Na podlagi 26. člena
zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 32/93), 3., 4. in 7. člena
zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93), 3. člena
odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Hodoš
(Uradni list RS, št. 6/00),
zakona o prekrških
(Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS,
št. 10/91, 13/93, 35/97, 47/97, 73/98, 31/00, 33/00 in 24/01) in 7.
člena
statuta Občine Hodoš
(Uradni list RS, št. 47/99, 31/01), je Občinski svet občine Hodoš na 29.
redni seji dne 20. 6. 2002 sprejel |
O D L O K |
o odvajanju in
čiščenju odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Hodoš |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta odlok določa
pogoje in način odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda,
splošne pogoje gospodarjenja s komunalnimi objekti in napravami, ki
služijo odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda iz naselij in
posameznih objektov uporabnikov, ki so oziroma bodo priključeni na javno
kanalizacijsko omrežje, ter pravice in obveznosti upravljavcev in
uporabnikov ter objektov in naprav. |
2. člen |
Gospodarska javna
služba iz 1. člena tega odloka obsega: |
– odvajanje
komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer obstajajo sistemi javne
kanalizacije, |
– odvajanje
komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer ni sistemov kanalizacije,
|
– odvajanje
padavinskih voda v meteorno in javno kanalizacijo, |
– odvajanje
industrijskih odpadnih voda v sisteme javne kanalizacije, |
– gospodarno
koriščenje objektov in naprav v skladu s tem odlokom in drugimi
predpisi, normativi in pravilniki, |
– redno vzdrževanje
objektov in naprav ter izvedbo potrebnih rekonstrukcij, |
– razvoj, ki obsega
planiranje in gradnjo novih objektov in naprav. |
3. člen |
Uporabnik javne
kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba, ki iz objektov ali z
zemljišča vanjo odvaja odpadne ali padavinske vode. |
Občina v svojih
planih določi območja, na katerih je zgrajena ali pa je predvidena
izgradnja kanalizacijskega omrežja. |
II.
ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNIH ODPADNIH VODA NA OBMOČJIH, KJER
OBSTAJAJO SISTEMI JAVNE KANALIZACIJE |
4. člen |
Gospodarsko javno
službo odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer
obstaja sistem javne kanalizacije zagotavlja občina v režijskem obratu
(upravljavec). |
5. člen |
Upravljavec mora
vsako leto najkasneje do 31. 10. predložiti občinski upravi finančno
ovrednoten plan rednega in investicijskega vzdrževanja objektov in
naprav iz 6. člena tega odloka. |
Javne dobrine |
6. člen |
Naprave in objekti
javne kanalizacije obsegajo magistralno, primarno in sekundarno omrežje
in naprave kot jih definira navodilo o tem, kaj šteje za sekundarno,
primarno in magistralno omrežje komunalnih objektov in naprav (Uradni
list SRS, št. 27/85). |
a) Magistralno
omrežje in naprave so: |
– kanalski vodi za
odvajanje odpadne vode med naselji, |
– črpališča za
prečrpavanje odpadne vode na magistralnem kanalizacijskem omrežju,
|
– centralne čistilne
naprave. |
b) Primarno omrežje
in naprave so: |
– kanalski vodi za
odvajanje odpadne vode med manjšimi naselji oziroma med posameznimi
sekundarnimi omrežji, |
– črpališča za
prečrpavanje vode na primarnem kanalizacijskem omrežju. |
c) Sekundarno omrežje
in naprave so: |
– kanalski vodi
ločenega kanalskega sistema, ki služijo za neposredno priključevanje
uporabnikom na posameznem območju, |
– prečrpališča za
prečrpavanje odpadne vode na omrežju sekundarnega sistema. |
7. člen |
Za naprave, katere
financira in s katerimi upravlja in razpolaga uporabnik in so njegova
last se štejejo: |
– interna
kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu,
|
– kanalski
priključki, priključni jaški ter kanalska mreža od objekta uporabnika,
ne glede na dolžino in profil, do priključka na javno kanalizacijo,
|
– naprave in objekte
za predčiščenje odpadnih voda (lokalne čistilne naprave,
nevtralizacijske naprave, peskolovi, lovilci olj), za akumulacijo in
prečrpavanje ter nevtralizacijo odpadnih voda, |
– interno cestno
kanalizacijo s pripadajočimi objekti (lovilci peska, olj...).
