New Page 2

Na podlagi 16. člena Statuta Občine Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 65/2020) in 6. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 05/04), je Občinski svet Občine Destrnik na 15. redni seji, dne 20.10.2021, sprejel

 

TEHNIČNI PRAVILNIK

O JAVNEM VODOVODU V OBČINI DESTRNIK

 

I.  Splošne določbe

 

1. člen

S tem pravilnikom se ureja tehnična izvedba in uporaba javnih vodovodov v občini Destrnik (v nadaljnjem besedilu: vodovod).

 

2. člen

Pravilnik je obvezen za vse udeležence pri projektiranju, gradnji, komunalnem opremljanju in upravnem postopku, za izvajalca javne službe in uporabnike vodovodov.

 

3. člen

Vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo za oskrbo prebivalstva s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: voda).

 

4. člen

Naprave in objekti vodovoda so:

·  zajetja,

·  vodnjaki (vrtine),

·  črpališča za pitno vodo,

·  čistilne naprave (objekt priprave pitne vode),

·  cevi vodovoda,

·  prečrpališča,

·  vodohrani (zbiralniki pitne vode),

·  objekti in naprave za zniževanje ali zviševanje tlaka,

·  vodovodno omrežje,

·  omrežje za gašenje požara – hidrantno omrežje,

·  drugi manjši objekti, ki služijo za pravilno in nemoteno obratovanje vodovoda in jih, glede na njihovo funkcijo, štejemo kot njihov sestavni del.

 

5. člen

Lokalni vodovod je samostojni vodovod s samostojnim vodnim virom, ki ni v upravljanju izvajalca javne službe.

 

6. člen

Vodovod za tehnološko vodo ali tehnološki vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in vodovoda, ki služijo izključno za dobavo, pripravo in oskrbo s tehnološko vodo. Vodovod za tehnološko vodo ne sme biti fizično povezan z javnim vodovodom.

 

II.  Definicije pojmov

 

7. člen

V tem pravilniku uporabljeni izrazi in pojmi imajo naslednji pomen:

·  zajetje je objekt za zajemanje vode,

·  vodnjak je objekt za zajemanje vode,

·  črpališče je objekt, v katerem so nameščene črpalke za črpanje vode,

·  prečrpališče je enako kot črpališče s funkcijo prečrpavanja vode v više ležeči vodohran,

·  čistilna naprava je objekt za čiščenje in razkuževanje vode ali pripravo pitne vode,

·  vodohran ali vodni zbiralnik je objekt za hranjenje vode,

·  raztežilnik ali razbremenilnik je objekt za znižanje tlaka vode v vodovodu,

·  reducirna postaja je objekt, v katerem je nameščen reducirni ventil, in služi za znižanje tlaka,

·  vodovod je objekt za transport vode,

·  vodovodno omrežje je sistem vodovoda, ki ga delimo na magistralno, primarno in sekundarno omrežje,

·  magistralno omrežje in naprave:

·  vodovod in objekti, ki oskrbujejo z vodo več občin ali regij,

·  tranzitni vodovod in objekti od zajetja do primarnega omrežja,

·  primarno omrežje in naprave:

·  vodovod in objekti med magistralnim in sekundarnim omrežjem, oziroma vodovod in objekti od zajetja do sekundarnega omrežja,

·  vodovod in objekti za večje naselje, med več naselji ter med večjimi stanovanjskimi ali drugimi območji,

·  sekundarno omrežje in naprave, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju ali za požarno varstveno funkcijo,

·  zračnik je element za odzračevanje vodovoda,

·  blatnik je element za praznjenje in čiščenje vodovoda,

·  priključek je spojni vod od vodovodnega omrežja do vodomera,

·  jašek je betonski objekt na vodovodu (običajno služi za namestitev zasunov in zračnikov),

·  vodomerni jašek je jašek, v katerem je nameščen vodomer,

·  vodomer je naprava za merjenje porabljene vode,

·  zasun je zaporni element na vodovodu,

·  hidrant je element v vodovodni mreži, ki služi za odvzem vode iz vodovodne mreže pri gašenju požara (razlikujemo podzemne in nadzemne hidrante),

·  uporabnik je odjemalec vode iz vodovoda.

