Na
podlagi 12. in 175. člena
zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03),
zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02), 22. in 29.
člena
zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94,
14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) ter 17. člena
statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99,
52/01 in 76/02) je Mestni svet mestne občine Murska Sobota na 8. seji
dne 31. 7. 2003 sprejel |
|
O D L
O K |
o
prostorskih ureditvenih pogojih za območje Mestne občine Murska Sobota |
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
|
S tem
odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje Mestne
občine Murska Sobota, ki jih je v novembru 2002 izdelala ZEU – Družba za
načrtovanje in inženiring d.o.o. iz M. Sobote pod št. 11/02-PUP/MS. |
2. člen
|
Prostorski ureditveni pogoji za območje Mestne občine Murska Sobota (v
nadaljevanju: PUP) so izdelani v skladu s spremembami in dopolnitvami
prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Murska
Sobota za območje Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št.
14/02). |
3. člen
|
PUP za območje
Mestne občine Murska Sobota vsebujejo: |
1. Tekstualni
del: |
– obrazložitev |
– smernice in
mnenja pristojnih organov in organizacij |
2. Grafični
del: |
– veljavnost
in načini urejanja M 1:25000 |
– funkcija
območja M 1:25000 |
– območja
pretežne rabe |
– mesto M.
Sobota M 1:5000 |
– območja
pretežne rabe |
in posebna
območja za naselja Markišavci, |
Nemčavci,
Rakičan, Bakovci, Satahovci, |
Krog,
Kupšinci, Veščica, Črnelavci, |
Polana M 1:5000 |
– posebna
območja v mestu M. Sobota M 1:5000. |
4. člen
|
Prostorski ureditveni pogoji določajo: |
– meje
območij urejanja in veljavnost |
–
funkcijo območij |
– merila
in pogoje za: |
– vrsto
posegov v prostor |
–
prostorsko in urbanistično oblikovanje območij |
–
arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav |
–
urejanje komunalne in energetske infrastrukture |
–
urejanje prometa |
– druge
posege, ki spreminjajo prostor |
–
ohranjanje in varovanje narave ter kulturne dediščine |
–
varovanje in izboljšanje okolja |
–
urejanje prostora za potrebe obrambe in zaščite |
–
odstopanja ter |
– končna
določila. |
Merila
in pogoji, določeni v tem odloku so podlaga za izdelavo posebnega dela
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
II. OBMOČJE UREJANJA IN VELJAVNOST
5. člen
|
Meja
območja urejanja |
Meja
območja urejanja poteka po meji Mestne občine Murska Sobota, ki je
identična z zunanjimi mejami katastrskih občin. V območje obdelave so
vključene površine naslednjih katastrskih občin: Murska Sobota,
Markišavci, Nemčavci, Rakičan, Bakovci, Krog, Satahovci, Kupšinci,
Veščica, Črnelavci in Polana. |
6. člen
|
Veljavnost |
PUP
veljajo za ureditveno območje mesta Murska Sobota in ureditvena območja
naselij Markišavci, Nemčavci, Rakičan, Bakovci, Krog, Satahovci,
Kupšinci, Veščica, Črnelavci in Polana ter zaselke in posamične gradnje,
ki so v prostorskih sestavinah planov Mestne občine Murska Sobota
opredeljene kot gradbene parcele, ter za odprti prostor (kmetijska,
gozdna in ostala zemljišča). PUP ne veljajo za območja, ki se že urejajo
z veljavnimi prostorskimi akti. |
7. člen
|
Veljavnost PUP je začasna in neomejena. Začasno in s posebnimi pogoji
veljajo PUP za območja, za katera je predvidena izdelava prostorskih
izvedbenih načrtov (lokacijskih načrtov). Za vsa ostala območja,
vključno z območji že izvedenih prostorskih izvedbenih aktov veljajo PUP
neomejeno. |
Vsa
območja z navedbo veljavnosti so z mejo območja prikazana v grafičnih
prilogah, navedenih v 3. členu tega odloka. |
8. člen
|
Območja,
za katera PUP ne veljajo, so območja prostorskih izvedbenih načrtov
(zazidalnih, ureditvenih, lokacijskih), sprejeta z naslednjimi odloki: |
Zazidalni načrti |
1. odlok
o sprejetju zazidalnega načrta za območje med Št. Kovača, Kocljevo,
Cankarjevo, Kopitarjevo in Prežihovo ulico v Murski Soboti (blokovski
kompleks) – Uradni objave, št. 25/89, sprememba: Uradni list RS, št.
81/02; |
2. odlok
o sprejetju zazidalnega načrta za območje Lendavska – sever v Murski
Soboti – Uradne objave, št. 9/90, sprememba: Uradni list RS, št. 45/97,
popravek: Uradni list RS, št. 77/98; |
3. odlok
o sprejetju zazidalnega načrta za območje Lendavska – jug v Murski
Soboti – Uradni objave, št. 9/90; |
4. odlok
o sprejetju zazidalnega načrta za območje mesta Murska Sobota med
Staneta Rozmana, Gregorčičevo, Arh. Novaka in Titovo ulico (Uradne
objave, št. 10/90), sprememba: Uradni list RS, št. 56/00; |
5. odlok
o sprejemu zazidalnega načrta za območje “Potrošnik” v Murski Soboti –
Uradne objave, št. 10/90, sprememba: Uradni list RS, št. 56/00; |
6. odlok
o sprejetju zazidalnega načrta za obrtno cono Murska Sobota – sever –
Uradni list RS, št. 39/97; |
7. odlok
o zazidalnem načrtu za podaljšek Kajuhove ulice v Murski Soboti – Uradni
list RS, št. 45/97); |
8. odlok
o sprejetju zazidalnega načrta za obrtno cono Turopolje 1 v Murski
Soboti – Uradni list RS, št. 83/97, popravek: Uradni list RS, št.
77/98; |
9. odlok
o sprejetju zazidalnega načrta za ožje mestno središče mesta Murska
Sobota – Uradni list RS, št. 79/97, sprememba: Uradni list RS, št.
61/01; |
10.
odlok o sprejetju zazidalnega načrta za obrtno transportno cono ob
Markišavski cesti v Murski Soboti (Uradni list RS, št. 27/99); |
11.
odlok o sprejetju zazidalnega načrta za Malo Novo ulico v Murski Soboti
– Uradni list RS, št. 86/02; |
12.
odlok o sprejemu zazidalnega načrta za trgovsko cono Murska Sobota –
zahod – Uradni list RS, št. 46/03; |
13.
odlok o sprejetju zazidalnega načrta za proizvodno-servisno cono
“Noršinska” – Uradni list RS, št. 16/03. |
Ureditveni načrti |
1. odlok
o sprejetju ureditvenega načrta za ureditev soboškega mestnega parka –
Uradni list RS, št. 21/96; |
2. odlok
o ureditvenem načrtu za območje dela naselja Črnelavci – ulici Pušča in
Kranjčeva (zaselek Pušča) – Uradni list RS, št. 79/97; |
3. odlok
o sprejetju ureditvenega načrta za območje gramoznice Krog – Uradni list
RS, št. 102/00; |
4. odlok
o ureditvenem načrtu za zbiralnico živalskih odpadkov v Murski Soboti –
Uradni list RS, št. 23/01; |
5. odlok
o sprejemu ureditvenega načrta za razširjeno območje gramoznice
Kamenšnica ob Bakovski cesti pri Murski Soboti – Uradni list RS, št.