|
Uporabnik je dolžan s
temi napravami in objekti upravljati tako, da je omogočeno normalno
odvajanje odpadnih in padavinskih voda ter da ta voda pred iztekom v
javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje. |
Interni
kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo mora biti upravljavcu
javne kanalizacije vedno dostopen za nadzor. |
Priključitev na
kanalizacijsko omrežje |
8. člen |
Priključek na javno
kanalizacijo je dovoljen samo s soglasjem upravljavca, ki ga ta izda v
skladu z določili tega odloka in po plačilu priključnine. |
Podpisnikom pogodb o
sofinanciranju gradnje kanalizacije v prvi fazi, ki imajo poravnane
sprotne obveznosti po pogodbi, občina izda soglasje za priklop po
uspešno opravljenem tehničnem prevzemu. |
9. člen |
Upravljavec obvezno
izdaja soglasja k: |
– prostorskim
izvedbenim aktom, |
– lokacijski
dokumentaciji, |
– projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja, |
– vlogi za uporabno
dovoljenje, |
– vlogi za začasni
priključek, |
– priključitvi
obstoječih objektov, |
– k vsem posegom v
prostor, kjer se nahajajo objekti in naprave javne kanalizacije,
|
– posegom v varstvene
pasove vodnih virov. |
10. člen |
1. Predhodno soglasje
k lokacijskem dovoljenju |
Izdelovalec
lokacijske dokumentacije predloži vlogi za soglasje: |
– situacijo z
vrisanim obravnavanim in sosednjimi objekti v M 1:500 in z vsemi
komunalnimi objekti in napravami, |
– podatke o izpustu
in načinu predčiščenja. |
2. Soglasje h
gradbenemu dovoljenju |
Investitor mora
predložiti: |
– projekt PGD objekta
(na vpogled), |
– projekt kanalskega
priključka, ki ga mora potrditi upravljavec javne kanalizacije,
|
– veljavno lokacijsko
dovoljenje, |
– soglasja posegov na
tuja zemljišča za izgradnjo kanalizacijskega priključka oziroma sodno
odločitev, ki nadomesti soglasje. |
3. Soglasje k
enotnemu dovoljenju za gradnjo |
Investitor mora
predložiti vse elemente iz 1. in 2. točke tega člena, razen veljavnega
lokacijskega dovoljenja. |
11. člen |
Upravljavec je dolžan
dovoliti priključitev, če uporabnik izpolni vse pogoje iz soglasja,
izdanega na podlagi 8. člena tega odloka, če je poravnal vse obveznosti
do lastnika in upravljavca, predložil vso potrebno dokumentacijo in da
stanje javne kanalizacije glede tehničnih normativov in standardov
dovoljuje priključitev. K vlogi mora uporabnik predložiti na vpogled
načrt hišne kanalizacije. |
12. člen |
Upravljavec v pogojih
soglasja glede na specifičnost uporabnika lahko zahteva dodatne
dopolnitve dokumentacije za pridobitev soglasja. |
13. člen |
Investitor javne
kanalizacije mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v
upravljanje upravljavcu. |
Za prenos javnih
kanalizacij v upravljanje upravljavcu morajo biti izpolnjeni pogoji, ki
jih določa ta odlok. |
14. člen |
Priključitev
obstoječih in novih objektov na javno kanalizacijsko omrežje je obvezna,
če je priključek tehnično izvedljiv. V primeru, da priključitev ni
tehnično enostavno izvedljiva ali pa kanalizacijsko omrežje v bližini
obravnavanega objekta ni zgrajeno, je lastnik do zgraditve javne
kanalizacije dolžan interno omrežje za odpadne vode urediti na drug
ustrezen način po navodilih pristojne inšpekcije oziroma v skladu s
projektno dokumentacijo. |
V primeru, da bi bili
lahko ogroženi vodni viri ali druge dobrine, lahko upravljavec postavi
višje zahteve. |
15. člen |
Za priključitev
objekta na javno kanalizacijo mora bodoči uporabnik javne kanalizacije