 

III.  Projektiranje in gradnja vodovoda

 

8. člen

Pri načrtovanju vodovoda se morajo poleg drugih predpisov, ki urejajo tovrstno gradnjo, upoštevati še določila tega pravilnika ter soglasja in smernice, ki jih opredeli izvajalec javne službe.

 

a) Dimenzije cevi vodovoda in njihove vrste

 

9. člen

Pri gradnji vodovoda se smejo uporabljati cevi iz naslednjih materialov:

1. litoželezne cevi iz nodularne litine (duktil) z notranjim premerom: 80, 100, 125, 150, 200, 250, 300, 350, 400, 500, 600 mm,

2. cevi iz polietilena visoke gostote – PEHD (PE-100) z zunanjim premerom 25, 32, 50, 63, 90, 110, 125, 160, 200, 225, 280 in 315 mm,

3. jeklene cevi (nerjavno jeklo) z notranjim premerom 80, 100, 150, 200, 250, 300, 350, 400, 500, 600 mm,

Vse vrste cevi morajo po kakovosti ustrezati veljavnim standardom.

Za celotni vodovodni sistem (objekti, cevi, armature, fazonski kosi, itd) se mora zagotavljati opremo z nazivnim tlakom min. 16 bar oz. tlačni razred PN 16. Pogoj je izveden glede na preskušanje tlaka po SIST EN 805:2000.

Če se pojavijo na tržišču našim pogojem primerni materiali, je potrebno pred uporabo le teh pridobiti pisno soglasje upravljalca ali Občine Destrnik.

 

10. člen

Cevi duktil ali PEHD uporabljamo v naslednjih primerih:

·  za izvedbo priključkov, sekundarno omrežje, primarno in magistralno omrežje,

·  na terenih z nestabilno nosilnostjo tal,

·  za vgradnjo v zaščitno cev,

·  spajanje PEHD cevi se izvaja z elektroupornimi spojkami in ne s sočelnim varjenjem cevi.

Največji dovoljeni premer PEHD cevi je 160 mm. Za večje premere je potrebno pridobiti soglasje izvajalca javne službe.

 

11. člen

Jeklene cevi (nerjavno jeklo) se uporabljajo za gradnjo vodovoda samo tam, kjer zaradi zahtevnosti gradnje ni možna uporaba drugih cevi.

 

12. člen

Jeklene cevi morajo biti pred vgradnjo antikorozijsko zaščitene. Antikorozijska zaščita jeklenih cevi mora biti izvedena z bitumenskim ali drugim ustreznim premazom in povita z zaščitnim trakom na svetlo očiščeno in minizirano podlago. Cev mora biti čiščena s peskanjem ali drugimi mehanskimi pripomočki. Čiščenje cevi s kemijskimi sredstvi ni dopustno.

Na mestih, kjer se pojavljajo blodeči tokovi, mora biti jekleni vodovod tudi katodno zaščiten.

 

b) Globine

 

13. člen

Za polaganje vodovodnih cevi  mora biti globina jarka taka, da bo nad temenom cevi najmanj 1,1 m zasipa pri nevoznih površinah in 1,3 m pri voznih površinah. Maksimalna globina vodovoda ne sme presegati 2,5 m od temena cevi, vendar samo v izjemnih primerih.

 

14. člen

Dno jarka za polaganje vodovodnih cevi mora biti skopano po dani niveleti s točnostjo ±3 cm.

V jarku je pred polaganjem cevi vodovoda treba obvezno pripraviti posteljico iz peska granulacije od 0-4 mm v minimalni debelini 10 cm.

Cevi vodovoda se smejo polagati samo na posteljico iz peska granulacije od 0-4mm.

 

15. člen

Zasip prvega sloja nad cevmi vodovoda v debelini 30 cm se v višini prvih 10 cm nad temenom cevi sme opraviti izključno s peskom granulacije 0-4 mm 10 cm nad temenom, naslednjih 20 cm pa s sipkim materialom.

 

16. člen

Kadar se ob vodovodu za lastne potrebe polaga električni kabel, mora biti ta položen na posteljico v desnem kotu jarka, gledano v smeri toka vode. Kabel mora biti položen na posteljico in v osnovnem zasipu zasut enako kot cevi vodovoda.

 

c) Odmiki

 

17. člen

Vodovod mora biti projektiran in položen tako, da je možen dostop za potrebe vzdrževanja.

