Na podlagi 16. člena
Statuta Občine Destrnik
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 65/2020) in 6. člena
Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Destrnik (Uradni vestnik Občine
Destrnik, št. 05/04), je Občinski svet Občine Destrnik na 15. redni
seji, dne 20.10.2021, sprejel |
|
TEHNIČNI
PRAVILNIK |
O JAVNEM
VODOVODU V OBČINI DESTRNIK |
|
I.
Splošne določbe |
|
1. člen |
S tem
pravilnikom se ureja tehnična izvedba in uporaba javnih vodovodov v
občini Destrnik (v nadaljnjem besedilu: vodovod). |
|
2. člen |
Pravilnik je obvezen za vse udeležence pri projektiranju, gradnji,
komunalnem opremljanju in upravnem postopku, za izvajalca javne službe
in uporabnike vodovodov. |
|
3. člen |
Vodovod
je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in
cevovodov, ki služijo za oskrbo prebivalstva s pitno vodo (v nadaljnjem
besedilu: voda). |
|
4. člen |
Naprave
in objekti vodovoda so: |
·
zajetja, |
·
vodnjaki
(vrtine), |
·
črpališča za pitno vodo, |
·
čistilne
naprave (objekt priprave pitne vode), |
·
cevi
vodovoda, |
·
prečrpališča, |
·
vodohrani (zbiralniki pitne vode), |
·
objekti
in naprave za zniževanje ali zviševanje tlaka, |
·
vodovodno omrežje, |
·
omrežje
za gašenje požara – hidrantno omrežje, |
·
drugi
manjši objekti, ki služijo za pravilno in nemoteno obratovanje vodovoda
in jih, glede na njihovo funkcijo, štejemo kot njihov sestavni del. |
|
5. člen |
Lokalni
vodovod je samostojni vodovod s samostojnim vodnim virom, ki ni v
upravljanju izvajalca javne službe. |
|
6. člen |
Vodovod
za tehnološko vodo ali tehnološki vodovod je sklop medsebojno
funkcionalno povezanih naprav, objektov in vodovoda, ki služijo
izključno za dobavo, pripravo in oskrbo s tehnološko vodo. Vodovod za
tehnološko vodo ne sme biti fizično povezan z javnim vodovodom. |
|
II.
Definicije pojmov |
|
7. člen |
V tem
pravilniku uporabljeni izrazi in pojmi imajo naslednji pomen: |
·
zajetje
je objekt za zajemanje vode, |
·
vodnjak
je objekt za zajemanje vode, |
·
črpališče je objekt, v katerem so nameščene črpalke za črpanje vode, |
·
prečrpališče je enako kot črpališče s funkcijo prečrpavanja vode v više
ležeči vodohran, |
·
čistilna
naprava je objekt za čiščenje in razkuževanje vode ali pripravo pitne
vode, |
·
vodohran
ali vodni zbiralnik je objekt za hranjenje vode, |
·
raztežilnik ali razbremenilnik je objekt za znižanje tlaka vode v
vodovodu, |
·
reducirna postaja je objekt, v katerem je nameščen reducirni ventil, in
služi za znižanje tlaka, |
·
vodovod
je objekt za transport vode, |
·
vodovodno omrežje je sistem vodovoda, ki ga delimo na magistralno,
primarno in sekundarno omrežje, |
·
magistralno omrežje in naprave: |
·
vodovod
in objekti, ki oskrbujejo z vodo več občin ali regij, |
·
tranzitni vodovod in objekti od zajetja do primarnega omrežja, |
·
primarno
omrežje in naprave: |
·
vodovod
in objekti med magistralnim in sekundarnim omrežjem, oziroma vodovod in
objekti od zajetja do sekundarnega omrežja, |
·
vodovod
in objekti za večje naselje, med več naselji ter med večjimi
stanovanjskimi ali drugimi območji, |
·
sekundarno omrežje in naprave, ki služijo za neposredno priključevanje
uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju ali za
požarno varstveno funkcijo, |
·
zračnik
je element za odzračevanje vodovoda, |
·
blatnik
je element za praznjenje in čiščenje vodovoda, |
·
priključek je spojni vod od vodovodnega omrežja do vodomera, |
·
jašek je
betonski objekt na vodovodu (običajno služi za namestitev zasunov in
zračnikov), |
·
vodomerni jašek je jašek, v katerem je nameščen vodomer, |
·
vodomer
je naprava za merjenje porabljene vode, |
·
zasun je
zaporni element na vodovodu, |
·
hidrant
je element v vodovodni mreži, ki služi za odvzem vode iz vodovodne mreže
pri gašenju požara (razlikujemo podzemne in nadzemne hidrante), |
·
uporabnik je odjemalec vode iz vodovoda. |
|
III.
