščanje in nadomeščanje uporabe nevarnih snovi.

1.4. Pravne podlage za izdelavo in sprejem OPVO za MB

Zakon o varstvu okolja (ZVO-1, Ur. l. RS št. 39/06, UPB-1) v 38. členu navaja obveznost, da mestne občine pripravijo in sprejmejo občinski program varstva okolja.

(1)  Program varstva okolja in operativne programe za svoje območje sprejme mestna občina, lahko pa tudi občina ali širša samoupravna lokalna skupnost, ob smiselni uporabi določb 35., 36. in 37. člena tega zakona.

(2)  Programi iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom in operativnimi programi varstva okolja

ZVO-1 v 5. alineji 106. členu določa:

(5) Poročilo o stanju okolja najmanj vsako četrto leto za svoje območje pripravi in javno objavi tudi mestna občina, lahko pa tudi občina ali širša samoupravna lokalna skupnost ob smiselni uporabi določb 107. člena tega zakona.

Obvezna vsebina OPVO je povzetek poročila o stanju okolja.

Naloge občin so podrobneje opredeljene v 21. členu Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 100/05)

Med drugimi najpomembnejšimi mednarodnimi dokumenti, ki od lokalnih skupnosti pričakujejo aktivno odzivanje na okoljske probleme oziroma pripravo okoljskih načrtov, so:

•  Tematska strategija EU za urbano okolje, ki jo je Svet EU za okolje sprejel junija 2006,

•  Rio deklaracija o okolju in razvoju, potrjena s strani OZN v letu 1992,

•  Johanesburg deklaracija - RIO + 10, potrjena s strani OZN v letu 2002,

•  Aalborška listina, listina evropskih velemest in mest ki si prizadevajo za trajnostni uravnotežen razvoj (Aalborg, 1994)

•  Strategija EU za trajnostni razvoj, ki jo je Evropski Svet sprejel junija 2006,

2. PROCES IZDEALVE OPVO za MB

Župan MOM je julija 2006 podpisal sklep o izdelavi OPVO za MB. Izdelavo strokovnih podlag, usklajevanje, komuniciranje z javnostmi, sredstvi javnega obveščanja ter končno izdelavo celovitega dokumenta OPVO za MB bo koordinirala operativna skupina (OpS). OpS imenuje župan, vodi pa jo direktorica Zavoda za varstvo okolja,.

Izdelavo in usklajevanje dokumenta na nivoju mestne uprave in javnih služb, bo koordinirala projektna skupina (ProjS). V ProjS bodo predstavniki oddelkov, zavodov, služb in javnih podjetij MOM. Projektno skupino imenuje župan, vodila jo bo direktorica Zavoda za varstvo okolja.

Zastopanje in usklajevanje interesov skupnosti na različnih točkah pri oblikovanju in izvajanju okoljske politike, bo naloga posvetovalne skupine (PosS). V PosS bodo predstavniki zainteresiranih in strokovnih javnosti, nevladnih organizacij, gospodarstva in univerze, pristojnih odborov mestnega sveta, četrtnih oz. krajevnih skupnosti in predstavniki sosednjih občin. Naloga PosS je tudi pospeševanje širše razprave in vključevanje lokalnega prebivalstva na vseh stopnjah. PosS spremlja pripravo procesa OPVO in na pomembnih točkah vsebinsko vstopa vanjo (npr. pri oblikovanju vizije in ciljev, določanju prednostnih nalog in izboru strateških programov ukrepov). Po sprejemu OPVO na občinskem svetu pa je pomembna naloga PosS, da spremlja in vrednoti izvajanje progama. Imenuje in vodi jo župan. Proces izdelave OPVO za MB:

3. VSEBINA OPVO za MB

OPVO za MB bo imel naslednje vsebine/poglavja:

I. Povzetek stanja okolja

II. Parametri okolja

1. Enostavni parametri okolja:

  voda, zraka, podnebne spremembe, hrup, kemikalije, odpad-

ki, tla, gozdovi, tehnološka in naravna tveganja, raba naravnih virov

2.  Celostni parametri okolja:

  biotska raznovrstnost, zdravje ljudi, kvaliteta bivanja in so-

bivanja.

III: Pritiski na okolje promet, energija, trajnostna gradnja, industrija, kmetijstvo, turizem,

IV. Indikatorji za vrednotenje rezultatov izvajanja OPVO za MB

4. OBVEZNOSTI V ZVEZI S FINANCIRANJEM IZDELAVE OPVO za MB

Sredstva, potrebna za pripravo in sprejem OPVO za MB na mestnem svetu se zagotovijo v proračunu mestne občine Maribor v letih 2006 in 2007 na postavki Zavoda za varstvo okolja.

5. DRUGA DOLOČILA

Zavod za varstvo okolja bo objavljal obvestila o javnih razpravah in delavnicah na spletnih straneh MOM (www.maribor.si), preko sredstev javnega obveščanja, mestnih četrti in krajevnih skupnosti.

6. ZAČETEK VELJAVNOSTI

Program priprave se objavi v Medobčinskem uradnem vestniku in začne veljati naslednji dan po objavi.

Številka: 35301-24/2006 1200 BČ

Datum: 24. januar 2007

                                                         Župan

                                                            Franc Kangler, s. r.