 

18. člen

Odmik objektov od vodovoda mora znašati najmanj:

·  čisti objekti in oporni zidovi 3 m,

·  greznice, drugi nečisti objekti in deponije z odpadnim in škodljivim materialom 5 m,

·  posamezna drevesa (drevored) 2 m,

·  drogovi (električni in PTT) 1 m.

 

19. člen

Komunalni vodi morajo biti po horizontali od vodovoda odmaknjeni minimalno:

·  kanalizacija (fekalna ali mešana), ki poteka na manjši ali enaki globini kot vodovoda, 3 m,

·  meteorna kanalizacija, ki poteka na manjši ali enaki globini kot vodovoda, 1 m,

·  plinovod 0,5 m,

·  energetski in telekomunikacijski kabli ter kabli javne razsvetljave, ki potekajo na manjši ali enaki globini kot vodovod, 1 m oziroma 0,5 m, če so položeni v kineti ali ustrezno zaščiteni,

·  toplovod v kineti, ki poteka na manjši ali enaki globini kot vodovod 1,0 m,

·  vsi komunalni vodi, ki potekajo v večji globini kot vodovoda, morajo biti odmaknjeni minimalno 0,5 m.

Pri minimalnih odmikih 0,5 m mora biti vodovod položen tako, da je možen neoviran dostop z ene strani.

 

20. člen

Če zaradi terenskih razmer ni možno zagotoviti minimalnih odmikov iz predhodnih členov, mora izdelovalec projekta z dogovorom z izvajalcem javne službe določiti način izvedbe in vzdrževanja.

 

d) Križanja

 

21. člen

Za vsako križanje vodovoda s komunalnimi vodi, prometnicami in vodotoki je potrebno pridobiti soglasje izvajalca javne službe obstoječega komunalnega voda.

 

22. člen

Pri križanju vodovoda z železnico morajo cevi vodovoda potekati v zaščitni cevi ne glede na material, iz katerega je vodovoda.

 

23. člen

Pri križanju vodovoda s prometnico mora biti ta del vodovoda  zgrajen iz jeklenih ali litoželeznih cevi iz nodularne litine. V primeru uporabe PEHD cevi pa  v zaščitni cevi ustrezno večjega premera.

 

24. člen

Minimalni vertikalni odmiki pri križanju cevi vodovoda s komunalnimi napeljavami morajo biti:

1. če poteka cev vodovoda nad

·  kanalizacijo – 0,3 m,

·  toplovodno kineto – 0,4 m,

·  plinovodom – 0,4 m,

·  energetskim in telekomunikacijskim kablom in kablom javne razsvetljave – 0,3 m.

2. če poteka cev vodovoda pod

·  kanalizacijo (izjemoma) – 0,6 m,

·  toplovodno kineto – 0,6 m,

·  plinovodom – 0,6 m,

·  energetskim in telekomunikacijskim kablom ter kablom javne razsvetljave – 0,3 m.

Za minimalni odmik se šteje najkrajša razdalja med obodoma cevi kanalizacije in cevi vodovoda oziroma stene kinete in cevi vodovoda oziroma točke na obodu (zaščiti) kabla do oboda cevi vodovoda.

Kot križanja ne sme biti manjši od 45°.

 

25. člen

Cev vodovoda ne sme potekati pod fekalno kanalizacijo. Če to ni možno, mora biti križanje s fekalno kanalizacijo v projektu posebej obdelano in v soglasju z izvajalcem javne službe. Izvedba mora zagotavljati dodatno zaščito cevi vodovoda tako, da iz cevi kanalizacije fekalne voda ne more pri podtlaku v cevi vodovoda prehajati v pitno vodo.

 

e) Vgradnja merilno regulacijske opreme, armatur, fazonov in spojnih elementov

 

26. člen

V vodnjake, črpališča, rezervoarje in pomembna hidravlična vozlišča mora biti vgrajena ustrezna merilno regulacijska oprema.

Vrsto in tip ter mesto vgradnje določi projektant v soglasju z izvajalcem javne službe.

 

27. člen

V vodovodno omrežje se sme vgrajevati samo take fazonske kose in armaturo, ki ustrezajo veljavnim trenutnim standardom.

