Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 39/06 – ZV1-UPB1, 28/06, 49/06 – ZMetD, 66/06,
33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A in 70/08), Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP) v zvezi z
Zakona o javno-zasebnem partnerstvu
(Uradni list RS, št. 127/06), 21. in 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2 in 76/08), 2., 3. in 6. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Cerkno (Uradni list RS,
št. 45/09) ter 16. člena Statuta Občine Cerkno
(Uradni list RS, št. 112/07) je Občinski svet Občine Cerkno na 19. redni
seji dne 4. 6. 2009 sprejel |
|
O D L O K
o podelitvi koncesije za izvajanje obvezne občinske gospodarske javne
službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine
Cerkno |
|
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1.
člen |
|
S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, Občina Cerkno (v nadaljevanju:
koncedent) določa predmet in pogoje za oddajo koncesije za izvajanje
obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih
odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih
odpadkov na območju Občine Cerkno (v nadaljevanju: javna služba) ter
ureja druga vprašanja v zvezi s koncesijo za izvajanje javne službe. |
|
2.
člen |
|
Javno službo iz 1. člena tega odloka izvaja oseba zasebnega prava, ki se
ji v skladu z zakonom, ki ureja izvajanje gospodarskih javnih služb in
zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, podeli koncesijo (v
nadaljevanju: koncesionar, izvajalec) v obsegu in pod pogoji določenimi
s tem odlokom. |
|
3.
člen |
|
Odlok določa:
1. dejavnosti, ki so predmet javne službe,
2. območje izvajanja in uporabnike storitev javne službe ter razmerja do
uporabnikov,
3. pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
4. javna pooblastila koncesionarju,
5. splošne pogoje za izvajanje javne službe,
6. vrsta in obseg monopola,
7. začetek in čas trajanja koncesije,
8. način podelitve koncesije,
9. viri financiranja javne službe,
10. način plačila koncesionarja,
11. nadzor nad izvajanjem javne službe,
12. prenehanje koncesijskega razmerja,
13. druge pogoje za izvajanje javne službe. |
|
II.
DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET JAVNE SLUŽBE |
|
4.
člen |
|
Predmet javne službe je zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov ter
odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov na
območju Občine Cerkno ter izvajanje drugih storitev, potrebnih za
nemoteno opravljanje javne službe. |
|
5.
člen |
|
Predmet javne službe obsega dejavnosti, ki so določene v 4. členu Odloka
o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Cerkno (Uradni list RS, št.
22/08 in 35/09). |
|
III.
OBMOČJE IZVAJANJA IN UPORABNIKI STORITEV JAVNE SLUŽBE TER RAZMERJA DO
UPORABNIKOV IN KONCEDENTA |
|
6.
člen |
|
Območje izvajanja javne službe je območje celotne Občine Cerkno. |
|
7.
člen |
|
Uporabniki storitev javne službe so vse pravne osebe in fizične osebe,
ki imajo na območju Občine Cerkno stalno ali začasno prebivališče in pri
katerih nastajajo komunalni odpadki in njim podobni odpadki iz trgovine,
industrije in javnega sektorja, vključno z ločeno zbranimi frakcijami. |
|
8.
člen |
|
Storitve, ki so predmet javne službe, so kot javne dobrine zagotovljene
vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javne službe je za
uporabnike iz 7. člena tega odloka obvezna. |
|
9.
člen |
|
Uporabniki storitev javne službe so koncesionarju dolžni plačevati
stroške izvajanja storitev po ceni, ki se oblikuje v skladu s Tarifnim
sistemom za obračun storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki
v Občini Cerkno (Uradni list RS, št. 67/08) in skladno z določili
koncesijske pogodbe. |
|
10.
člen |
|
Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni,
drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom
enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno
opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde,
povezane z izvajanjem javne službe;
– kot dober gospodarstvenik uporabljati in/oziroma vzdrževati objekte,
naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju javne službe;
– vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju
časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe in koncesije;
– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje
storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo;
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem
koncesije;
– pravočasno odgovoriti uporabnikom na njihove pobude in/ali pritožbe;
– oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev;
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s
predpisom;
– pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih
virov;
– vodenje evidenc in katastrov v zvezi z javno službo in izvajanjem
koncesije, usklajenih z občinskimi evidencami;
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne
plane javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije
stroškov in prihodkov dejavnosti;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
– v prvotno stanje povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala
vzdrževalna in druga dela;
– obveščati druge pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah.