Projektiranje in gradnja vodovoda |
|
8. člen |
Pri
načrtovanju vodovoda se morajo poleg drugih predpisov, ki urejajo
tovrstno gradnjo, upoštevati še določila tega pravilnika ter soglasja in
smernice, ki jih opredeli izvajalec javne službe. |
|
a)
Dimenzije cevi vodovoda in njihove vrste |
|
9. člen |
Pri
gradnji vodovoda se smejo uporabljati cevi iz naslednjih materialov: |
1.
litoželezne cevi iz nodularne litine (duktil) z notranjim premerom: 80,
100, 125, 150, 200, 250, 300, 350, 400, 500, 600 mm, |
2. cevi
iz polietilena visoke gostote – PEHD (PE-100) z zunanjim premerom 25,
32, 50, 63, 90, 110, 125, 160, 200, 225, 280 in 315 mm, |
3.
jeklene cevi (nerjavno jeklo) z notranjim premerom 80, 100, 150, 200,
250, 300, 350, 400, 500, 600 mm, |
Vse
vrste cevi morajo po kakovosti ustrezati veljavnim standardom. |
Za
celotni vodovodni sistem (objekti, cevi, armature, fazonski kosi, itd)
se mora zagotavljati opremo z nazivnim tlakom min. 16 bar oz. tlačni
razred PN 16. Pogoj je izveden glede na preskušanje tlaka po SIST EN
805:2000. |
Če se
pojavijo na tržišču našim pogojem primerni materiali, je potrebno pred
uporabo le teh pridobiti pisno soglasje upravljalca ali Občine Destrnik. |
|
10. člen |
Cevi
duktil ali PEHD uporabljamo v naslednjih primerih: |
·
za
izvedbo priključkov, sekundarno omrežje, primarno in magistralno
omrežje, |
·
na
terenih z nestabilno nosilnostjo tal, |
·
za
vgradnjo v zaščitno cev, |
·
spajanje
PEHD cevi se izvaja z elektroupornimi spojkami in ne s sočelnim
varjenjem cevi. |
Največji
dovoljeni premer PEHD cevi je 160 mm. Za večje premere je potrebno
pridobiti soglasje izvajalca javne službe. |
|
11. člen |
Jeklene
cevi (nerjavno jeklo) se uporabljajo za gradnjo vodovoda samo tam, kjer
zaradi zahtevnosti gradnje ni možna uporaba drugih cevi. |
|
12. člen |
Jeklene
cevi morajo biti pred vgradnjo antikorozijsko zaščitene. Antikorozijska
zaščita jeklenih cevi mora biti izvedena z bitumenskim ali drugim
ustreznim premazom in povita z zaščitnim trakom na svetlo očiščeno in
minizirano podlago. Cev mora biti čiščena s peskanjem ali drugimi
mehanskimi pripomočki. Čiščenje cevi s kemijskimi sredstvi ni dopustno. |
Na
mestih, kjer se pojavljajo blodeči tokovi, mora biti jekleni vodovod
tudi katodno zaščiten. |
|
b)
Globine |
|
13. člen |
Za
polaganje vodovodnih cevi mora biti globina jarka taka, da bo nad
temenom cevi najmanj 1,1 m zasipa pri nevoznih površinah in 1,3 m pri
voznih površinah. Maksimalna globina vodovoda ne sme presegati 2,5 m od
temena cevi, vendar samo v izjemnih primerih. |
|
14. člen |
Dno
jarka za polaganje vodovodnih cevi mora biti skopano po dani niveleti s
točnostjo ±3 cm. |
V jarku
je pred polaganjem cevi vodovoda treba obvezno pripraviti posteljico iz
peska granulacije od 0-4 mm v minimalni debelini 10 cm. |
Cevi
vodovoda se smejo polagati samo na posteljico iz peska granulacije od
0-4mm. |
|
15. člen |
Zasip
prvega sloja nad cevmi vodovoda v debelini 30 cm se v višini prvih 10 cm
nad temenom cevi sme opraviti izključno s peskom granulacije 0-4 mm 10
cm nad temenom, naslednjih 20 cm pa s sipkim materialom. |
|
16. člen |
Kadar se
ob vodovodu za lastne potrebe polaga električni kabel, mora biti ta
položen na posteljico v desnem kotu jarka, gledano v smeri toka vode.