71/01. |
Lokacijski načrti |
1. odlok
o sprejetju lokacijskega načrta za obnovo čistilne naprave v Murski
Soboti – Uradni list RS, št. 15/96; |
2. odlok
o sprejetju lokacijskega načrta za plinovodno omrežje v mestu Murska
Sobota in naselju Nemčavci – Uradni list RS, št. 27/99; |
3. odlok
o sprejetju lokacijskega načrta za plinovodno omrežje v naselju Rakičan
– Uradni list RS, št. 27/99; |
4. odlok
o sprejetju lokacijskega načrta za čistilno napravo Bakovci – Uradni
list RS, št. 75/99; |
5. odlok
o lokacijskem načrtu za južno zbirno cesto Murska Sobota – Uradni list
RS, št. 9/00; |
6.
uredba o lokacijskem načrtu za smer avtoceste Maribor – slovensko –
madžarska meja na odseku Vučja vas – Beltinci – Uradni list RS, št.
63/99; |
7. odlok
o sprejetju lokacijskega načrta za plinovodno omrežje v naseljih
Črnelavci, Veščica, Kupšinci, Polana, Krog, Satahovci, Bakovci in
Markišavci – Uradni list RS, št. 119/00; |
8. odlok
o lokacijskem načrtu za izvennivojsko križanje ceste R2 – 441 (odsek
1298 – Lendavska ulica) z železniško progo Ormož – Hodoš v Murski Soboti
– Uradni list RS, št. 55/02; |
9. odlok
o sprejetju lokacijskega načrta za gradnjo kolesarske steze in pločnika
od mesta Murska Sobota do Černelavec (Uradne objave, št. 10/90). |
9. člen
|
Območja
predvidenih izvedbenih aktov (lokacijskih načrtov), za katera veljajo
PUP začasno in s posebnimi pogoji, so območja označena s šifro PN. |
PN-1
– območje med Ledavo in Puconskim potokom |
PN-2
– območje zahodno in vzhodno od Lendavske |
ulice v k.o. Nemčavci in k.o. Murska Sobota |
PN-3
– območje severno od Noršinske ulice v k.o. |
Murska Sobota |
PN-4
– območje južno od Noršinske ulice v |
k.o. Murska Sobota |
PN-5
– območje med Markišavsko ulico in železniško |
progo v k.o. Murska Sobota in k.o. Markišavci |
PN-6
– območje južno od čistilne naprave v |
k.o. Murska Sobota |
PN-7
– območje zahodno od čistilne naprave v |
k.o. Murska Sobota |
PN-8
– območje med Industrijsko in Panonsko ulico v |
k.o. Murska Sobota |
PN-9
– območje Fazanerije v k.o. Murska Sobota |
PN-10
– območje ob kanalu v k.o. Murska Sobota |
PN-11
– območje južno od Ulice prekmurske čete v |
k.o. Murska Sobota |
PN-12
– območje zahodno od kompleksa ŽVZ v |
k.o. Črnelavci |
PN-13
– območje zahodno od Goričke ulice v |
k.o. Črnelavci in k.o. Veščica |
PN-14
– območje nekdanjega kompleksa KG v |
k.o. Rakičan |
III. FUNKCIJA OBMOČIJ
10. člen
|
Območje
obdelave zajema poselitvena območja, ki jih delimo na ureditveno območje
mesta Murska Sobota, na ureditvena območja ostalih naselij in na območja
gradbenih parcel razpršene gradnje ter na odprti prostor. Ta se deli po
namenu na kmetijska in gozdna zemljišča, površine vodnogospodarskih
objektov, površine infrastrukturnih objektov in naprav in ostala območja
s posebnim namenom (gramoznice, letališče). |
Preko
območij z osnovno namensko rabo segajo območja sekundarne rabe. To so
varstveni pasovi zajetij pitne vode, območja varovanja narave, območja
kulturne dediščine, raziskovalni prostor, koridori in varovalni pasovi
infrastrukturnih objektov in naprav ter ogrožena območja. |
Na
celotnem območju poselitve in na območjih obstoječih in predvidenih
infrastrukturnih omrežij in objektov izven poselitvenih območij, lahko
občina kot prostorski ukrep uveljavlja na nepremičninah predkupno
pravico v primerih gradenj objektov in komunalne infrastrukture v javno
korist. |
Vsa
območja z navedenimi funkcijami so razvidna iz grafičnih prilog
navedenih v 3. členu tega odloka. |
11. člen
|
Ureditveno območje mesta, ureditvena območja ostalih naselij in
poselitvena območja razpršene gradnje delimo na posamezne komplekse
gradbenih parcel, ločenih po pretežni namembnosti. Pasovi med
posameznimi kompleksi so prometne (P) in vodne (V) površine. |
Vsako
območje je označeno s šifro naselja in šifro pretežne dejavnosti ter
zaporedno številko. |
Posamezne šifre označujejo območja z naslednjimi dejavnostmi: |
Si –
območja za individualno stanovanjsko gradnjo in gradnjo |
pripadajočih stanovanjskih pritiklin, za gospodinjske servise |
in
mirne obrtne dejavnosti ter poslovne funkcije, vključno z |
gostinskimi lokali. |
|
Sv –
območja z vrstno stanovanjsko gradnjo z mirnimi |
gospodinjskimi servisi in mirnimi obrtnimi dejavnostmi ter |
poslovnimi funkcijami. |
|
Sb –
območja za blokovsko stanovanjsko gradnjo, z gospodinjskimi |
servisi
in obrtnimi dejavnostmi ter poslovnimi funkcijami. |
|
C –
območja za centralne dejavnosti. To so družbene, oskrbne, |
storitvene, servisne, obrtne in druge dejavnosti, ki izhajajo |
iz
funkcije občinskega središča in dopolnjujejo bivalno in |
delovno
funkcijo prebivalcev širšega območja. |
|
O –
območja za mirne proizvodno-obrtne, obrtne, servisne, |
poslovne, trgovske in gostinske dejavnosti. |
|
I –
območja za industrijske, transportne, obrtne, trgovske in |
druge
agresivnejše dejavnosti, ki lahko vključujejo tudi vse |
ostale
dejavnosti, razen stanovanjskih in nekaterih centralnih |
dejavnosti (npr. zdravstvo, šolstvo, otroško varstvo). |
|
R –
območja za šport in rekreacijo, kamor so vključena vsa |
športna
igrišča ter rekreacijske in zelene površine znotraj |
katerih
so definirane gradbene parcele. |
|
Z –
zelenice, parki, igrišča, pokopališča in druga območja brez |
gradbenih objektov. |
K –
območja za gradnjo servisne, poslovne in obrtne dejavnosti |
ter
gradnjo kmetijskih objektov. Kapaciteta kmetijskih |
proizvodnih objektov je v nekaterih naseljih omejena. |
|
M – mešana
območja, ki vključujejo območja za centralne |
dejavnosti in blokovsko ter individualno stanovanjsko gradnjo. |
12. člen
|
A)
Poselitvena območja |
1.