izpolniti prijavo za priključek, kateri mora priložiti naslednje
dokumente: |
– ustrezno dovoljenje
za gradnjo, za objekte zgrajene po letu 1967, |
– načrt priključenega
kanala, |
– dokumentacijo o
izpolnitvi posebnih pogojev iz soglasja za priključitev. |
16. člen |
Vsa dela na javni
kanalizaciji in priključkih ter izvedbo hišnih priključkov, razen
zemeljskih del, lahko opravlja le upravljavec oziroma, s soglasjem
upravljavca, za taka dela usposobljen izvajalec. |
Priključitev hišne na
javno kanalizacijo se izvede na stroške uporabnika. |
Priključitev mora
biti izvedena pred izdajo uporabnega dovoljenja. O opravljeni
priključitvi izda upravljavec potrdilo. Priključitev starih obstoječih
objektov na javno kanalizacijo je obvezna v roku 6 mesecev po izgradnji
javne kanalizacije, če izpolnjuje pogoje iz 8. člena tega odloka. Pri
priključitvi sta uporabnik in upravljavec dolžna upoštevati pogoje, ki
veljajo za nove objekte. Priključitev priključnega kanala se izvede v
revizijskem jašku javne kanalizacije. |
Uporabnik javne
kanalizacije, ki je po tem odloku dolžan na spojnem kanalu zgraditi
kontrolni jašek, si mora pred projektiranjem notranje kanalizacije
pridobiti od upravljavca smernice za izgradnjo kontrolnega jaška. |
17. člen |
Uporabnik ima pravico
odpovedi priključitve le v primeru, da objekt poruši, in sicer najmanj
30 dni pred nameravano porušitvijo. |
Pravice in obveznosti
upravljavca in uporabnikov |
18. člen |
Uporabnik je v
primeru spremenjenih pogojev priključitve dolžan na lastne stroške
prilagoditi hišni priključek, ne glede na prvotne pogoje priključitve. O
spremenjenih pogojih je upravljavec dolžan obvestiti uporabnika ter mu
podati rok ureditve, določen glede na obseg potrebnih del. |
19. člen |
Če uporabnik
priključi objekt oziroma izvede priključek na javno kanalizacijo brez
soglasja upravljavca in priključek ni strokovno izveden, upravljavec
lahko priključek izvede na stroške uporabnika tako, da je ta usklajen z
določbami tega odloka. |
20. člen |
Upravljavec javne
kanalizacije ima vsak čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in
naprav zaradi rednega vzdrževanja, meritev in snemanj ne glede na to,
kdo je lastnik ali upravljavec objektov oziroma zemljišča, na katerem so
kanalizacijski vodi in naprave. |
Upravljavec mora po
opravljenem delu vzpostaviti na zemljišču prvotno stanje in povrniti
lastniku nepremičnine morebitno nastalo škodo. |
21. člen |
Vsakdo, ki povzroči
škodo na kanalizacijskih objektih in napravah ali ki povzroči škodo s
škodljivimi odplakami, je dolžan to škodo povrniti. |
Odvajanje odpadnih
industrijskih voda v javno kanalizacijsko omrežje |
22. člen |
Uporabnik, ki odvaja
v javno kanalizacijo odpadne tehnološke vode, mora izvajati kontrolo
le-teh po pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitorju odpadnih
vod ter o pogojih za njeno izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96) ter po
uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz
objektov in naprav posameznih panog, kolikor ta za določeno panogo
obstaja. Rezultate in vse spremembe mora posredovati upravljavcu. |
III. ODVAJANJE
ODPADNIH KOMUNALNIH IN PADAVINSKIH VODA NA OBMOČJIH, KJER NI SISTEMOV
JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA |
23. člen |
Na območjih kjer ni
zgrajena javna kanalizacija je komunalne odpadne vode potrebno odvajati
po vodotesni kanalizaciji v greznico z možnostjo izčrpavanja. Greznica
mora biti vodotesna, po volumnu dimenzionirana na dejansko obremenitev.