Če je zaradi dejanskih razmer na terenu nujna vgradnja nestandardnega fazonskega kosa, se ta izdela iz jeklene cevi, ki mora ustrezati min. tlaku 16 bar (PN16). Fazonski kos mora biti antikorozijsko zaščiten. Vrednost NP 16 je določena zaradi kriterijev preskusa tlaka po SIST EN 805 : 2000.

 

28. člen

Vijaki, vrata, ograje, stopnice in drugi ključavničarski izdelki, ki se vgrajujejo v vodovodne objekte, morajo biti zaščiteni proti koroziji z vročim cinkanjem ali izdelani iz nerjavečih materialov.

 

29. člen

Zasuni morajo biti obvezno vgrajeni na vsakem odcepu iz primarnega ali sekundarnega vodovoda pred in za zaščito pod železnico, na priključku za hidrant na primarnem vodovoda, pred zračnikom, blatnikom in na vsakih 500–800 m v primarnem vodovoda.

 

30. člen

Zasuni se smejo v omrežje vgrajevati tako, da so na eni strani spojeni z gibljivim spojem, ki omogoča demontažo pri položenih ceveh vodovoda.

Gibljivi spoj mora biti načeloma za zasunom, gledano v smeri toka vode. Pri vgradnji zasuna je treba upoštevati težo zasuna in nosilnost cevi.

 

31. člen

Litoželezne cestne kape se morajo obvezno podbetonirati. Betonske plošče pod cestno kapo morajo biti take velikosti, da glede na nosilnost terena prenašajo obtežbo kape brez pogrezanja.

 

f) Jaški

 

32. člen

V omrežje vgrajujemo betonske jaške za vgradnjo armatur in merilno regulacijske opreme.

Minimalna velikost jaškov mora biti:

·  po višini 170 cm,

·  po dolžini je vsota dolžine vseh vgrajenih elementov + 40 cm, vendar najmanj 120 cm na vodovodu do fi 150 mm, 150 cm na vodovodu do fi 250 mm in 180 cm na vodovodu do fi 600 mm,

·  po širini je vsota dolžin vseh vgrajenih elementov na odcepu + 1/2 najširšega vgrajenega el. v osi vodovoda + 80 cm, vendar najmanj 120 cm na vodovodu do fi 150 mm, 150 cm na vodovodu do fi 250 mm in 180 cm na vodovodu do fi 600 mm,

·  nad ploščo jaška mora biti minimalno 30 cm zasipa,

·  dno jaška mora biti z betoniranim dnom s poglobitvijo za črpanje vode,

·  velikost vstopne odprtine mora biti min. dim. 60 x 60 cm. Locirana mora biti v kotu jaška. Vstopna odprtina se mora zapirati s standardnim litoželeznim pokrovom. Teža pokrova mora ustrezati prometni obremenitvi,

·  jašek, v katerem so vgrajeni fazonski elementi težji kot 150 kg, mora imeti tudi montažno odprtino minimalne velikosti 80 x 80 cm neposredno nad elementom,

·  montažna odprtina se mora zapirati z litoželeznim pokrovom. Teža pokrova mora ustrezati prometni obremenitvi. Kjer tipizirana velikost montažne odprtine ne zadošča, se izjemoma izvede plošča jaška iz armirano betonskih lamel, ki jih je možno odstraniti,

·  vstop v jašek mora biti opremljen z lestvijo.

Nosilna drogova lestve morata biti iz cevi fi 40 mm, nastopne prečke fi 18 mm v razmaku 300 mm. Lestev mora biti pritrjena na steno jaška.

 

33. člen

Jaški v terenih s talno vodo morajo biti vodotesni. Vrh vstopne (montažne) odprtine mora biti obvezno nad visokim nivojem poplavne vode. V dnu jaška morajo imeti poglobitev za črpanje vode.

 

34. člen

Vodomerni jaški so obdelani v poglavju IV/c.

 

g) Hidranti

 

35. člen

Hidrante vgrajujemo v vodovodno omrežje v naselju na razdaljo 80–150 m oziroma odvisno od gostote naselitve prebivalstva v posameznem naselju. Minimalni premer vodovoda, na katerega se priključuje hidrante, je fi 100 mm. Pri projektiranju gradnje hidrantnega omrežja je potrebno upoštevati pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov oziroma Pravilnik o požarni varnosti v Občini Destrnik, kjer so določeni postopki gašenja na posameznih lokacijah.