Kabel mora biti položen na posteljico in v osnovnem zasipu zasut enako
kot cevi vodovoda. |
|
c)
Odmiki |
|
17. člen |
Vodovod
mora biti projektiran in položen tako, da je možen dostop za potrebe
vzdrževanja. |
|
18. člen |
Odmik
objektov od vodovoda mora znašati najmanj: |
·
čisti
objekti in oporni zidovi 3 m, |
·
greznice, drugi nečisti objekti in deponije z odpadnim in škodljivim
materialom 5 m, |
·
posamezna drevesa (drevored) 2 m, |
·
drogovi
(električni in PTT) 1 m. |
|
19. člen |
Komunalni vodi morajo biti po horizontali od vodovoda odmaknjeni
minimalno: |
·
kanalizacija (fekalna ali mešana), ki poteka na manjši ali enaki globini
kot vodovoda, 3 m, |
·
meteorna
kanalizacija, ki poteka na manjši ali enaki globini kot vodovoda, 1 m, |
·
plinovod
0,5 m, |
·
energetski in telekomunikacijski kabli ter kabli javne razsvetljave, ki
potekajo na manjši ali enaki globini kot vodovod, 1 m oziroma 0,5 m, če
so položeni v kineti ali ustrezno zaščiteni, |
·
toplovod
v kineti, ki poteka na manjši ali enaki globini kot vodovod 1,0 m, |
·
vsi
komunalni vodi, ki potekajo v večji globini kot vodovoda, morajo biti
odmaknjeni minimalno 0,5 m. |
Pri
minimalnih odmikih 0,5 m mora biti vodovod položen tako, da je možen
neoviran dostop z ene strani. |
|
20. člen |
Če
zaradi terenskih razmer ni možno zagotoviti minimalnih odmikov iz
predhodnih členov, mora izdelovalec projekta z dogovorom z izvajalcem
javne službe določiti način izvedbe in vzdrževanja. |
|
d)
Križanja |
|
21. člen |
Za vsako
križanje vodovoda s komunalnimi vodi, prometnicami in vodotoki je
potrebno pridobiti soglasje izvajalca javne službe obstoječega
komunalnega voda. |
|
22. člen |
Pri
križanju vodovoda z železnico morajo cevi vodovoda potekati v zaščitni
cevi ne glede na material, iz katerega je vodovoda. |
|
23. člen |
Pri
križanju vodovoda s prometnico mora biti ta del vodovoda zgrajen iz
jeklenih ali litoželeznih cevi iz nodularne litine. V primeru uporabe
PEHD cevi pa v zaščitni cevi ustrezno večjega premera. |
|
24. člen |
Minimalni vertikalni odmiki pri križanju cevi vodovoda s komunalnimi
napeljavami morajo biti: |
1. če
poteka cev vodovoda nad |
·
kanalizacijo – 0,3 m, |
·
toplovodno kineto – 0,4 m, |
·
plinovodom – 0,4 m, |
·
energetskim in telekomunikacijskim kablom in kablom javne razsvetljave –
0,3 m. |
2. če
poteka cev vodovoda pod |
·
kanalizacijo (izjemoma) – 0,6 m, |
·
toplovodno kineto – 0,6 m, |
·
plinovodom – 0,6 m, |
·
energetskim in telekomunikacijskim kablom ter kablom javne razsvetljave
– 0,3 m. |
Za
minimalni odmik se šteje najkrajša razdalja med obodoma cevi
kanalizacije in cevi vodovoda oziroma stene kinete in cevi vodovoda
oziroma točke na obodu (zaščiti) kabla do oboda cevi vodovoda. |
Kot
križanja ne sme biti manjši od 45°. |
|
25. člen |
Cev
vodovoda ne sme potekati pod fekalno kanalizacijo. Če to ni možno, mora
biti križanje s fekalno kanalizacijo v projektu posebej obdelano in v
soglasju z izvajalcem javne službe. Izvedba mora zagotavljati dodatno
zaščito cevi vodovoda tako, da iz cevi kanalizacije fekalne voda ne more
pri podtlaku v cevi vodovoda prehajati v pitno vodo. |
|
e)
Vgradnja merilno regulacijske opreme, armatur, fazonov in spojnih
elementov |
|
26. člen |
V
vodnjake, črpališča, rezervoarje in pomembna hidravlična vozlišča mora
biti vgrajena ustrezna merilno regulacijska oprema. |
Vrsto in
tip ter mesto vgradnje določi projektant v soglasju z izvajalcem javne
službe. |
|
27. člen |
V
vodovodno omrežje se sme vgrajevati samo take fazonske kose in armaturo,
ki ustrezajo veljavnim trenutnim standardom. |
Če je
zaradi dejanskih razmer na terenu nujna vgradnja nestandardnega
fazonskega kosa, se ta izdela iz jeklene cevi, ki mora ustrezati min.
tlaku 16 bar (PN16). Fazonski kos mora biti antikorozijsko zaščiten.