Ureditveno območje mesta Murska Sobota |
Ureditveno območje mesta je omejeno s plansko mejo pozidave. Osrednji
del mesta zavzema mešano območje različnih funkcij, pretežno centralnih
in stanovanjskih. Severni in vzhodni del mesta zavzemajo kompleksi
industrijskih, trgovskih in transportnih dejavnosti, zahodni in južni
del pa zavzema pretežno individualna stanovanjska gradnja. |
Glede na
pretežno dejavnost posamezna območja v mestu Murska Sobota, za katera ni
predvidena izdelava izvedbenih načrtov, delimo na območja za centralne
dejavnosti, območja blokovske, individualne in vrstne stanovanjske
zidave, na območja za rekreacijo, zelena območja, območja za obrt in
industrijo in mešana območja. |
13. člen
|
Območja za
centralne dejavnosti – C |
MS/C-1 –
območje Srednješolskega centra ob Ulici |
Štefana Kovača |
MS/C-2 –
območje Osnovne šole I. ob Ulici |
Štefana Kovača |
MS/C-3 –
območje Osnovne šole II. ob Cankarjevi |
ulici |
MS/C-4 –
območje Dijaškega doma ob Tomšičevi |
ulici |
MS/C-5 –
območje gasilskega doma ob Cankarjevi |
ulici |
MS/C-6 –
območje Osnovne šole III in IV. ob Trstenjakovi ulici |
MS/C-7 –
območje občine ob Kardoševi ulici |
MS/C-8 –
območje zdravstvenega doma ob Grajski |
ulici |
MS/C-9 –
območje kina ob Št. Kovača ulici |
MS/C-10 –
območje bivše trgovine Park ob Ulici Štefana Kovača |
MS/C-11 –
območje trgovine ob Rožnem naselju |
MS/C-12 –
območje bencinskega servisa ob Tišinski |
14. člen
|
Območja za
blokovsko stanovanjsko gradnjo – Sb: |
MS/Sb-1 –
območje stanovanjskega kompleksa ob |
Razlagovi ulici |
MS/Sb-2 –
območje stanovanjskega bloka ob |
Št. Kovača ulici (železničarski blok) |
15. člen
|
Območja za
individualno stanovanjsko gradnjo – Si |
|
MS/Si-1 –
območje med razbremenilnim kanalom, Malim Doblom, |
Razlagovo, Kopališko, Borovnjakovo in Severjevo ulico ter |
Ulico Štefana Kovača |
MS/Si-2 –
območje med razbremenilnim kanalom, Ulico Štefana |
Kovača, Prežihovo, Kopitarjevo in Cankarjevo ulico |
MS/Si-3 –
območje med razbremenilnim kanalom, Tišinsko, |
Cankarjevo in Kajuhovo ulico, vključno z objekti ob |
Tišinski ulici |
MS/Si-4 –
območje med Kajuhovo, Trstenjakovo, Bakovsko ulico in |
južno plansko mejo pozidave |
MS/Si-5 –
območje med Cankarjevo ulico, železniško progo in |
Trstenjakovo ulico |
MS/Si-6 –
območje med Cvetkovo in Lendavsko ulico, železniško |
progo, Ulico Arh. Novaka in Gregorčičevo ulico |
MS/Si-7 –
območje med Ledavo, Puconskim potokom in Klavniško |
ulico |
MS/Si-8 –
območje Čopove in Vegove ulice |
MS/Si-9 –
območje ob Poljski ulici |
16. člen
|
Območja
individualne vrstne zazidave – Sv |
|
MS/Sv-1 –
območje Jakobovega naselja |
MS/Sv-2 –
območje Naselja ljudske pravice pri Petrolu |
MS/Sv-3 –
območje ob Razlagovi ulici |
MS/Sv-4 –
območje Rožnega naselja |
MS/Sv-5 –
območje Finžgarjevega naselja |
MS/Sv-6 –
območje Zelene ulice |
17. člen
|
Območja za
šport in rekreacijo ter zelene površine – R |
|
R-1 –
igrišče ob Osnovni šoli I |
R-2 –
igrišče ob Osnovni šoli II |
R-3 –
igrišče ob Osnovnih šolah III. in IV. |
R-4 –
območje mestnega kopališča, |
nogometnih igrišč in tenis igrišč |
R-5 –
igrišča ob Mladinski ulici (Partizan) |
R-6 –
območje nekdanje gramoznice ob kanalu |
18. člen
|
Območja
zelenic, parkov, igrišč, pokopališč in ostalih zelenih površin – Z |
Z-1 –
območje parka med ulicami |
Štefana Kuzmiča in Mikloša Kuzmiča |
Z-2 –
območje židovskega pokopališča ob |
Panonski ulici |
Z-3 –
Trg zmage ob Slovenski ulici |
Z-4 –
Zeleni pas pri železniški postaji |
Z-5 –
Park o Doblu |
Z-6 –
Zeleni pas ob Kanalu |
Z-7 –
območje pokopališča ob Panonski ulici |
19. člen
|
Mešana
območja za centralne dejavnosti, blokovsko in individualno stanovanjsko
gradnjo |
MS/M-1 –
območje ob Slovenski ulici in Ulici Staneta |
Rozmana |
MS/M-2 –
območje ob Ulici Arh. Novaka z |
železniško postajo |
MS/M-3 –
območje med Slomškovo, Gregorčičevo |
in
Cankarjevo ulico |
MS/M-4 –
območje ob Ulici Štefana Kovača |
MS/M-5 –
območje ob Grajski in Kardoševi ulici |
MS/M-6 –
območje med St. Rozmana in |
Gregorčičevo ulico |
20. člen
|
Območja za
obrtne, industrijske in ostale dejavnosti – O in I |
MS/I,O,C-1
– območje Vrtnarije, vojašnice, komunale |
in Pomurskega tiska |
MS/I, O,C-2
– območje industrijske cone med železniško |
progo, Ledavo in Panonsko ulico |
MS/I-3
– območje Mesne industrije Pomurka |
MS/I,O,C-4
– železniška postaja |
MS/I,O-5
– Poštno prometni center ob Bakovski cesti |
MS/O-6
– območje južno od Agroservisa |
21. člen
|
2.