Glede zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede
oskrbovalnih standardov, razvrstitve objektov in naprav, vzdrževalnih in
organizacijskih standardov in drugih standardov in normativov za
izvajanje javne službe, se mora izvajalec javne službe ravnati po
predpisih pristojnega ministra.
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi,
vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega
v razumnem roku ne stori in če je zaradi sprememb prizadet interes
koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz
koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka razdre
koncesijsko pogodbo. |
|
11.
člen |
|
Za izvajanje gospodarske javne službe je odgovoren koncesionar.
Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri
opravljanju ali v zvezi z upravljanjem gospodarske javne službe
povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini
Cerkno, uporabnikom ali tretjim osebam.
Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova
splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge
nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo
z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko
pogodbo – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z
nerednim ali nevestnim opravljanjem gospodarske javne službe in za
škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske
javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim
osebam). |
|
12.
člen |
|
Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je
registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje
javne službe.
Koncesionar mora za vsako javno službo voditi ločeno računovodstvo po
določilih zakona, veljavnega za gospodarske družbe. Smiselno enako tudi
v primeru, ko koncesionar opravlja posamezno javno službo na območju
drugih lokalnih skupnosti. |
|
13.
člen |
|
Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, s
predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s
pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob
normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost
storitev ter vzdrževanje objektov, naprav in opreme koncesije, da se
lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja
njihova vrednost;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja
storitev javne službe;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih
izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne
službe na področju občine;
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah
uporabnikov. |
|
14.
člen |
|
Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev
koncesionarja,
– do zagotovljenih cen storitev,
– do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– zahtevati vse obvezne in neobvezne storitve javne službe,
– do vpogleda v evidence – kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih
vodi koncesionar in se nanašajo nanj,
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s
tem odlokom in z drugimi predpisi.
Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne
službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev
javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom. |
|
15.
člen |
|
Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje
storitev javne službe,
– redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi tarifami,
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma
sporočiti koncesionarju vsako spremembo,
– nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra – obveznih
zbirk podatkov.
Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru
storitev javne službe, tega ne dovoli ali mu to onemogoči, je
koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug
nadzorni organ.
Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi
uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo
storitev javne službe. |
|
IV.
POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR |
|
16.
člen |
|
Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis
lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni
akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova
zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili
pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent ustanovil razmerje
pogodbenega partnerstva.
Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave
sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni
(skupni) prijavi. |
|
17.
člen |
|
V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora
prijavitelj dokazati, da izpolnjuje naslednje pogoje:
– je registriran za opravljanje dejavnosti, ki so predmet javne službe;
– ima vsa potrebna dovoljenja za opravljanje javne službe;
– da zaradi kaznivega dejanja podkupovanja ni bil pravnomočno obsojen;
– ni zoper njega uveden ali začet postopek prisilne poravnave, stečajni
ali likvidacijski postopek;
– ima poravnane davke, prispevke in druge zakonsko določene dajatve;
– ni bil kaznovan za dejanje v zvezi s poslovanjem oziroma so posledice
sodbe že izbrisane;
– je finančno in poslovno usposobljen za opravljanje javne službe;
– razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami
usposobljenostjo in izkušnjami na področju izvajanja koncesije;
– razpolaga z zadostnim obsegom opreme in naprav oziroma potrebnih
sredstev za delo in da razpolaga s poslovnim prostorom na območju
občine, oziroma na drugačen način nesporno dokaže, da lahko tudi sicer
nemoteno opravlja dejavnost;
– razpolaga s pogodbami za zagotavljanje obdelave odpadkov s
prevzemniki, v kolikor le-te ne zagotavlja sam,
– je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet
izvajanja koncesije;
– je sposoben zagotavljati izvajanje storitev na kontinuiran in
kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in
standardov;
– da zagotavlja interventno izvajanje javne službe ob vsakem času;
– je usposobljen za vodenje katastra ter da razpolaga z ustreznimi
delovnimi pripravami za njegovo vodenje;
– se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem
koncesije lahko povzroči državi, občini ali tretji osebi;
– predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov,
organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja
katastra, finančno – operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim
dokaže izpolnjevanje pogojev iz sedme do petnajste alineje tega člena;
– da izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene
z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje
koncesije, ki jih določajo drugi predpisi. |
|
V.
JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJU |
|
18.
člen |
|
Koncedent bo koncesionarju podelil zlasti naslednja javna pooblastila:
– da izvaja javno službo v skladu s predpisi Republike Slovenije in
Občine Cerkno ter koncesijsko pogodbo;
– da uporablja zbiralnice ločenih frakcij in zbirni center v namene
izvajanja javne službe;
– da upravlja (izkorišča) in vzdržuje objekte in naprave potrebne za
izvajanje javne gospodarske službe;
– da prevzema vodenje vseh evidenc, ki so za opravljanje predmetne
gospodarske javne službe potrebne, skladno z veljavnimi predpisi;
– da vodi dela za investicijske posege v objekte in naprave potrebne za
izvajanje javne gospodarske službe. |
|
19.
člen |
|
Koncedent lahko določi koncesionarju tudi druga javna pooblastila, ki se
opredelijo v koncesijski pogodbi. |
|
VI.
SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE |
|
20.
člen |
|
Koncesionar mora javno službo izvajati v skladu s predpisi Republike
Slovenije in Občine Cerkno ter koncesijsko pogodbo. Koncesijska pogodba
ne more biti v nasprotju s koncesijskim aktom in predpisi o gospodarskih
javnih službah ter ravnanju z odpadki. |
|
21.
člen |
|
Izvajanje javne službe zagotavlja koncesionar z opremo, objekti in
napravami, ki so njegova last, jih ima v najemu ali kakorkoli drugače
zagotovi. Koncesionar izvaja javno službo v svojem imenu in za svoj
račun. |
|
22.
člen |
|
Določene dejavnosti javne službe lahko koncesionar, ob soglasju
koncedenta, zagotavlja s podizvajalci.
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja storitev preko pogodbe
s podizvajalcem v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb
v zvezi s tem nastopati v svojem imenu in za svoj račun. |
|
VII.
VRSTA IN OBSEG MONOPOLA |
|
23.
člen |
|
Javno službo izvaja koncesionar na podlagi podeljene koncesije in
sklenjene koncesijske pogodbe v kateri se določijo pravice ter
obveznosti koncedenta in koncesionarja.
Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju
Občine Cerkno:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo,
– izključno oziroma posebno pravico dobave, postavitve in vzdrževanja
občinske infrastrukture (objektov in opreme), ki služi za izvajanje
javne službe,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno
opravljanje javne službe v skladu s predpisi in v javnem interesu. |
|
24.
člen |
|
Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec
koncesionirane javne službe na celotnem območju Občine Cerkno.
V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta in po
predpisanem postopku, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o
začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne
storitve javne službe na območju občine. |
|
25.
člen |
|
Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne dejavnosti izdajati
dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi
predpisi. |
|
VIII.
ZAČETEK IN ČAS TRAJANJA KONCESIJE |
|
26.
člen |
|
Koncesijsko razmerje za dejavnost iz 1. člena tega odloka nastane,
koncesionar pa pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s
sklenitvijo koncesijske pogodbe. |
|
27.
člen |
|
Koncesijsko razmerje traja 10 let.
Koncesijska pogodba se lahko po njenem izteku podaljša zgolj iz razlogov
in pod pogoji določenimi v zakonu.
Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.
Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 30 dneh po
sklenitvi koncesijske pogodbe.
Koncesijsko obdobje ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na
strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega
koncesijskega razmerja.
Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred
iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa
učinkovati ob izteku navedenega roka. |
|
IX.
NAČIN PODELITVE KONCESIJE |
|
28.
člen |
|
Koncesionarja koncedent izbere z enotnim javnim razpisom, ki se objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije, na portalu javnih naročil RS in na
spletni strani Občine Cerkno.
Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred
obveznimi objavami iz prejšnjega odstavka.
Koncesionar mora izpolnjevati pogoje po zakonu, predpisih Občine Cerkno,
javnega razpisa in razpisne dokumentacije.
V postopku izbire mora koncedent zagotoviti transparentno in enakopravno
obravnavanje kandidatov. |
|
29.