Zagotavljati je potrebno reden odvoz na čistilno napravo in pravilno
ravnanje z odplakami. |
Za obstoječe objekte
je potrebno stanje v naravi uskladiti z določbami tega člena v roku 12
mesecev po uveljavitvi odloka. |
24. člen |
V javno fekalno
kanalizacijo ni dovoljeno odvajati padavinskih vod, podtalnice,
drenažnih vod, vod odprtih vodotokov ter meteornih vod. |
Sekundarno
kanalizacijsko omrežje mora biti izgrajeno v vodotesni obliki.
|
Padavinske vode je
potrebno speljati v meteorno kanalizacijo, kjer ta obstaja. |
Meteorno kanalizacijo
okolja, objekta in drenažo je obvezno speljati izven vplivnega območja
objekta tako, da se uredi razpršena odvodnja po pobočju oziroma terenu
na način, da ne pride do erozije in ogrožanja stanovanjskih in drugih
objektov. |
25. člen |
Odpadne vode iz
gnojiščnih jam in zbiralnikov ter odpadkov z gnojišč ni dovoljeno
odvajati v javno kanalizacijo. Upošteva se strokovno navodilo o urejanju
gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85). |
26. člen |
Odpadne vode se v
nobenem primeru ne smejo odvajati na območje varstvenih pasov vodnih
virov. |
IV. VIRI FINANCIRANJA |
27. člen |
Viri financiranja so
lahko: |
– cena odvajanja
odpadne vode (kanalščina), |
– cena čiščenja
odpadnih voda, |
– sredstva občinskega
proračuna, |
– lastna sredstva
občanov, |
– sredstva državnega
proračuna in državnih skladov, |
– različne dotacije
in subvencije, |
– takse ob soglasjih
h gradnji, |
– takse, |
– druga sredstva,
namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje
odpadnih, komunalnih in padavinskih voda. |
28. člen |
Kanalščino so dolžni
plačevati vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v javno
kanalizacijsko omrežje, ne glede na oskrbovalni vodni vir. |
Stroške čiščenja
odpadnih voda so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki preko javnega
kanalizacijskega omrežja odvajajo odpadne vode do naprav za čiščenje
odpadnih voda. Te stroške plačajo tudi uporabniki, ki izredno, ob
dogovoru z upravljavcem, sami pripeljejo odpadno vodo na napravo za
čiščenje odpadnih voda. |
29. člen |
Višino kanalščine in
način obračunavanja odvajanja in čiščenja odpadne vode na predlog
upravljavca in v skladu z veljavnimi predpisi potrjuje občinski svet.
|
Upravljavec mora v
predlogu za potrditev cene predložiti posamezne elemente cene.
|
Kanalščina vsebuje
pri uporabnikih, ki odvajajo odpadne vode v kanalizacijsko omrežje
stroške enostavne in razširjene reprodukcije. Količina odvedene odpadne
vode se meri po stanju gospodinjskega vodovodnega števca in sicer v m3
porabljene vode v primeru, da upravljavec ali uporabnik ugotovi, da je
vodomer v okvari oziroma ni mogoče odčitati dejanske porabe, se
kanalščina obračuna povšalno na osnovi povprečne porabe vode v preteklem
obračunskem obdobju. |
Kolikor posamezni
uporabnik ni namestil vodomera za gospodinjsko vodo se mu kanalščina
obračuna na osnovi republiškega povprečja porabe vode na osebo.