Ureditvena območja ostalih naselij |
Ureditvena območja strnjenih naselij Markišavci, Nemčavci, Rakičan,
Bakovci, Krog, Satahovci, Kupšinci, Veščica, Črnelavci in Polana so
definirana s plansko mejo pozidave. |
Vsa
naselja so pretežno stanovanjska naselja z individualno stanovanjsko
gradnjo. Poleg stanovanjske funkcije je v naseljih razvita še osnovna
preskrba in servisi ter zagotovljene rekreacijske površine. V vseh
naseljih je prisotna še kmetijska dejavnost. |
Glede na
pretežno dejavnost so območja naselij deljena na posamezne komplekse, v
katerih se dejavnosti tudi prekrivajo. |
NS/Si, K-1
– ureditveno območje naselja Markišavci |
NS/Si, K-2
– ureditveno območje naselja Nemčavci |
NS/Si, K-3
– ureditveno območje naselja Rakičan |
NS/Si, K-4
– ureditveno območje naselja Bakovci |
NS/Si, K-5
– ureditveno območje naselja Krog |
NS/Si, K-6
– ureditveno območje naselja Satahovci |
NS/Si, K-7
– ureditveno območje naselja Kupšinci |
NS/Si, K-8
– ureditveno območje naselja Veščica |
NS/Si, K-9
– ureditveno območje naselja Črnelavci, |
severno od Dolge ulice |
NS/Si, C-10
– ureditveno območje naselja Črnelavci, |
južno od Dolge ulice (novo naselje) |
NS/Si, K-11
– ureditveno območje naselja Polana |
22. člen
|
3.
Razpršena gradnja |
Zaselki
in posamični objekti razpršene gradnje so pretežno stanovanjska območja
in pokopališča, po posameznih lokacijah pa tudi obrtne, proizvodne ter
rekreacijske dejavnosti, zato večja območja označujemo glede na pretežno
dejavnost: |
RS/C-1
– območje motela Čarda |
RS/C-2
– območje bolnišnice Rakičan in območje |
Srednje kmetijske šole Rakičan |
RS/R-3
– območje grajskega parka Rakičan |
RS/C-4
– območje Osnovne šole Bakovci |
RS/Si-5
– območje zaselka Jezera pri Rakičanu |
RS/K-6
– območje hlevov Jezera pri Rakičanu |
RS/K-7
– območje hlevov v Bakovcih |
RS/K-8
– območje ŽVZ v Črnelavcih |
RS/O-9
– območje Pavlinjek ob Ledavi v Črnelavcih |
RS/R-10
– območje rekreacijske cone v Črnelavcih |
RS/R-11
– območje rekreacijske cone v Veščici |
RS/R-12
– območje rekreacijske cone v Polani |
RS/R-13
– območje rekreacijske cone v Kupšincih |
RS/R-14
– območje rekreacijske cone v Krogu |
pri gramoznici |
RS/R-15
– območje rekreacijske cone Brod na Muri |
RS/R-16
– območje rekreacijske cone v Bakovcih |
RS/R-17
– območje rekreacijske cone v Satahovcih |
RS/R-18
– območje rekreacijske cone v Rakičanu |
RS/R-19
– območje rekreacijske cone v Nemčavcih |
RS/Z-20
– območja pokopališč, ki niso vključena |
v ureditvena območja naselij |
RS/O,C-21
– območje bencinskega servisa v Nemčavcih |
RS/Si, K-22
– ostala razpršena gradnja |
23. člen
|
B)
Odprti prostor |
1.
Kmetijska zemljišča |
Najboljša kmetijska zemljišča so namenjena izključno kmetijski rabi z
najširšo možnostjo rabe. Večinoma so to njivske površine. V grafičnih
prilogah so označene z oznako 1. |
Ostala
kmetijska zemljišča so manj kvalitetna kmetijska zemljišča, pretežno
travniki in pašniki. V grafičnih prilogah so označena z oznako 2. |
2.
Območja gozdov so zemljišča porasla z gozdnim drevjem v obliki sestoja
ali drugim gozdnim rastjem s katerokoli gozdno funkcijo. V obravnavanem
nižinskem delu občine je to predvsem varovalna funkcija, saj gre za
manjše gozdove med kmetijskimi zemljišči in ob vodotokih. Večja gozdna
površina je gozd ob reki Muri, ki je zaradi posebnih krajinskih in
naravovarstvenih kvalitet opredeljen kot regijski park Mura. V grafičnih
prilogah so gozdovi označeni s šifro G. |
3.
Površine vodnogospodarskih objektov so površine reke Mure in nižinskih
potokov (Ledave, Puconskega potoka, Mokoša, Dobla), razbremenilnega
kanala Ledava – Mura ter jarkov. Manjši odvodniki so del prevladujoče
rabe in v grafičnih prilogah niso posebej označeni. Vodnogospodarski
objekti so tudi opuščene gramoznice in visokovodni nasip ob Muri. Oznaka
za vodnogospodarske objekte je V. |
K
površinam vodnogospodarskih objektov prištevamo tudi priobalna
zemljišča, ki znašajo na vodah 1. reda (reka Mura, potok Ledava) 15 m,
na vodah II. reda (ostali vodotoki) pa 5 m od meje vodnega zemljišča. |
4.
Površine infrastrukturnih objektov so predvsem ceste, ki so pretežno
vključene v poselitvena območja, v odprtem prostoru pa so del
prevladujoče rabe. Ceste so razvrščene v kategorije na podlagi uredbe o
kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98), odloka o
občinskih cestah v Mestni občini Murska Sobota (Uradni list RS, št.
16/00) in odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v
Mestni občini Murska Sobota (Uradni list RS, št. 73/98). |
Kategorizirane državne ceste na obravnavanem območju so: odsek avtoceste
št. A5 med priključkoma Murska Sobota – Lipovci, magistralna cesta –
glavna cesta I. reda št. 3 (M. Sobota – Lendava – Dolga vas), glavna
cesta II. reda št. 441 (Murska Sobota – Gederovci), regionalna cesta II.
reda št. 442 (Martjanci – Dobrovnik) in regionalna cesta III. reda št.
715 (Murska Sobota – Skakovci). |
Kategorizirane občinske ceste so lokalne ceste (LC) in javne poti (JP).
Med občinske ceste sodi tudi južna obvozna cesta in priključki do
avtoceste. |
Po
območju Mestne občine Murska Sobota poteka še glavna železniška proga
Ormož – Hodoš – državna meja. |
5.
Ostala območja |
V
planskih dokumentih so posebej opredeljena tudi zemljišča opuščenih
gramoznic, ki so deloma urejene v rekreacijske površine in so označene
tudi kot vodna površina (Gr-V). |
V
območju obdelave so evidentne tudi opuščene gramoznice, ki v planskih
dokumentih nimajo definirane namembnosti. V PUP jih obravnavamo kot
območja sanacije. V grafičnih prilogah jih posebej ne prikazujemo. |
Območje
s posebnim namenom je tudi letališče v Rakičanu in območje ob RTV stolpu
v k.o. Nemčavci. |
24. člen
|
C)
Območja, ki segajo preko osnovnih območij |
1.