Lokacija hidranta mora biti označena in vidna iz voznega dela cestišča ter najmanj na višini 2,0 m.

 

36. člen

Hidranti so podzemni in nadzemni.

Nadzemne hidrante vgrajujemo povsod, kjer ne ovirajo prometa in funkcionalnosti zemljišča.

 

37. člen

Hidrant, vgrajen na primarni vodovodni mreži, mora imeti na priključku zasun. Vsa izlivna mesta pri hidrantu in priključni zasun se plombirajo.

 

38. člen

Hidrant se sme zasipati le z gramoznim materialom. Vrh glave podzemnega hidranta mora biti 10–20 cm pod niveleto terena.

 

39. člen

Hidrantne kape pri podzemnih hidrantih morajo biti podbetonirane. Velikost betonske plošče pod hidrantno kapo mora biti tako velika, da glede na nosilnost terena prenaša obtežbo kape brez pogrezanja.

Podbetoniran mora biti tudi N kos, na katerega je montiran hidrant.

 

h) Preizkušanje vodovoda

 

40. člen

Tlačni preizkus je časovno in tehnološko točno določen postopek, s katerim se preverja vodotesnost in kakovost zgrajenega vodovoda.

Tlačni preizkus se mora opraviti na vsakem novozgrajenem vodovoda. O uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se napiše zapisnik, ki ga morata podpisati nadzorni organ in vodja gradbišča. Zapisnik je sestavni del investicijsko tehnične dokumentacije.

Postopek tlačnega preskusa mora biti skladen s standardom SIST EN 805:2000 poglavje 11.3 in mora biti določen v vsakem projektu posebej.

 

41. člen

Tlačni preizkus vseh vrst cevi se izvaja točno po navodilih proizvajalca.

Tlačni preskus se mora opravljati glede na naslednji izračun tlaka preskušanja (STP):

V primeru izračunanega ali izmerjenega tlaka hidravličnega udara (THU) je STP

STP = TS + THU + 100 kPa (1 bar)

Kjer je TS …. Statični tlak sistema.

V primeru, da ni poznana velikost povišanja tlaka zaradi hidravličnega udara pa določimo preskusni tlak po enačbi:

STP = TS + 500 kPa (5 bar)

Tlačni preizkus mora trajati min. 2 uri oziroma 60 min/100 m vodovoda.

Pri tlačnem preskusu se mora uporabiti eno od naslednjih metod:

·  metoda vodnih izgub

·  metoda zmanjšanja tlaka

 

42. člen

Klorni šok je preizkus, s katerim se ugotovi ali je vodovod sposoben prenašati zdravo pitno vodo. Preizkus izvede upravljavec vodovoda v soglasju z Zavodom za zdravstveno varstvo in o njem izda ustrezen dokument. Klorni šok se mora opraviti na vsakem novozgrajenem vodovodu.

 

i) Označevanje vodovodnih naprav

 

43. člen

Zasuni in hidranti morajo biti obvezno označeni z označevalnimi tablicami. Oblika in velikost označevalne tablice je predpisana s SIST 1005 za zasune in SIST 1007 za hidrante.

 

44. člen

Označevalne tablice so pritrjene na vidnem mestu najbližjega objekta. Če v bližini ni objekta, se tablica postavi na za to posebej postavljen drog.

 

45. člen

Trasa vodovoda se označuje z opozorilnim trakom, ki se polaga na osnovni zasip (30 cm nad temenom cevi). Nad vodovodom iz polietilenskih cevi (PEHD) mora biti položen označevalni trak s kovinskim vložkom.

 

IV.  Vodovodni priključki

 

a) Postopek za priključitev nepremičnine na javno vodovodno omrežje

 

46. člen

Za priključitev objekta na javno vodovodno omrežje mora naročnik z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o priključitvi.

K pogodbi mora priložiti:

·  situacijo z vrisanim objektom v merilu, ki velja za projektno dokumentacijo,

·  kopijo gradbenega dovoljenja ali lokacijsko informacijo za izvedbo vodovodnega priključka,

·  projekt vodovodnega priključka, interne napeljave oziroma tehnološki projekt za proizvodne in druge objekte, kjer se bo voda uporabljala v tehnološke namene,

·  soglasje občine s potrdilom o plačilu povračila ob priključitvi na vodovodno omrežje,

·  soglasje upravljavca ceste (v primeru preboja ali rezanja ceste),

·  služnostno pogodbo, sklenjeno z lastniki zemljišč (če trasa vodovoda prečka njihovo zemljo).