|
Kanalščina se ne
plačuje od porabljene vode v kmetijstvu kolikor je poseben vodomer za
gospodinjsko vodo. |
30. člen |
Ceno čiščenja
odpadnih voda v čistilnih napravah se določi na podlagi količine odpadne
vode in faktorja onesnaženosti. |
Cene čiščenja
odpadnih voda za uporabnike, ki niso podpisali pogodb o sofinanciranju
izgradnje kanalizacije oziroma niso priključeni na javno kanalizacijo,
čeprav je za njihov objekt omogočen priklop na kanalizacijsko omrežje,
se pomnoži s faktorjem 3. |
31. člen |
Pred priključitvijo
na javno kanalizacijsko omrežje plača uporabnik priključnino, ki
predstavlja povračilo dela stroškov za obnovo in širitev
kanalizacijskega sistema. |
Priključnino plača
uporabnik, kateri ni sofinanciral izgradnjo kanalizacijskega omrežja ter
čistilnih naprav na območju občine. |
Priključnina znaša
130% zneska iz pogodb o sofinanciranju izgradnje kanalizacije sklenjene
v času gradnje v Občini Hodoš za naselje Hodoš. |
V. OBVEZNOSTI
UPRAVLJAVCEV IN UPORABNIKOV |
32. člen |
Naloge upravljavca
so: |
– redno vzdrževanje
objektov in naprav, tako da je uporabnikom omogočeno redno odvajanje
odpadnih voda, |
– obnavljati
dotrajano omrežje ter dotrajane dele objektov in naprav, |
– poskrbeti za razvoj
dejavnosti ter pravočasno pripravo planskih dokumentov za dejavnost in
sicer za enostavno in razširjeno reprodukcijo, |
– objekte in naprave
vzdrževati v skladu s sprejetimi pravilniki, poslovniki ter ostalimi
predpisi, |
– nadzirati gradnjo
razširitve ter priključkov kanalizacijskega omrežja in naprav,
|
– kontrolirati
sestavo odpadne vode in delovanje čistilnih naprav v skladu s predpisi,
|
– voditi evidenco in
kataster kanalizacijskih objektov in naprav, |
– izdajati soglasja
in omogočati priključitev na javno kanalizacijo, |
– skrbeti za redni
obračun odvedenih in očiščenih odpadnih voda. |
Upravljavec ni
odgovoren za škodo, ki nastane zaradi preplavitve v primeru povečanja
odtoka ali zamašitve javnega kanala s strani uporabnika. |
33. člen |
Obveznosti
uporabnikov javne kanalizacije: |
– gradnja interne
kanalizacije v skladu s tehnično dokumentacijo in pogoji soglasja
upravljavca, |
– vzdrževanje hišne
kanalizacije, hišnega priključka ter naprav za predčiščenje tako, da bo
iztok izpolnjeval pogoje iz soglasja in tega odloka, |
– uporabnik je dolžan
upravljavca obvestiti o poškodbah na objektih, s katerimi gospodari sam
ter takoj ukrepati, da ne bo nastala škoda na objektih javne
kanalizacije, |
– obveščati
upravljavca o vseh spremembah pogojev za priključitev, |
– upravljavcu
omogočiti dostop in pregled internih kanalizacij, |
– redno kontrolirati
sestavo odpadne vode in njeno temperaturo v skladu z določili tega
odloka, rezultate pa na zahtevo posredovati upravljavcu, |
– voditi dnevnik
obratovanja objektov za predčiščenje odpadne vode, če jih ima,
|
– redno plačevati
odvajanje in čiščenje odpadne vode, na podlagi izdanih računov.
|
Pravne osebe so
dolžne tudi: |
– redno kontrolirati
sestavo odpadne vode in njeno temperaturo v skladu z določili tega
odloka, rezultate pa na zahtevo posredovati upravljavcu, |
– voditi dnevnik
obratovanja čistilnih naprav, lovilcev vlaken in maščob. |
V primeru, da nastane
na objektih in napravah javne kanalizacije škoda zaradi nepravilnega
ravnanja uporabnika, je ta dolžan upravljavcu poravnati stroške odprave. |
34. člen |
Vsi izvajalci, pravne
in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini javne kanalizacije, si
morajo za ta dela pridobiti soglasje upravljavca ter mu pokriti vse s
tem nastale stroške, vključno z upravljavčevim nadzorom in pri
upravljanju teh del zagotoviti, da ostane javna kanalizacija
nepoškodovana. V primeru poškodbe so jo dolžni vzpostaviti v prvotno
stanje in poravnati vso morebitno škodo, ki je nastala zaradi poškodbe
ali prekinitve odvajanja in čiščenja. |
35. člen |
Zagotavljanje varstvo
okolja, zaščita vodozbirnih območij in vodotokov je pravica in dolžnost
tako upravljavca kot uporabnika. |
36. člen |
Uporabnikom ni
dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo: |
– odpadne vode,
katere sestava ne ustreza kriterijem uredbe o emisiji snovi in toplote
pri odvajanju odpadnih voda izvirov onesnaževanja (Uradni list RS, št.