Varstveni pasovi zajetij pitne vode |
To so
varstveni pasovi zajetja pitne vode v Krogu, Črnskih mejah in
Fazaneriji. Varstvene cone in ukrepi za zavarovanje voda in podtalnice
so določeni v odloku o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in
Fazanerija (Uradni list RS, št. 34/00). Lokalni vodni viri v naseljih
Krog, Bakovci in Satahovci nimajo določenih in zavarovanih varstvenih
pasov. |
2.
Zavarovana območja naravne dediščine |
Območje,
ki je opredeljeno kot pomembnejša naravna dediščina že v planskih
dokumentih je regijski park Mura. |
Za
regijski park še ni varstvenih režimov. |
3.
Zavarovana območja in objekti kulturne dediščine |
Kulturna
dediščina je na obravnavanem območju evidentirana v zbirnem registru
kulturne dediščine in delno zavarovana z odlokom o zavarovanju kulturnih
in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Murska Sobota (Uradni list
RS, št. 8/91). |
4.
Raziskovalni prostor |
Celotno
območje obdelave je opredeljeno kot raziskovalni prostor za nafto, plin
in geotermalne vode. |
5.
Koridori in varovalni pasovi obstoječih in predvidenih linijskih
infrastrukturnih objektov in naprav |
Širine
varovalnih pasov linijskih infrastrukturnih objektov so določene z
zakonodajo, ki obravnava posamezni objekt in širino gradbene parcele, ki
je potrebna za gradnjo in vzdrževanje. |
Varovalni pasovi kategoriziranih državnih cest segajo na obe strani
ceste, merjeno od cestnega sveta – za avtocesto 40 m, za glavno cesto 25
m, za regionalno cesto 15 m in za državne kolesarske poti 5 m (zakon o
javnih cestah – Uradni list RS, št. 29/97). |
Varovalni pasovi občinskih cest znašajo obojestransko od roba cestnega
sveta za lokalne ceste 4 m, za javne poti 2 m, za javne kolesarske poti
2 m, za glavne mestne ceste 6 m, za zbirne mestne ali krajevne ceste 4 m
in za krajevne ali mestne ceste 3 m. |
Oddaljenost od daljnovodov z nazivno močjo do 110 kV je določena v
pravilniku o tehničnih normativih za graditev nadzemnih
elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 110 kV (Uradni
list SFRJ, št. 65/88). |
Varovalni pasovi glavne železniške proge Ormož – Hodoš, ki poteka po
območju obdelave, so podani v pravilniku o pogojih za graditev gradbenih
objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v
varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru
(Uradni list SRS, št. 2/87). Varovalni progovni pas znaša 200 m. |
Koridor
plinovoda znaša 20 m. |
6.
Ogrožena območja |
Ogrožena
območja na območju obdelave so poplavna območja. To so vodna, priobalna
in druga zemljišča vzdolž vodotokov (Mura, Ledava, Mokoš, Dobel,
Puconski potok), kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije
izven vodnega zemljišča. Poplavna območja so razvidna iz grafičnih
prilog. |
IV. MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE POSEGOV
|
A)
Poselitvena območja |
25. člen
|
V
ureditvenem območju mesta Murska Sobota, v ureditvenih območjih ostalih
naselij in v območjih razpršene gradnje so po posameznih območjih, za
katere ni predvidena izdelava izvedbenih načrtov dopustni naslednji
posegi: |
Na
območjih s pretežno funkcijo, označeni z Si (individualna stanovanjska
gradnja): |
–
gradnja, rekonstrukcija, nadzidava, prizidava, nadomestna gradnja in
odstranitev vseh vrst objektov in pomožnih objektov, ki so v funkciji
območja ter infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij; |
–
sprememba namembnosti, sprememba rabe in vzdrževanje objektov, pomožnih
objektov in infrastrukture; |
–
parcelacija zemljišč; |
–
ureditev prometnih in zelenih površin ter igrišč; |
–
komunalne in vodnogospodarske ureditve; |
–
postavitev obeležij, spomenikov, reklamnih objektov in letnih vrtov. |
26. člen
|
Na
območjih s pretežno funkcijo, označeno z Sb in Sv: |
–
gradnja stanovanjskih in pomožnih objektov, ki so v funkciji območja ter
gradnja infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij; |
–
sprememba namembnosti, sprememba rabe in vzdrževanje objektov, pomožnih
objektov in infrastrukture; |
–
odstranitev objektov in naprav; |
–
ureditev prometnih in zelenih površin ter igrišč; |
–
komunalne in vodnogospodarske ureditve; |
–
parcelacija zemljišč; |
–
postavitev obeležij, spomenikov, reklamnih objektov in letnih vrtov. |
Dogradnja ali sprememba namembnosti v gostinske lokale je možna le, če
so vhodi v stanovanja in lokal ločeni. |
27. člen
|
Na
območjih s pretežno funkcijo, označeno s C: |
–
gradnja, rekonstrukcija, nadzidava, dozidava, nadomestna gradnja in
odstranitev vseh vrst objektov in pomožnih objektov, ki so v funkciji
območja ter infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij; |
–
odstranitev, sprememba namembnosti, sprememba rabe in vzdrževanje
objektov, pomožnih objektov in infrastrukture; |
–
parcelacija zemljišč; |
–
ureditev prometnih in zelenih površin ter igrišč; |
–
komunalne in vodnogospodarske ureditve; |
–
postavitev obeležij, spomenikov, reklamnih objektov in letnih vrtov. |
28. člen
|
Na
območjih za šport in rekreacijo, označenih z R: |
–
gradnja, dogradnja, nadzidava in odstranitev športnih, rekreacijskih in
gostinskih objektov; |
–
gradnja in nadomestna gradnja infrastrukturnih objektov, naprav in
omrežij; |
– tekoča
vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah; |
–
odstranitev objektov in naprav; |
–
postavitev začasnih montažnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo ter
začasnih montažnih objektov za turistične, športne in druge prireditve; |
–
komunalne in vodnogospodarske ureditve; |
–
ureditev zunanjih površin in dopolnilna zasaditev ter postavitev ograj; |
–
postavitev obeležij, spomenikov, reklamnih objektov in letnih vrtov; |
–
parcelacija zemljišč. |
29. člen
|
Na
območjih za obrtne in industrijske dejavnosti, označene z O in I: |
–
gradnja, rekonstrukcija, nadzidava, dozidava, nadomestna gradnja in
odstranitev vseh vrst objektov in pomožnih objektov, ki so v funkciji
območja ter gradnja infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij; |