 

47. člen

Izvajalec javne službe je dolžan skleniti pogodbo o priključitvi ob izpolnitvi tehničnih pogojev, razen v primeru, če naročniku ne more zagotoviti zadostnih količin vode in izpolniti dobavno tehničnih pogojev ali če bi bila s tem motena oskrba ostalih potrošnikov.

V primeru, da iz razlogov iz prejšnjega odstavka ni možno skleniti pogodbe o priključitvi, je izvajalec javne službe dolžan o tem obvestiti pristojni občinski organ, s katerim se naročnik ob sodelovanju izvajalca javne službe dogovori o možnosti, načinu in tehnični rešitvi izvedbe priključitve.

 

48. člen

Na osnovi sklenjene pogodbe o priključitvi izvajalec javne službe naročniku bodočemu uporabniku vode opravi:

·  odkaz trase priključka in merilnega mesta in

·  skladno z dogovorom z naročnikom izdela ponudbeni predračun in pogodbo za izvedbo priključka.

 

49. člen

Izvajalec javne službe izvede priključek, ko so izpolnjeni vsi pogoji iz pogodbe o priključitvi. Po izvedbi del za priključitev na vodovodno omrežje je izvajalec javne službe dolžan vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil izveden priključek.

 

50. člen

Spremembo lokacije merilnega mesta, trase priključka ali dobavnih količin lahko uporabnik zahteva po enakem postopku kot novi priključek, pri čemer izvajalec javne službe za vsak primer posebej presodi, če je potrebno predložiti ustrezno dokumentacijo v celoti ali samo deloma.

 

51. člen

Priključek se ukine na osnovi pisnega naročila lastnika priključka.

Stroške ukinitve poravna naročnik.

 

b) Dimenzije priključkov in izvedba

 

52. člen

Dimenzijo priključka določi izvajalec javne službe:

·  po številu izlivnih mest v priključenem objektu za gospodinjstvo:

 

Število izlivnih mest  Vrsta in minimalna dimenzija priključka

0–20  PEHD  DN  32/10

20–30  PEHD  DN  40/10

·  če se predvideva, ob upoštevanju vseh podatkov iz projekta interne napeljave oziroma tehnološkega projekta, večjo konično porabo kot 2 l/sek., se dimenzionira priključek s hidravličnim izračunom. Strošek hidravličnega izračuna je predmet upravljalca javne službe ali občine kot lastnice vodovodnega omrežja.

 

53. člen

Za gradnjo vodovodnih priključkov se smiselno uporabljajo določbe iz poglavja projektiranje in gradnja vodovoda.

 

c) Lokacija in izvedba merilnega mesta

 

54. člen

Merilno mesto je praviloma v jašku izven objekta, čim bliže javnemu vodovodu. V objektih, v katerih je predvidena ločena meritev za več uporabnikov, je lahko register vodomerov v objektu.

 

55. člen

Če je vodomerno mesto v objektu uporabnika, mora biti cev vodovodnega priključka zaščitena s PEHD cevjo v celotni dolžini od vstopa v objekt do vodomera.

V zaščitni cevi mora biti tudi cev priključka, ki vstopa skozi steno vodomernega jaška izven objekta.

 

56. člen

Talni jaški izven objekta so tipski PVC termo jaški ali betonski jaški, opisani v 32. členu tega pravilnika.

 

d) Tipi in dimenzije vodomerov

 

57. člen

Vrsto in tip vodomernih naprav, ki se uporabljajo za merjenje porabljene vode, določa izvajalec javne službe, dimenzijo vodomera pa določi projektant ob soglasju izvajalca javne službe.

 

58. člen

Upravljavec ob prevzemu vodovodnega priključka oziroma ob vsaki vgradnji vodomera plombira matični privoj s PVC plombo.

Odstranitev, uničenje oz. poškodovanje plombe se sankcionira v skladu z določbami odloka o oskrbi s pitno vodo.