Vrednost NP 16 je določena zaradi kriterijev preskusa tlaka po SIST EN
805 : 2000. |
|
28. člen |
Vijaki,
vrata, ograje, stopnice in drugi ključavničarski izdelki, ki se
vgrajujejo v vodovodne objekte, morajo biti zaščiteni proti koroziji z
vročim cinkanjem ali izdelani iz nerjavečih materialov. |
|
29. člen |
Zasuni
morajo biti obvezno vgrajeni na vsakem odcepu iz primarnega ali
sekundarnega vodovoda pred in za zaščito pod železnico, na priključku za
hidrant na primarnem vodovoda, pred zračnikom, blatnikom in na vsakih
500–800 m v primarnem vodovoda. |
|
30. člen |
Zasuni
se smejo v omrežje vgrajevati tako, da so na eni strani spojeni z
gibljivim spojem, ki omogoča demontažo pri položenih ceveh vodovoda. |
Gibljivi
spoj mora biti načeloma za zasunom, gledano v smeri toka vode. Pri
vgradnji zasuna je treba upoštevati težo zasuna in nosilnost cevi. |
|
31. člen |
Litoželezne cestne kape se morajo obvezno podbetonirati. Betonske plošče
pod cestno kapo morajo biti take velikosti, da glede na nosilnost terena
prenašajo obtežbo kape brez pogrezanja. |
|
f) Jaški |
|
32. člen |
V
omrežje vgrajujemo betonske jaške za vgradnjo armatur in merilno
regulacijske opreme. |
Minimalna velikost jaškov mora biti: |
·
po
višini 170 cm, |
·
po
dolžini je vsota dolžine vseh vgrajenih elementov + 40 cm, vendar
najmanj 120 cm na vodovodu do fi 150 mm, 150 cm na vodovodu do fi 250 mm
in 180 cm na vodovodu do fi 600 mm, |
·
po
širini je vsota dolžin vseh vgrajenih elementov na odcepu + 1/2
najširšega vgrajenega el. v osi vodovoda + 80 cm, vendar najmanj 120 cm
na vodovodu do fi 150 mm, 150 cm na vodovodu do fi 250 mm in 180 cm na
vodovodu do fi 600 mm, |
·
nad
ploščo jaška mora biti minimalno 30 cm zasipa, |
·
dno
jaška mora biti z betoniranim dnom s poglobitvijo za črpanje vode, |
·
velikost
vstopne odprtine mora biti min. dim. 60 x 60 cm. Locirana mora biti v
kotu jaška. Vstopna odprtina se mora zapirati s standardnim litoželeznim
pokrovom. Teža pokrova mora ustrezati prometni obremenitvi, |
·
jašek, v
katerem so vgrajeni fazonski elementi težji kot 150 kg, mora imeti tudi
montažno odprtino minimalne velikosti 80 x 80 cm neposredno nad
elementom, |
·
montažna
odprtina se mora zapirati z litoželeznim pokrovom. Teža pokrova mora
ustrezati prometni obremenitvi. Kjer tipizirana velikost montažne
odprtine ne zadošča, se izjemoma izvede plošča jaška iz armirano
betonskih lamel, ki jih je možno odstraniti, |
·
vstop v
jašek mora biti opremljen z lestvijo. |
Nosilna
drogova lestve morata biti iz cevi fi 40 mm, nastopne prečke fi 18 mm v
razmaku 300 mm. Lestev mora biti pritrjena na steno jaška. |
|
33. člen |
Jaški v
terenih s talno vodo morajo biti vodotesni. Vrh vstopne (montažne)
odprtine mora biti obvezno nad visokim nivojem poplavne vode. V dnu
jaška morajo imeti poglobitev za črpanje vode. |
|
34. člen |
Vodomerni jaški so obdelani v poglavju IV/c. |
|
g)
Hidranti |
|
35. člen |
Hidrante
vgrajujemo v vodovodno omrežje v naselju na razdaljo 80–150 m oziroma
odvisno od gostote naselitve prebivalstva v posameznem naselju.