–
odstranitev, sprememba namembnosti, sprememba rabe in vzdrževanje
objektov, pomožnih objektov in infrastrukture; |
–
parcelacija zemljišč; |
–
ureditev prometnih in zelenih površin ter igrišč; |
–
komunalne in vodnogospodarske ureditve; |
–
postavitev obeležij, spomenikov, reklamnih objektov in letnih vrtov. |
30. člen
|
Na
območjih zelenic, parkov, igrišč, pokopališč in drugih območjih brez
gradbenih objektov (označene z Z): |
–
ureditev talnih površin; |
–
dopolnilna zasaditev; |
–
namestitev mestne opreme (klopi, luči); |
–
postavitev in zasaditev ograj. |
Na
območjih pokopališč je dopustna še gradnja in rekonstrukcija mrliških
vežic, ureditev spremljajočih objektov (npr. prostor za odpadke, vhod),
ureditev parkirišč ter postavitev žarnih zidov. |
31. člen
|
Na
območjih, ki so poleg osnovne rabe namenjena tudi za gradnjo kmetijskih
objektov (označena s šifro K) so poleg navedenih dejavnosti možne
gradnje proizvodnih kmetijskih objektov (hlevov). Kapaciteta je omejena
po posamezni lokaciji in za celotno naselje glede na namembnost in
velikost (gostoto) naselja, in sicer: |
– v
naseljih Markišavci, Nemčavci, Satahovci in Polana na posamezni lokaciji
do 20 GVŽ v celotnem naselju do 60 GVŽ; |
– v
naseljih Rakičan, Bakovci, Krog, Kupščinci, Veščica in Črnelavci na
posamezni lokaciji do 40 GVŽ, v celotnem naselju do 120 GVŽ (1 GVŽ je 1
govedo ali 3 prašiči ali 10 glav drobnice ali 100 glav perutnine). |
V
naseljih, kjer skupna kapaciteta že presega navedeno je možna gradnja
dodatnih kapacitet le na obstoječih lokacijah. |
V
območjih s pretežno kmetijsko dejavnostjo (K) omejitev ni. |
32. člen
|
Na
območjih z mešano dejavnostjo so dopustni posegi, navedeni v 25., 26.,
27. in 30. členu tega odloka. |
33. člen
|
Območja
predvidenih izvedbenih načrtov |
Na
območju predvidenih lokacijskih načrtov, navedenih v 9. členu odloka
niso dopustni posegi, ki bi vplivali na poznejše kompleksne ureditve
posameznega območja. Po posameznih območjih so dopustni posegi, ki so
usklajeni s predvideno namembnostjo območja, in sicer: |
–
gradnja, rekonstrukcija in nadomestna gradnja posamičnih objektov in
pomožnih objektov na že formiranih parcelah ob pogoju, da je do parcele
urejena komunalna oprema in da je zagotovljen dovoz na javno cesto; |
–
gradnja in nadomestna gradnja infrastrukturnih objektov, naprav in
omrežij ob pogoju, da posamezen infrastrukturni objekt ali naprava
zagotavlja oskrbo za širše ali celotno območje izvedbenega načrta; |
–
odstranitev, sprememba namembnosti in sprememba rabe obstoječih
objektov; |
–
ureditve zunanjih površin, ki so nujne za funkcioniranje obstoječih
objektov ali naprav; |
–
postavitev prometne in druge obvestilne signalizacije ter reklamnih
objektov. |
Pri vseh
posegih je graditelje potrebno obvezati, da omogočijo dovoz in komunalne
priključke za sosednje parcele. |
34. člen
|
B)
Območja odprtega prostora |
1.
Kmetijska zemljišča |
Na vseh
kmetijskih zemljiščih so poleg primarne rabe dopustni naslednji posegi: |
–
dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov in naprav; |
–
gradnja dopolnilnih kmetijskih objektov pri obstoječih kmetijah v
območjih z oznako K; |
–
vodnogospodarske ureditve; |
–
vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah; |
–
ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijstva; |
–
ureditev travnatih rekreacijskih in športnih površin; |
–
postavitev začasnih ograj; |
–
postavitev začasnih montažnih objektov za potrebe kmetijstva
(rastlinjaki, čebelnjaki, seniki), in za potrebe turističnih, športnih
in drugih prireditev; |
–
ureditev rekreacijskih in turističnih poti ter kolesarskih stez po
obstoječih poteh. |
Dopolnilni kmetijski objekti so proizvodni kmetijski objekti (hlevi) in
drugi gospodarski objekti na obstoječi kmetiji, katerih funkcionalno
zemljišče v pretežni meri sega na obstoječo gradbeno parcelo v sklopu
domačije. |
35. člen
|
2.
Območja gozdov |
Na
območju gozdov so dopustni naslednji posegi: |
–
dograditev objektov in naprav za gozdarsko, lovsko, turistično ali
športno dejavnost; |
–
gradnja, dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov in
naprav; |
–
vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah; |
–
vodnogospodarske ureditve; |
–
ureditev rekreacijskih in turističnih poti in kolesarskih stez po
obstoječih javnih poteh. |
Odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo
varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. |
Negozdna
zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati. Gozdnih površin ni
dopustno ograjevati. |
Za vse
posege v gozdne površine je potrebno pridobiti soglasje Zavoda RS za
gozdove. |
36. člen
|
3.
Območja vodnih in obvodnih površin |
Na
območjih vodnih in obvodnih površin so dopustni naslednji posegi: |
– tekoča
vzdrževalna dela na obstoječih površinah, objektih in napravah; |
–
vodnogospodarske ureditve; |
–
ureditve manjših zajemališč požarne vode; |
–
ureditev manjših zajetij za ureditev ribnikov; |
–
ureditev turističnih, kolesarskih in peš poti. |
Odstranitev vegetacije z obvodnih zemljišč ni dopustna. Vodnogospodarske
ureditve se urejajo kompleksno. |
Za vsak
poseg na vodnih in obvodnih površinah je potrebno na podlagi zakona o
vodah pridobiti vodno soglasje. |
37. člen
|
4.
Območja infrastrukturnih objektov in varovalnih pasov |
Na
območjih infrastrukturnih objektov in varovalnih pasov so dopustni
naslednji posegi: |
– tekoča
vzdrževalna dela in rekonstrukcije; |
–
gradnja oziroma postavitev avtobusnih postajališč; |
–
gradnja kolesarskih in peš površin; |
–
gradnja nadomestnih objektov in naprav; |
–
gradnja dodatnih mostnih konstrukcij za kolesarske in pešpoti; |
–
gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in
energetskih objektov in omrežij. |
Na
območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi,
če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt in če s
posegom soglaša upravljalec tega objekta. |
38. člen
|
5.