 

e) nadomestilo stroškov vzdrževanja priključka in menjave ter kontrole vodomerov – vzdrževalnina priključka

 

59. člen

Vzdrževalnina priključka je znesek, ki se mesečno zaračunava za pokrivanje stroškov redne menjave vodomernih naprav v enem menjalnem obdobju.

Znesek vzdrževalnine priključka v obračunskem obdobju dobimo kot zmnožek nazivnega pretoka vodomera in cene vode.

Vzdrževalnina priključka = Qn (m³/h)  x  cena vode (EUR/m³)  x  obračunsko obdobje (mesec)

 

Vodomer

DN (mm) 

20

25

32

40

50

65

80

100

150

50-k

80-k

100-k

150-k

Nazivni pretok

Qn (m³/h)

2,5

6

6

10

15

25

40

60

150

40

60

90

200

 

 

60. člen

Izvajalec javne službe lahko na osnovi predvidene porabe vode, upoštevajoč pri tem dinamiko in konico odjema pitne vode pri uporabniku ter hidravlične razmere v vodovodnem omrežju, določi za vgradnjo tudi druge dimenzije vodomerov.

 

V.  Tehnično dobavni pogoji

 

61. člen

Priključitev uporabnika na vodovod je možna ob naslednjih pogojih:

·  da je kota tlačne črte pri Q max v vodovodnem omrežju najmanj 10 m nad koto najvišjega izliva v objektu,

·  da bodoči uporabnik s predvidenim odvzemom vode ne bo presegal pretočnih zmogljivosti sekundarnega omrežja in povzročal motenj v oskrbi ostalih potrošnikov.

 

62. člen

Začasni priključek na javni vodovod je možen:

1. za gradbišče (gradbiščni priključek),

2. za bodoče uporabnike na kompleksih, ki niso pokriti s sekundarno mrežo minimalnega premera 80 mm – ob pogoju:

·  da z izgradnjo začasnega priključka ne bo motena oskrba z vodo,

·  da je s srednjeročnim programom predvidena izgradnja sekundarne vodovodne mreže na kompleksu, kjer je objekt uporabnika,

·  da uporabnik pred izvedbo priključka podpiše pogodbo z izvajalcem javne službe, v kateri bodo natančno opredeljene obveznosti uporabnika do sofinanciranja sekundarne mreže na kompleksu in rok začasne uporabe priključka.

Odločitev o možnosti izvedbe začasnega priključka izda izvajalec javne službe, pri čemer za vsak primer posebej presodi, kakšno dokumentacijo mora bodoči uporabnik predložiti.

 

63. člen

Naprave za zvišanje tlaka v objektih so del interne napeljave in se lahko vgradijo le s posebnim soglasjem izvajalca javne službe.

Naprave za zvišanje tlaka se morajo priključiti preko vmesnega rezervoarja, v katerega priteka voda preko vodomera in ventila s plovcem v primerih, ko iz omrežja ni možno zagotavljati črpalne zadostne količine vode.

Vtok v rezervoar mora biti nad najvišjim nivojem vode v rezervoarju.

 

VI.  Nadzor nad gradnjo vodovoda

 

64. člen

Vse vodovodne naprave, ki jih gradi ali rekonstruira katerikoli izvajalec in bodo po dokončanju prešle v upravljanje izvajalcu javne službe, med gradnjo nadzira strokovna služba izvajalca javne službe.

 

65. člen

Nadzor iz prejšnjega člena tega pravilnika obsega kontrolo izvajanja določil izdanih soglasij in tega pravilnika ter kontrolo kakovosti izvedenih del in vgrajenega materiala.

 

VII.  Prevzem vodovodov v upravljanje

 

66. člen

Investitor javnega vodovoda, če to ni občina, mora tega predati v last občini.

Način in pogoje predaje opredelita investitor in občina s pogodbo. Občina preda predmetni vodovod v upravljanje izvajalcu javne službe. Ob primopredaji mora investitor izročiti občini oziroma izvajalcu javne službe naslednjo dokumentacijo:

·  projekt z gradbenim dovoljenjem,

·  projekt izvedenih del (PID) v skladu z Gradbenim Zakonom  (GZ) in po določbah pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav in metodologiji katastra izvajalca javne službe (V5304),

·  zapisnik o tlačnem preizkusu,

·  atest o izvedenem klornem šoku,

·  podatke o investicijski vrednosti,

·  uporabno dovoljenje.