Minimalni premer vodovoda, na katerega se priključuje hidrante, je fi
100 mm. Pri projektiranju gradnje hidrantnega omrežja je potrebno
upoštevati pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za
gašenje požarov oziroma Pravilnik o požarni varnosti v Občini Destrnik,
kjer so določeni postopki gašenja na posameznih lokacijah. |
Lokacija
hidranta mora biti označena in vidna iz voznega dela cestišča ter
najmanj na višini 2,0 m. |
|
36. člen |
Hidranti
so podzemni in nadzemni. |
Nadzemne
hidrante vgrajujemo povsod, kjer ne ovirajo prometa in funkcionalnosti
zemljišča. |
|
37. člen |
Hidrant,
vgrajen na primarni vodovodni mreži, mora imeti na priključku zasun. Vsa
izlivna mesta pri hidrantu in priključni zasun se plombirajo. |
|
38. člen |
Hidrant
se sme zasipati le z gramoznim materialom. Vrh glave podzemnega hidranta
mora biti 10–20 cm pod niveleto terena. |
|
39. člen |
Hidrantne kape pri podzemnih hidrantih morajo biti podbetonirane.
Velikost betonske plošče pod hidrantno kapo mora biti tako velika, da
glede na nosilnost terena prenaša obtežbo kape brez pogrezanja. |
Podbetoniran mora biti tudi N kos, na katerega je montiran hidrant. |
|
h)
Preizkušanje vodovoda |
|
40. člen |
Tlačni
preizkus je časovno in tehnološko točno določen postopek, s katerim se
preverja vodotesnost in kakovost zgrajenega vodovoda. |
Tlačni
preizkus se mora opraviti na vsakem novozgrajenem vodovoda. O uspešno
opravljenem tlačnem preizkusu se napiše zapisnik, ki ga morata podpisati
nadzorni organ in vodja gradbišča. Zapisnik je sestavni del
investicijsko tehnične dokumentacije. |
Postopek
tlačnega preskusa mora biti skladen s standardom SIST EN 805:2000
poglavje 11.3 in mora biti določen v vsakem projektu posebej. |
|
41. člen |
Tlačni
preizkus vseh vrst cevi se izvaja točno po navodilih proizvajalca.
|
Tlačni
preskus se mora opravljati glede na naslednji izračun tlaka preskušanja
(STP): |
V
primeru izračunanega ali izmerjenega tlaka hidravličnega udara (THU) je
STP |
STP = TS
+ THU + 100 kPa (1 bar) |
Kjer je
TS …. Statični tlak sistema. |
V
primeru, da ni poznana velikost povišanja tlaka zaradi hidravličnega
udara pa določimo preskusni tlak po enačbi: |
STP = TS
+ 500 kPa (5 bar) |
Tlačni
preizkus mora trajati min. 2 uri oziroma 60 min/100 m vodovoda. |
Pri
tlačnem preskusu se mora uporabiti eno od naslednjih metod: |
·
metoda
vodnih izgub |
·
metoda
zmanjšanja tlaka |
|
42. člen |
Klorni
šok je preizkus, s katerim se ugotovi ali je vodovod sposoben prenašati
zdravo pitno vodo. Preizkus izvede upravljavec vodovoda v soglasju z
Zavodom za zdravstveno varstvo in o njem izda ustrezen dokument. Klorni
šok se mora opraviti na vsakem novozgrajenem vodovodu. |
|
i)
Označevanje vodovodnih naprav |
|
43. člen |
Zasuni
in hidranti morajo biti obvezno označeni z označevalnimi tablicami.
Oblika in velikost označevalne tablice je predpisana s SIST 1005 za
zasune in SIST 1007 za hidrante. |
|
44. člen |
Označevalne tablice so pritrjene na vidnem mestu najbližjega objekta. Če
v bližini ni objekta, se tablica postavi na za to posebej postavljen
drog. |
|
45. člen |
Trasa
vodovoda se označuje z opozorilnim trakom, ki se polaga na osnovni zasip
(30 cm nad temenom cevi). Nad vodovodom iz polietilenskih cevi (PEHD)
mora biti položen označevalni trak s kovinskim vložkom. |
|
IV.