35/96) oziroma uredbi za posamezno panogo, kolikor ta obstaja.
|
Odpadne vode ne smejo
vsebovati naslednjih sestavin: |
– tekočih goriv, olj
in mazil; nafte in naftnih derivatov, |
– ostanke lakov,
topil in impregnacij, |
– gorljivih in
eksplozivnih snovi, |
– radioaktivnih
snovi, |
– snovi, ki razvijajo
strupene in eksplozivne pline, |
– trdih in viskoznih
snovi, kot so: les, žagovina, pepel, plastika, živalski odpadki, slama,
krpe, itd., |
– drugih škodljivih
snovi, ki povzročajo spremembe kemične, fizikalne, biološke in
bakteriološke sestave podzemnih voda in vodnih tokov, |
– gnoja, pepela,
kosti, mavca, cementa, peska, tehnoloških peskov, usnja, konzerv, stekla
in drugih tehnoloških in komunalnih odpadkov, |
– neprečiščene
tehnološke, industrijske vode, ki ne ustreza uredbi o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda izvirov onesnaževanja (Uradni list
RS, št. 35/96). |
V javno kanalizacijo
je dovoljeno odvajati odpadne vode samo v primeru, da ne vplivajo
škodljivo na naprave za dovod in čiščenje odpadnih voda in na njihovo
delovanje. |
Snovi oziroma odpadne
vode, ki brez predčiščenja ne ustrezajo pogojem upravljavca glede
izpusta, mora uporabnik ustrezno očistiti. Upravljavec ima pravico in
dolžnost kontrole uporabnikov objektov in naprav za predčiščenje na
stroške uporabnika ter tudi določiti pogoje delovanja naprave za
predčiščenje. |
Brez predhodnega
posebnega soglasja upravljavca javne kanalizacije ni dovoljeno spuščati
v javno kanalizacijo organsko visoko obremenjenih odpadnih voda.
|
Odpadna voda ne sme
imeti izrazito neprijetnega vonja za okolico. |
37. člen |
Upravljavec ima
pravico odpovedati uporabniku odvajanje in čiščenje odpadnih voda v
naslednjih primerih: |
– če uporabnik zaradi
rušitve zaprosi za začasno ali trajno zaporo, |
– če stanje
uporabnikov objektov ogroža življenje in zdravje ljudi, |
– če niso izpolnjeni
pogoji iz soglasja za priključitev, |
– če uporabnik dovoli
drugemu uporabniku priključitev kanalizacije na svoj priključek brez
soglasja upravljavca, |
– če uporabnik z
odpadno vodo odvaja v javno kanalizacijo snovi, navedene v prejšnjem
členu, |
– če uporabnik, ki je
po tem odloku dolžan upravljavcu predložiti izvide o izpustu, tega ne
stori oziroma če izvida ni izdelal atestiran laboratorij, |
– če uporabnik ne
poravna stroškov storitve niti po pisnem opominu, |
– če ne izpolnjuje
drugih obveznosti po pogojih tega odloka. |
Uporabnik je dolžan
poravnati upravljavcu stroške prekinitve in ponovne priključitve, kakor
tudi nastalo škodo na objektih in napravah javne kanalizacije.