Ostala območja |
Na
območjih opuščenih gramoznic in na rekreacijskih površinah z dvonamensko
rabo (travnata igrišča, letališče) so dopustni naslednji posegi: |
–
gradnja, dogradnja že obstoječih športnih in rekreacijskih objektov; |
–
ureditev manjših športnih igrišč; |
–
postavitev začasnih montažnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo ter
objektov za prireditve; |
–
komunalne in vodnogospodarske ureditve; |
–
postavitev ograj; |
–
dopolnilna zasaditev in sanacija brežin ter delno zasipavanje. |
Gradnja
objektov na območjih opuščenih gramoznic in igrišč je dopustna le na
gradbenih parcelah, opredeljenih v planskih dokumentih. |
Opuščene
gramoznice, ki so evidentne v naravi, v planskih aktih pa nimajo
opredeljene namenske rabe se lahko sanirajo z zasutjem in se uredijo v
površino, ki je opredeljeno v planih (kmetijsko zemljišče, gozd). |
Na
območju letališča je dopustna gradnja le v območju gradbenih parcel,
opredeljenih v planskih aktih. Na ostalem območju je možna le postavitev
začasnih montažnih objektov za prireditve. |
39. člen
|
C)
Območja, ki segajo preko osnovnih območij |
1.
Varstveni pasovi zajetij pitne vode |
Posegi
na območjih varstvenih pasov vodnih zajetij so definirani v odloku o
zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija (Uradni list
RS, št. 34/00). |
Pri
posegih v navedene varstvene pasove je potrebno upoštevati tudi vse
druge ukrepe za zavarovanje podtalnice in črpališč pred onesnaženjem. |
Posegi v
bližini nezavarovanih virov pitne vode ne smejo poslabšati kvalitete
pitne vode ali vplivati na zmanjšanje izdatnosti vodnega vira. |
40. člen
|
2.
Območja naravne dediščine |
Naravna
dediščina je na območju Mestne občine Murska Sobota evidentirana in
označena v prostorskih sestavinah planov kot obvezno republiško
izhodišče. To je območje regijskega parka Mura. |
Ker za
navedeno območje še ni varstvenih režimov, je za vse posege znotraj
območja potrebno pridobiti naravovarstveno mnenje oziroma
naravovarstveno soglasje pristojne varstvene službe. |
Naravovarstveno soglasje je potrebno pridobiti tudi za posege izven
zavarovanega območja, za katere se domneva, da bi lahko ogrozili biotsko
raznovrstnost ali naravno vrednoto. |
41. člen
|
3.
Območja in objekti kulturne dediščine |
Kulturna
dediščina je v Mestni občini Murska Sobota zavarovana z odlokom o
zavarovanju kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju (bivše)
oObčine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 8/91) ter evidentirana v
registru kulturne dediščine na območju Mestne občine Murska Sobota. Vsa
območja in objekti so razvidni iz grafičnih prilog. |
Na
zavarovanih območjih in objektih so dopustni posegi pod pogoji, ki jih
predpisuje varstveni režim ali pod posebnimi pogoji pristojne varstvene
službe. |
Za vse
posege na zavarovanih objektih in območjih kulturne dediščine si je pred
posegi potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno
soglasje na projektno dokumentacijo od pristojnega zavoda.
Kulturnovarstveno soglasje je potrebno pridobiti tudi za posege, ki
vplivajo ali je utemeljeno pričakovati, da bodo vplivali na varstvo,
ohranjanje in vzdrževanje kulturne dediščine. |
42. člen
|
4.
Raziskovalni prostor |
Na
celotnem območju obdelave so dopustna raziskovalna vrtanja za pridobitev
nafte, plina in geotermalne vode, pod pogoji, za posamezno namensko
površino iz tega odloka ter pod pogoji iz zakona o rudarstvu. |
Dopustne
so tudi raziskave ležišč drugih rudnin in surovin. |
Na
celotnem območju, razen na ožjem varstvenem območju zajetij pitne vode,
so dopustna tudi geološka vrtanja pod pogojem, da vrtanja trajno ne
spreminjajo obstoječega stanja na površini in podtalju. |
43. člen
|
5.
Koridori obstoječih linijskih infrastrukturnih objektov in naprav |
Na
območjih komunalnih, energetskih in prometnih varovalnih pasov so
dopustni vsi že našteti posegi za posamezne namenske površine pod
pogoji, ki jih predpisuje upravljalec posamezne naprave oziroma pod
pogoji področne zakonodaje. |
Za vse
posege v varovalnih pasovih kategoriziranih in lokalnih cest iz 23. in
24. člena tega odloka je potrebno pridobiti soglasje upravljalca. |
Soglasje
upravljalcev je potrebno pridobiti tudi za vse posege v varovalnem
progovnem pasu 200 m in v varovalnem pasu plinovoda 20 m. |
44. člen
|
6.
Ogrožena območja |
Na
poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor,
ki imajo lahko škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali
povečujejo poplavno ogrožena območja, razen posegov, ki so namenjeni
varstvu pred škodljivim delovanjem voda. |
Za
posege v poplavnem območju si je od pristojnega ministrstva potrebno
pridobiti vodno soglasje oziroma vodno informacijo o pogojih posega v
prostor. |
V. MERILA IN POGOJI ZA PROSTORSKO
IN URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČIJ
45. člen
|
Posege,
ki pomenijo gradnjo ali urejanje površin oblikujemo skladno z merili
prostorske značilnosti posameznih območij. |
Prostorska (urbanistična) merila |
Prostorska merila določajo: |
–
velikost, obliko in lego stavbnih parcel; |
–
velikost funkcionalnih zemljišč; |
– odmike
med objekti in parcelami; |
– lego
objektov in naprav; |
–
dovozne priključke; |
–
ureditev parcele. |
Pri tem
je potrebno upoštevati: |
–
namembnost in velikost obstoječih in predvidenih objektov ali naprav na
obravnavani parceli; |
–
obstoječo pozidavo na obravnavani in sosednjih parcelah; |
–
obstoječo infrastrukturo in obstoječo zasaditev; |
–
dovozni priključek na javno cesto; |
–
tradicionalno zasnovo razporeditve objektov na parceli. |
46. člen
|
Gradbena
parcela |
Velikost, oblika in lega parcele se določa ob upoštevanju koncepta
obstoječe tlorisne zasnove določenega območja, naselja ali zaselka ter
zavisi od namembnosti, velikosti in zmogljivosti objektov in naprav na
predmetnem zemljišču. |
Pri
razporeditvi objektov in naprav se mora praviloma upoštevati obstoječi
koncept zazidave in obstoječe urejene površine. |
Pri vseh
posegih, ki pomenijo gradnjo je potrebno upoštevati faktor
izkoriščenosti zemljišča (razmerje med bruto etažno površino objekta
brez kleti in stavbnim zemljiščem), ki znaša: |
– za
območja centralnih dejavnosti (C) – od 1 – 1,4; |