Vodovodni priključki |
|
a)
Postopek za priključitev nepremičnine na javno vodovodno omrežje |
|
46. člen |
Za
priključitev objekta na javno vodovodno omrežje mora naročnik z
izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o priključitvi. |
K
pogodbi mora priložiti: |
·
situacijo z vrisanim objektom v merilu, ki velja za projektno
dokumentacijo, |
·
kopijo
gradbenega dovoljenja ali lokacijsko informacijo za izvedbo vodovodnega
priključka, |
·
projekt
vodovodnega priključka, interne napeljave oziroma tehnološki projekt za
proizvodne in druge objekte, kjer se bo voda uporabljala v tehnološke
namene, |
·
soglasje
občine s potrdilom o plačilu povračila ob priključitvi na vodovodno
omrežje, |
·
soglasje
upravljavca ceste (v primeru preboja ali rezanja ceste), |
·
služnostno pogodbo, sklenjeno z lastniki zemljišč (če trasa vodovoda
prečka njihovo zemljo). |
|
47. člen |
Izvajalec javne službe je dolžan skleniti pogodbo o priključitvi ob
izpolnitvi tehničnih pogojev, razen v primeru, če naročniku ne more
zagotoviti zadostnih količin vode in izpolniti dobavno tehničnih pogojev
ali če bi bila s tem motena oskrba ostalih potrošnikov. |
V
primeru, da iz razlogov iz prejšnjega odstavka ni možno skleniti pogodbe
o priključitvi, je izvajalec javne službe dolžan o tem obvestiti
pristojni občinski organ, s katerim se naročnik ob sodelovanju izvajalca
javne službe dogovori o možnosti, načinu in tehnični rešitvi izvedbe
priključitve. |
|
48. člen |
Na
osnovi sklenjene pogodbe o priključitvi izvajalec javne službe naročniku
bodočemu uporabniku vode opravi: |
·
odkaz
trase priključka in merilnega mesta in |
·
skladno
z dogovorom z naročnikom izdela ponudbeni predračun in pogodbo za
izvedbo priključka. |
|
49. člen |
Izvajalec javne službe izvede priključek, ko so izpolnjeni vsi pogoji iz
pogodbe o priključitvi. Po izvedbi del za priključitev na vodovodno
omrežje je izvajalec javne službe dolžan vzpostaviti prvotno stanje na
zemljišču, na katerem je bil izveden priključek. |
|
50. člen |
Spremembo lokacije merilnega mesta, trase priključka ali dobavnih
količin lahko uporabnik zahteva po enakem postopku kot novi priključek,
pri čemer izvajalec javne službe za vsak primer posebej presodi, če je
potrebno predložiti ustrezno dokumentacijo v celoti ali samo deloma. |
|
51. člen |
Priključek se ukine na osnovi pisnega naročila lastnika priključka. |
Stroške
ukinitve poravna naročnik. |
|
b)
Dimenzije priključkov in izvedba |
|
52. člen |
Dimenzijo priključka določi izvajalec javne službe: |
·
po
številu izlivnih mest v priključenem objektu za gospodinjstvo: |
|
Število
izlivnih mest Vrsta in minimalna dimenzija priključka |
0–20
PEHD DN 32/10 |
20–30
PEHD DN 40/10 |
·
če se
predvideva, ob upoštevanju vseh podatkov iz projekta interne napeljave
oziroma tehnološkega projekta, večjo konično porabo kot 2 l/sek., se
dimenzionira priključek s hidravličnim izračunom. Strošek hidravličnega
izračuna je predmet upravljalca javne službe ali občine kot lastnice
vodovodnega omrežja. |
|
53. člen |
Za
gradnjo vodovodnih priključkov se smiselno uporabljajo določbe iz
poglavja projektiranje in gradnja vodovoda. |
|
c)
Lokacija in izvedba merilnega mesta |
|
54. člen |
Merilno
mesto je praviloma v jašku izven objekta, čim bliže javnemu vodovodu. V
objektih, v katerih je predvidena ločena meritev za več uporabnikov, je
lahko register vodomerov v objektu. |
|
55. člen |
Če je
vodomerno mesto v objektu uporabnika, mora biti cev vodovodnega
priključka zaščitena s PEHD cevjo v celotni dolžini od vstopa v objekt
do vodomera. |
V
zaščitni cevi mora biti tudi cev priključka, ki vstopa skozi steno
vodomernega jaška izven objekta. |
|
56. člen |
Talni
jaški izven objekta so tipski PVC termo jaški ali betonski jaški,
opisani v 32. členu tega pravilnika. |
|
d) Tipi
in dimenzije vodomerov |
|
57. člen |
Vrsto in
tip vodomernih naprav, ki se uporabljajo za merjenje porabljene vode,
določa izvajalec javne službe, dimenzijo vodomera pa določi projektant
ob soglasju izvajalca javne službe. |
|
58. člen |
Upravljavec ob prevzemu vodovodnega priključka oziroma ob vsaki vgradnji
vodomera plombira matični privoj s PVC plombo. |
Odstranitev, uničenje oz. poškodovanje plombe se sankcionira v skladu z
določbami odloka o oskrbi s pitno vodo. |
|
e)
nadomestilo stroškov vzdrževanja priključka in menjave ter kontrole
vodomerov – vzdrževalnina priključka |
|
59. člen |
Vzdrževalnina priključka je znesek, ki se mesečno zaračunava za
pokrivanje stroškov redne menjave vodomernih naprav v enem menjalnem
obdobju. |
Znesek
vzdrževalnine priključka v obračunskem obdobju dobimo kot zmnožek
nazivnega pretoka vodomera in cene vode. |
Vzdrževalnina priključka = Qn (m³/h) x cena vode (EUR/m³) x
obračunsko obdobje (mesec) |
Vodomer |
DN (mm)
|
20 |
25 |
32 |
40 |
50 |
65 |
80 |
100 |
150 |
50-k |
80-k |
100-k |
150-k |
Nazivni pretok |
Qn (m³/h) |
2,5 |
6 |
6 |
10 |
15 |
25 |
40 |
60 |
150 |
40 |
60 |
90 |
200 |
|
|
60. člen |
Izvajalec javne službe lahko na osnovi predvidene porabe vode,
upoštevajoč pri tem dinamiko in konico odjema pitne vode pri uporabniku
ter hidravlične razmere v vodovodnem omrežju, določi za vgradnjo tudi
druge dimenzije vodomerov. |
|
V.