Na osnovi zapisnika o prevzemu javnega vodovoda vnese izvajalec javne službe vodovod v kataster komunalnih naprav in v evidenco sredstev v upravljanju.

 

67. člen

Lokalni vodovod prevzame izvajalec javne službe v upravljanje le, če so izpolnjeni pogoji tega pravilnika in je vodovod zgrajen oziroma saniran skladno z vsemi predpisi ter ima vodni vir, ki ustreza Pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode (V3713), in urejene varstvene pasove.

 

VIII.  Kataster vodovodnih naprav

 

68. člen

Izvajalec javne službe mora za objekte javnega vodovoda voditi kataster komunalnih naprav.

Ta se vodi skladno z določbami pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav in zakona o katastru komunalnih naprav.

Podatki iz katastra se izdajo na osnovi pisne vloge, ki mora vsebovati namen rabe podatkov. Za izdajo podatkov iz katastra se plača nadomestilo stroškov priprave in izdaje podatkov. Občini se za njene potrebe izdajo podatki iz katastra brezplačno v dogovorjeni DXF oblik. Prav tako občina izdaja podatke iz katastra izvajalcu javne službe brezplačno.

 

69. člen

Ne glede na določbe Pravilnik o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora pa izvajalec javne službe za operativne potrebe sektorja vodooskrbe vodi katastrski elaborat v obsegu:

1. pisni del,

2. grafični del v državnem koordinatnem sistemu,

3. skanogrami,

4. elaborati.

Ad/1

Pisni del vsebuje popisne liste ali tabele po segmentih (točka, sistem daljic ali ploskev).

Ad/2

Grafični del vsebuje:

a) Podloge:

·  digitalni katastrski načrt,

·  digitalni ortofoto načrt,

·  topografski načrt različnih meril (1 : 1000, 1 : 5000, 1 : 25 000 …),

·  druge podloge.

·  b) Segmente katastra komunalnih naprav:

·  točkovni (hidranti, zasuni, zračniki …),

·  linijski (vodovoda ...),

·  ploskovni (jaški, vodovarstvena območja…).

Ad/3 Skanogrami so digitalna oblika elaborata:

a) skanogrami fotografij (jaškov, vodovodov, križanj, zanimivih detajlov …),

b) skanogrami topografij, skic, shem in shematskih prikazov …,

c) skanogrami, druga dokumentacija. Ad/4 Elaborati:

Elaborat je zbirka vseh listin, dokumentov, skic in zapisnikov, na osnovi katerih je bil nastavljen pisni in grafični del elaborata, zlasti:

·  pregledna karta območja novega vodovoda M 1 : 500, 1000, 5000, 10000

·  situacijski načrt, ki vsebuje geodetski posnetek terena in vodovoda z vsemi pripadajočimi elementi z označbami in podatki podolžni profili

·  topografije zasunov, hidrantov in podobnih objektov na vodovodu,

·  oznake detajlnih listov, kjer je vodovod ter številke zapisnikov s podatki meritev,

·  montažni načrti vodovodov (zasuni, hidranti, zračniki, blatniki, odcepi, priključna mesta, križanja),

·  dimenzije, materiali, leto izgradnje,

·  situacijski načrt, topografije in podolžni profili morajo biti v digitalni obliki (dwg, dxf format)

·  hidravlični izračun

·  drugi podatki.

 

70. člen

Vzdrževanje katastra komunalnih naprav temelji na prijavah o spremembah na komunalnih vodih, ki se posredujejo izvajalcu, ki vodi kataster.

Prijava o spremembi komunalnega voda je pisno obvestilo, ki vsebuje podatke o kraju komunalnega objekta in kratek opis spremembe na objektu.

 

71. člen

Po prejemu prijave o spremembi komunalnega voda mora služba katastra takoj poskrbeti za eventualno potrebno izmero na terenu in vnos spremembe v katastrski elaborat.

 

72. člen

O spremembah na komunalnih vodih se vodi posebna evidenca.

 

IX.  Prehodne in končne določbe

 

73. člen

Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejmejo po postopku, določenem za njegov sprejem.

 

74. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

 

Številka: 900-15/2021-15R-14/14

Datum: 20.10.2021

 

 

Občina Destrnik

 

Franc Pukšič, župan