člen |
|
Sklep o javnem razpisu sprejme župan. Z njim določi razpisne pogoje in
način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 9. člena tega odloka (vsebino
listin, organ, ki listino izda …). Z razpisnimi pogoji župan ne sme
določati novih pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za
koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom. |
|
30.
člen |
|
Javni razpis se objavi po določbah tega odloka, v skladu z zakonom, ki
ureja področje gospodarskih javnih služb in ob smiselni uporabi zakona,
ki ureja področje javnih naročil.
Javni razpis določa zlasti:
1. navedbo in sedež koncedenta,
2. podatke o objavi koncesijskega akta,
3. predmet, naravo ter obseg koncesije,
4. območje izvajanja predmeta koncesije,
5. začetek in predviden čas trajanja koncesije,
6. postopek izbire koncesionarja,
7. merila za izbor koncesionarja,
8. pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za izvajanje predmeta
koncesije,
9. način dokazovanja izpolnjevanja pogojev in usposobljenosti za
izvajanje koncesije,
10. druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti
prijave napisane, in drugo potrebno dokumentacijo (pogoji za predložitev
skupne ponudbe …),
11. način zavarovanja resnosti prijave,
12. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
13. kraj in rok za predložitev prijav ter pogoje za njihovo predložitev,
14. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja ponudb,
15. rok za izbiro koncesionarja,
16. rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izidu javnega razpisa,
17. organ, ki je pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe,
18. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij v času objave
razpisa,
19. druge podatke, pomembne za izvedbo javnega razpisa.
Javni razpis lahko vključuje tudi druge podatke, mora pa jih
vključevati, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis. |
|
31.
člen |
|
Koncedent mora v javnem razpisu oblikovati jasna in transparentna merila
za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega
kandidata.
Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v
razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove
uporabe) ter navedena v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj
pomembnega. |
|
32.
člen |
|
Koncedent pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo
biti enaki vsebini razpisa. V času objave javnega razpisa mora omogočiti
ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in jim jo na podlagi zahteve
tudi predati.
V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo
kandidatom omogočili izdelati popolne prijave. |
|
33.
člen |
|
Koncedent je dolžan ponudnikom posredovati dodatna pojasnila v zvezi z
razpisno dokumentacijo, najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo
ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva ponudnika za pojasnitev ponudbe
posredovana osem dni pred iztekom roka za oddajo ponudb.
V istem roku sme ponudnik dopolniti razpisno dokumentacijo in ustrezno
podaljšati rok za oddajo ponudb. |
|
34.
člen |
|
Ponudba mora vsebovati vse z razpisom in razpisno dokumentacijo
zahtevane podatke. |
|
35.
člen |
|
Ponudba se vloži neposredno pri koncedentu ali se mu pošlje po pošti. Za
pravočasno vloženo se šteje ponudba, ki je prispela na naslov naročnika,
ne glede na vrsto prenosa pošiljke, najkasneje zadnji dan razpisanega
roka in do ure določene z javnim razpisom. Nepravočasno prispele prijave
se neodprte vrnejo vlagatelju. |
|
36.
člen |
|
Rok za prijavo na javni razpis za izvajanje javne službe mora omogočiti
ponudnikom pripravo ponudbe in ne sme biti krajši od tridesetih dni. |
|
37.
člen |
|
Javni razpis je uspešen, če je koncedent prejel vsaj eno pravočasno in
popolno prijavo. Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu
zahtevane podatke.
Če koncedent ne pridobi nobene popolne prijave, se javni razpis ponovi.
Javni razpis se ponovi tudi, če koncesionar ni bil izbran ali če s
prijaviteljem, ki je bil izbran za koncesionarja, v predpisanem roku ni
bila sklenjena koncesijska pogodba. |
|
38.
člen |
|
V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj
takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje
skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja oziroma na
drugačno razvrstitev njihovih ponudb glede na ostale ponudbe.
Če komisija ugotovi, da dokumentacija ponudnika formalno ni popolna,
pozove ponudnika, da jo dopolni in mu določi rok za dopolnitev
dokumentacije. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od osem dni.
Če prijavitelj v določenem roku odpravi pomanjkljivosti, se šteje, da je
vloga popolna, v nasprotnem primeru pa je nepravilna. |
|
39.
člen |
|
Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem
ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje občinski svet.
Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije
morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z
delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog. Predsednik in
člani strokovne komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim
zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta, ustanoviteljem,
družbenikom ali delničarjem s kontrolnim deležem ali pooblaščencem v
poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem
razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena,
v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena četudi je
zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti
ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene
pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja
zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let.
Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak
član s pisno izjavo. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo
takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo
neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno preko koncedenta.
Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne
komisije. |
|
40.
člen |
|
Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi,
ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju
komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo
razpisne zahteve ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera
izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je
nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija
posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi
postopek izbire koncesionarja.
Neposredno pred izdajo odločbe o izbiri se stranke na ustni obravnavi
seznanijo s potekom postopka in njihovim uspehom v postopku ter se jim
določi rok, ki ne sme biti daljši od 15 dni, da podajo svoje pripombe.
Če v tem roku pripombe niso podane, se šteje, da stranke nimajo pripomb. |
|
41.
člen |
|
O izbiri koncesionarja odloči direktor občinske uprave z upravno
odločbo, najkasneje v roku 60 dni od dneva odpiranja ponudb.
Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od
njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov,
ki so na strani koncesionarja.
Zoper upravno odločbo o izbiri koncesionarja je dovoljena pritožba. O
pritožbi odloča župan. |
|
42.
člen |
|
Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s
sklenitvijo koncesijske pogodbe.
Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent
izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora
koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba
začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem v imenu Občine Cerkno
sklene njen župan. |
|
43.
člen |
|
Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun.
Koncesionar nosi celotno tveganje povpraševanja po storitvah javne
službe in druga tržna tveganja koncesije.
Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta
zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.
Koncesionar ni upravičen do poplačila katerihkoli vlaganj v objekte in
naprave koncesije od koncedenta, razen v primeru predčasnega prenehanja
koncesije skladno s tem odlokom in koncesijsko pogodbo. |
|
44.
člen |
|
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom,
kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali
nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt. |
|
45.
člen |
|
S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa vprašanja
koncesijskega razmerja, in sicer:
– obliko in namen koncesije;
– medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter
objektov koncesije;
– spremembe v družbi koncesionarja, o katerih mora ta pridobiti soglasje
koncedenta;
– možnosti vstopa v koncesijsko razmerje namesto dosedanjega
koncesionarja;
– pogodbene kazni ter razloge za odpoved, razvezo in razdrtje pogodbe
ter pravice in obveznosti pogodbenih strank v takih primerih;
– pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem
javne službe;
– pogoje za oddajo poslov podizvajalcem;
– dolžnost koncesionarja poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih,
ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe na način in pod pogoji,
določenimi v koncesijskem aktu;
– način finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta;
– pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne
službe;
– medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem
ali neizvajanjem javne službe;
– razmerja ob spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah;
– način spreminjanja koncesijske pogodbe;
– prenehanje koncesijske pogodbe in njegove posledice ter njeno
morebitno podaljšanje;
– posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti
koncedenta. |
|
46.
člen |
|
Organ koncedenta, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi
s koncesijo, je občinska uprava. |
|
X.
VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE |
|
47.
člen |
|
Koncesionar si zagotavlja plačilo za opravljene storitve javne službe z
zaračunavanjem opravljenih storitev uporabnikom storitev, iz proračuna
Občine Cerkno ter drugih virov. |
|
48.
člen |
|
Cene storitev za opravljanje dejavnosti iz 4. člena tega odloka morajo
biti oblikovane v skladu s predpisi, ki urejajo področje oblikovanja cen
storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
Cenik storitev je sestavni del koncesijske pogodbe. |
|
XI.
NAČIN PLAČILA KONCESIONARJA |
|
49.
člen |
|
Plačilo koncesionarja koncedentu za izvajanje javne službe na podlagi
tega odloka ni predvideno. |
|
XII.
NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE |
|
50.
člen |
|
Nadzor nad izvajanjem podeljene koncesije izvaja občinski inšpektor, v
okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil. Nadzor lahko
zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa
zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja.
Občinski inšpektor lahko pri opravljanju nadzora ob ugotovitvi, da
koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja,
izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti
izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. |
|
51.
člen |
|
Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila v zvezi z
nadzorom pooblasti ustrezno strokovno službo, zavod oziroma drugo
ustrezno institucijo.