Tehnično dobavni pogoji |
|
61. člen |
Priključitev uporabnika na vodovod je možna ob naslednjih pogojih: |
·
da je
kota tlačne črte pri Q max v vodovodnem omrežju najmanj 10 m nad koto
najvišjega izliva v objektu, |
·
da
bodoči uporabnik s predvidenim odvzemom vode ne bo presegal pretočnih
zmogljivosti sekundarnega omrežja in povzročal motenj v oskrbi ostalih
potrošnikov. |
|
62. člen |
Začasni
priključek na javni vodovod je možen: |
1. za
gradbišče (gradbiščni priključek), |
2. za
bodoče uporabnike na kompleksih, ki niso pokriti s sekundarno mrežo
minimalnega premera 80 mm – ob pogoju: |
·
da z
izgradnjo začasnega priključka ne bo motena oskrba z vodo, |
·
da je s
srednjeročnim programom predvidena izgradnja sekundarne vodovodne mreže
na kompleksu, kjer je objekt uporabnika, |
·
da
uporabnik pred izvedbo priključka podpiše pogodbo z izvajalcem javne
službe, v kateri bodo natančno opredeljene obveznosti uporabnika do
sofinanciranja sekundarne mreže na kompleksu in rok začasne uporabe
priključka. |
Odločitev o možnosti izvedbe začasnega priključka izda izvajalec javne
službe, pri čemer za vsak primer posebej presodi, kakšno dokumentacijo
mora bodoči uporabnik predložiti. |
|
63. člen |
Naprave
za zvišanje tlaka v objektih so del interne napeljave in se lahko
vgradijo le s posebnim soglasjem izvajalca javne službe. |
Naprave
za zvišanje tlaka se morajo priključiti preko vmesnega rezervoarja, v
katerega priteka voda preko vodomera in ventila s plovcem v primerih, ko
iz omrežja ni možno zagotavljati črpalne zadostne količine vode. |
Vtok v
rezervoar mora biti nad najvišjim nivojem vode v rezervoarju. |
|
VI.
Nadzor nad gradnjo vodovoda |
|
64. člen |
Vse
vodovodne naprave, ki jih gradi ali rekonstruira katerikoli izvajalec in
bodo po dokončanju prešle v upravljanje izvajalcu javne službe, med
gradnjo nadzira strokovna služba izvajalca javne službe. |
|
65. člen |
Nadzor
iz prejšnjega člena tega pravilnika obsega kontrolo izvajanja določil
izdanih soglasij in tega pravilnika ter kontrolo kakovosti izvedenih del
in vgrajenega materiala. |
|
VII.
Prevzem vodovodov v upravljanje |
|
66. člen |
Investitor javnega vodovoda, če to ni občina, mora tega predati v last
občini. |
Način in
pogoje predaje opredelita investitor in občina s pogodbo. Občina preda
predmetni vodovod v upravljanje izvajalcu javne službe. Ob primopredaji
mora investitor izročiti občini oziroma izvajalcu javne službe naslednjo
dokumentacijo: |
·
projekt
z gradbenim dovoljenjem, |
·
projekt
izvedenih del (PID) v skladu z Gradbenim Zakonom (GZ) in po določbah
pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav in
metodologiji katastra izvajalca javne službe (V5304), |
·
zapisnik
o tlačnem preizkusu, |
·
atest o
izvedenem klornem šoku, |
·
podatke
o investicijski vrednosti, |
·
uporabno
dovoljenje. |
Na
osnovi zapisnika o prevzemu javnega vodovoda vnese izvajalec javne
službe vodovod v kataster komunalnih naprav in v evidenco sredstev v
upravljanju. |
|
67. člen |
Lokalni
vodovod prevzame izvajalec javne službe v upravljanje le, če so
izpolnjeni pogoji tega pravilnika in je vodovod zgrajen oziroma saniran
skladno z vsemi predpisi ter ima vodni vir, ki ustreza Pravilniku o
zdravstveni ustreznosti pitne vode (V3713), in urejene varstvene pasove. |
|
VIII.