|
Pravico do odpiranja
jaškov in do vseh drugih posegov ima izključno upravljavec. Izjemoma to
lahko opravi uporabnik, vendar le s predhodno prijavo in dovoljenjem
upravljavca. |
38. člen |
Upravljavec ima
pravico zaradi del na objektih in napravah začasno prekiniti storitev
pod pogoji, da o prekinitvi obvesti uporabnike in sicer vsaj 7 dni pred
nameravano prekinitvijo. V primeru, da prekinitev traja dlje kot en dan,
mora upravljavec odvod odpadne vode začasno rešiti na drug ustrezen
način. |
Povzročitelj škode je
dolžan upravljavcu poravnati stroške za odpravo nepravilnosti na
objektih in napravah javne kanalizacije in stroške izvedbe začasne
rešitve za odvod odpadne vode. |
VI. KAZENSKE DOLOČBE |
39. člen |
Z denarno kaznijo
60.000 SIT se kaznuje za prekršek upravljavec javne kanalizacije, če:
|
1. ne dovoli
priključitve uporabniku, ki izpolnjuje obveznosti iz 8. in 31. člena
tega odloka, |
2. ne obvesti
uporabnika o spremenjenih pogojih priključitve, na podlagi katerih je
uporabnik dolžan prilagoditi hišni priključek (18. člen), |
3. ne izpolnjuje
obveznosti iz 32. člena tega odloka, |
4. ne izvede
prekinitev odvajanja odpadnih voda v skladu z določili 36. in 37. člena
tega odloka. |
V primeru, da
upravljavec o začasni prekinitvi odvajanja odpadnih ali meteornih voda
ne obvesti uporabnika o roku, določenim s 38. členom tega odloka in je
zato povzročena škoda, se z denarno kaznijo 30.000 SIT kaznuje tudi
odgovorna oseba upravljavca javne kanalizacije. |
40. člen |
Z denarno kaznijo
60.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba: |
1. ki se ne priključi
na javno kanalizacijo po zahtevah 14. člena tega odloka, |
2. ki komunalne
odpadne vode ne spelje po vodotesni kanalizaciji v vodotesno greznico po
volumnu dimenzionirano z odplakami (23. člen), |
3. ki v javno
kanalizacijo odvaja podtalnico, drenažno vodo, vodo odprtih vodotokov
ali meteorno vodo, kjer je to možno speljati v ponikovalnico ali vodotok
in nima zgrajenega vodotesnega sekundarnega kanalizacijskega omrežja
(24. člen), |
4. ki meteorno
kanalizacijo okolja, objekta in drenažo spelje izven vplivnega območja
objekta tako, da pride do erozije in ogrožanja stanovanjskih in drugih
objektov (24. člen), |
5. ki ne izpolnjuje
obveznosti iz prvega odstavka 33. člena tega odloka, |
6. ki izvaja posege
na objektih in napravah javne kanalizacije brez predhodne prijave in
dovoljenja upravljavca (15. člen). |
Z denarno kaznijo do
60.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena
samostojni podjetnik – posameznik in odgovorna oseba pravne osebe,
fizična oseba pa z denarno kaznijo 40.000 SIT. |
41. člen |
Z denarno kaznijo
60.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba: |
1. ki se priključi na
javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca (8. člen), |
2. ki izvaja dela na
javni kanalizaciji, priključkih ali izvaja hišni priključek brez
soglasja upravljavca (16. člen), |
3. ki odvaja v javno
kanalizacijo odpadno vodo, ki vsebuje sestavine, ki jih prepoveduje 36.
člen tega odloka, |
4. ki v javno
kanalizacijo odvaja odpadno vodo iz gnojiščnih jam, zbiralnikov ali
odpadke z gnojišč (25. člen). |
Z denarno kaznijo
60.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena
samostojni podjetnik – posameznik in odgovorna oseba pravne osebe,
fizična oseba pa z denarno kaznijo 40.000 SIT. |
42. člen |
Z denarno kaznijo
60.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki po končani gradnji
javne kanalizacije ne prenese v upravljanje upravljavcu (13. člen).
|
Z denarno kaznijo
60.000 SIT se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik – posameznik in
odgovorna oseba pravne osebe. |
VII.
PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI |
43. člen |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravljajo pristojne inšpekcije in upravljavec kanalizacije. |
44. člen |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. |
Št. 258/02 |
Hodoš, dne 26. junija
2002. |
Župan |
Občine Hodoš
|
Ludvik Orban l. r. |