Osebam, ki se izkažejo s pooblastilom župana, mora koncesionar omogočiti
odrejeni nadzor, pregled naprav ter omogočiti vpogled v dokumentacijo in
nuditi zahtevane podatke ter pojasnila. |
|
52.
člen |
|
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajajo tudi ostali državni
organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu. |
|
53.
člen |
|
Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja pristojni občinski
organ. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in
finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko
pogodbo.
Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje
poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti
vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne
službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi
zahtevane podatke in pojasnila.
Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan, potekati pa mora tako, da ne
ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb,
praviloma le v poslovnem času koncesionarja.
Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika
koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. |
|
54.
člen |
|
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje
pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno
odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki
izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. |
|
XIII.
PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
|
55.
člen |
|
Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odkupom koncesije,
– z odvzemom koncesije,
– s prevzemom javne službe v režijo. |
|
56.
člen |
|
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z enostranskim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo. |
|
57.
člen |
|
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila
koncesijska pogodba sklenjena. |
|
58.
člen |
|
Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem
preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug
postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi
kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za
izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati
nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar
dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev
koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda
uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo
izpolnil svoje obveznosti,
– če koncesionar koncendentu ne omogoča nadzora v skladu z določbami
XII. poglavja.
V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prvega odstavka tega
člena lahko koncendent s priporočeno pošto koncesionarja obvesti o
enostranskem razdrtju koncesijske pogodbe in mu do pravnomočne izbire
novega koncesionarja naloži izvajanje javne službe ali izvajanje javne
službe v vmesnem času zagotovi na drug ustrezen način.
Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje
svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju
onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do
okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje
sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem
letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih
vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti
koncesionarju v naravi. |
|
59.
člen |
|
Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot
je v njej določeno.
Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v
javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem
predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je
sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice. |
|
60.
člen |
|
Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno
razvežeta koncesijsko pogodbo.
Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da
ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali
sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin,
nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali
nemogoče. |
|
61.
člen |
|
Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in
koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na
tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije
na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev,
prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod
pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko
pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi. |
|
62.
člen |
|
Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom
koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo
koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s
koncesijsko pogodbo, določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna
služba ali kot koncesionirana javna služba.
Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem
koncesije je mogoč le če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe.
Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo.
Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu
koncesije.
Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno
prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih
nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
V primeru odvzema iz druge točke prvega odstavka je koncedent dolžan
koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih
odškodninskega prava.
V primeru odvzema koncesije ali drugega prenehanja po določbah 55.–61.
člena tega odloka lahko koncedent prevzame koncesionirano gospodarsko
javno službo v režijo. |
|
63.
člen |
|
Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj
učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup
koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora
hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o
načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi
upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več
kot tri mesece.
Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj
koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev
pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju
javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in
izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske
pogodbe. |
|
64.
člen |
|
V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar
nepretrgoma opravljati javno službo do dneva, ko le-to prevzame drug
izvajalec. |
|
XIV.
DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE |
|
65.
člen |
|
Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive
in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske
pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank. Za višjo silo se štejejo
zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali
ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem
območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska
pogodba.
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano
javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje
sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih
napak in višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se
morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju
javne službe v takih pogojih.
V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od
koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja
koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan
poleg koncesionarja aktivira tudi druge operativne sestave za zaščito,
reševanje in pomoč v občini. |
|
66.
člen |
|
Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno
otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da
bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena
tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima
koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko
prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se
morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju
koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je
koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe. |
|
67.
člen |
|
Koncesija je prenosljiva le s soglasjem koncedenta.
Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija
podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko
pogodbo.
Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije
v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki. |
|
68.
člen |
|
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in
uporabniki storitev javne službe se lahko dogovori izključno uporaba
pravnega reda Republike Slovenije.
S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med
koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v
nasprotju s pravnim redom.
V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se ni
dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča
ali tuje arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali tuje
arbitraže). |
|
XV.
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA |
|
69.
člen |
|
Postopek za podelitev koncesije po tem odloku prične župan z objavo
javnega razpisa najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi odloka. |
|
70.
člen |
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 014-0003/2009-2 |
Cerkno, dne 4. junija 2009 |
|
Župan
Občine Cerkno
Jurij Kavčič l.r. |