Kataster vodovodnih naprav |
|
68. člen |
Izvajalec javne službe mora za objekte javnega vodovoda voditi kataster
komunalnih naprav. |
Ta se
vodi skladno z določbami pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra
komunalnih naprav in zakona o katastru komunalnih naprav. |
Podatki
iz katastra se izdajo na osnovi pisne vloge, ki mora vsebovati namen
rabe podatkov. Za izdajo podatkov iz katastra se plača nadomestilo
stroškov priprave in izdaje podatkov. Občini se za njene potrebe izdajo
podatki iz katastra brezplačno v dogovorjeni DXF oblik. Prav tako občina
izdaja podatke iz katastra izvajalcu javne službe brezplačno. |
|
69. člen |
Ne glede
na določbe Pravilnik o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o
dejanski rabi prostora pa izvajalec javne službe za operativne potrebe
sektorja vodooskrbe vodi katastrski elaborat v obsegu: |
1. pisni
del, |
2.
grafični del v državnem koordinatnem sistemu, |
3.
skanogrami, |
4.
elaborati. |
Ad/1 |
Pisni
del vsebuje popisne liste ali tabele po segmentih (točka, sistem daljic
ali ploskev). |
Ad/2 |
Grafični
del vsebuje: |
a)
Podloge: |
·
digitalni katastrski načrt, |
·
digitalni ortofoto načrt, |
·
topografski načrt različnih meril (1 : 1000, 1 : 5000, 1 : 25 000 …), |
·
druge
podloge. |
·
b)
Segmente katastra komunalnih naprav: |
·
točkovni
(hidranti, zasuni, zračniki …), |
·
linijski
(vodovoda ...), |
·
ploskovni (jaški, vodovarstvena območja…). |
Ad/3
Skanogrami so digitalna oblika elaborata: |
a)
skanogrami fotografij (jaškov, vodovodov, križanj, zanimivih detajlov
…), |
b)
skanogrami topografij, skic, shem in shematskih prikazov …, |
c)
skanogrami, druga dokumentacija. Ad/4 Elaborati: |
Elaborat
je zbirka vseh listin, dokumentov, skic in zapisnikov, na osnovi katerih
je bil nastavljen pisni in grafični del elaborata, zlasti: |
·
pregledna karta območja novega vodovoda M 1 : 500, 1000, 5000, 10000 |
·
situacijski načrt, ki vsebuje geodetski posnetek terena in vodovoda z
vsemi pripadajočimi elementi z označbami in podatki podolžni profili |
·
topografije zasunov, hidrantov in podobnih objektov na vodovodu, |
·
oznake
detajlnih listov, kjer je vodovod ter številke zapisnikov s podatki
meritev, |
·
montažni
načrti vodovodov (zasuni, hidranti, zračniki, blatniki, odcepi,
priključna mesta, križanja), |
·
dimenzije, materiali, leto izgradnje, |
·
situacijski načrt, topografije in podolžni profili morajo biti v
digitalni obliki (dwg, dxf format) |
·
hidravlični izračun |
·
drugi
podatki. |
|
70. člen |
Vzdrževanje katastra komunalnih naprav temelji na prijavah o spremembah
na komunalnih vodih, ki se posredujejo izvajalcu, ki vodi kataster. |
Prijava
o spremembi komunalnega voda je pisno obvestilo, ki vsebuje podatke o
kraju komunalnega objekta in kratek opis spremembe na objektu. |
|
71. člen |
Po
prejemu prijave o spremembi komunalnega voda mora služba katastra takoj
poskrbeti za eventualno potrebno izmero na terenu in vnos spremembe v
katastrski elaborat. |
|
72. člen |
O
spremembah na komunalnih vodih se vodi posebna evidenca. |
|
IX.
Prehodne in končne določbe |
|
73. člen |
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejmejo po postopku,
določenem za njegov sprejem. |
|
74. člen |
Ta
pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin. |
|
Številka: 900-15/2021-15R-14/14 |
Datum:
20.10.2021 |
|
|
Občina Destrnik |
|
Franc Pukšič, župan |
|