– za
blokovsko gradnjo (Sb) – od 1-2,5; |
– za
individualno gradnjo (Si) – od 0,25 – 0,4; |
– za
območja za obrtne (O) in industrijske (I) dejavnosti od 0,4 – 0,6. |
V
stanovanjskih območjih oziroma v posameznih funkcionalno zaokroženih
območjih, kjer so stanovanja, mora biti zagotovljenih najmanj 5 m2
zelenih površin na prebivalca. |
47. člen
|
Gradbena
parcela mora zagotavljati vse potrebne površine za dejavnost v
obstoječih in bodočih objektih ter omogočati vzdrževanje objekta. Če
potrebnega zemljišča (npr. parkirišča, zelenice) ni mogoče zagotoviti
znotraj obravnavane parcele, se lahko to predvidi na drugem za to
ustreznem zemljišču, vendar v oddaljenosti manj kot 3 m. |
Gradbena
parcela za individualne stanovanjske objekte in stanovanjske pritikline
sega do 3 m od fasade, širina dovoza je 3 m. Za stanovanjske bloke, za
kmetijske proizvodne objekte (hleve) in za ostale proizvodne ali
servisne objekte (obrtne, servisne delavnice) sega gradbena parcela do 4
m od fasade, širina dovoza je 4 m. |
48. člen
|
Vsak
objekt z javno funkcijo ali dejavnostjo, ki je vezana na stranke ter
stanovanjski bloki in individualne stanovanjske hiše morajo poleg
gradbene parcele navedeno v 47. členu tega odloka imeti še pripadajoča
parkirišča. Le-ta se določijo ob vsaki novogradnji, spremembi
namembnosti ali spremembi rabe objekta ali naprave. Pri tem je potrebno
upoštevati naslednje kriterije: |
------------------------------------------------------------------------- |
Dejavnost število parkirnih mest (PM) na enoto |
------------------------------------------------------------------------- |
stanovanjski
objekti |
–
enodružinske hiše |
–
večstanovanjski objekti 1 PM1 PM za stanovanje |
poslovni
prostori (pisarne) 1 PM na 30 m2 neto površine |
prodajni
prostori 1 PM na 30 m2 koristne površine |
nakupovalni
center 1 PM na 15 m2 koristne površine |
gostinski
objekti 1 PM na 10 sedežev |
gostišča s
prenočišči 1 PM na 5 sob in1 PM na |
4 sedeže |
prireditveni
prostori 1 PM na 5 sedežev |
zdravstveni
domovi 1 PM na 3 zaposlene + 1 PM na 30 m2 |
koristne površine |
bolnišnice 1 PM na 10 postelj + 1 PM na 3
zaposlene |
šole,
vrtci 1 PM na 2 zaposlena |
industrija,
obrt |
–
industrijski obrati |
– obrtne
delavnice, servisi 1 PM na 50 m2 neto površine |
1 PM na 2 zaposlena |
pokopališča 1 PM na 20grobov |
------------------------------------------------------------------------- |
Najmanj
eno parkirno mesto, oziroma 5% vseh parkirnih mest pri posameznem javnem
objektu ali objektu z javno dejavnostjo mora biti namenjeno za
parkiranje vozil invalidnih oseb. |
49. člen
|
Odmiki |
Odmiki
objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da
omogočajo normalno vzdrževanje objekta, omogočajo pozidavo sosednjih
parcel ter ne slabšajo pogojev bivanja v sosednjem objektu. Zagotovljena
mora biti osončenost bivalnih objektov (vsaj 2 uri dnevno celo leto). |
Pri
določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno
upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov. |
Najmanjši odmik od sosednje parcelne meje je 1,5 m. |
V
strnjeni zazidavi (vrstne hiše) se novi objekti locirajo na mejo. |
Odmiki
od vseh javnih prometnih poti in cest morajo biti najmanj 4 m, od
kategoriziranih cest pa tudi v skladu s cestno-prometnimi predpisi.
Odstopanje v odmiku od javnih cest je možno le s soglasjem upravljalca. |
Odmiki
med objekti znotraj stavbne parcele morajo biti tolikšni, da omogočajo
varnost pred požarom in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Odmik
med objekti na sosednjih parcelah znaša praviloma toliko, kolikor znaša
maksimalna višina sosednjih objektov. Pri odmikih je potrebno upoštevati
tudi faktor izkoriščenosti parcele iz 46. člena tega odloka. |
Pri
odmikih od vodnogospodarskih objektov in naprav je potrebno upoštevati
določila zakona o vodah glede določanja meje priobalnih zemljišč in
erozijskih območij ter si od lastnikov ali upravljalcev
vodnogospodarskih objektov pridobiti vodno soglasje. |
50. člen
|
Dovozni
priključek |
Vsak
objekt na zaključeni stavbni parceli mora imeti zagotovljen in urejen
prost in varen dovozni priključek na javno cesto v skladu z veljavnimi
predpisi o javnih cestah. Objekti ob kategoriziranih cestah morajo imeti
po možnosti za več objektov skupni priključek. |
Javni
objekti in lokali morajo imeti glede na svojo dejavnost zadostno število
parkirnih mest v skladu s kriteriji iz 48. člena tega odloka. |
51. člen
|
Ureditev
parcele |
Pri
lociranju novih in nadomestnih objektov in ureditvi parcele je potrebno
upoštevati prostorsko zasnovo območja ter faktor izkoriščenosti iz 46.
člena tega odloka. |
Ohranjati je potrebno obstoječo vegetacijo. Dopustni so le nujni
poseki. |
Nepozidan del parcele mora biti urejen glede na funkcijo objekta. Del
parcele mora biti ozelenjen. Pri zasaditvi je potrebno upoštevati domačo
avtohtono vegetacijo. |
Okolica
večstanovanjskih in poslovnih objektov in objektov družbenega standarda
mora biti urejena tako, da je funkcionalno oviranim osebam omogočen
samostojen in varen dostop. |
Višina
zemljišča ob parcelni meji mora biti prilagojena višini sosednjega
zemljišča. |
52. člen
|
Ograje |
Parcela
ali deli parcele znotraj naselja, zaselka ali za posamezni objekt je
lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parc. meje, ali na
meji, če se tako sporazumeta oba soseda, sicer pa 0,5 m od meje
sosednjega zemljišča. Ograje v ureditvenih območjih strnjenih naselij
morajo biti ob cesti praviloma žive ali lesene in ne smejo presegati
višine 1,20 m. Postavitev ograje zunaj ureditvenih območij naselij je
dopustno ob zemljiščih, ki jih je potrebno zavarovati, oziroma
preprečiti dostop. Višina in izvedba ograje se prilagodi namenu. |
Ograje
ob cestnih uvozih, priključkih in drugih prometnih površinah morajo biti
postavljene tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa. |
Za
postavitev ograj ob vodnogospodarskih objektih ali napravah si je
potrebno od lastnikov ali upravljalcev vodnogospodarskih objektov
pridobiti vodno soglasje. |
53. člen
|
Postavitev kioskov, stojnic, objektov ulične opreme in letnih vrtov |
Kioski
in stojnice za sezonsko prodajo se lahko postavijo le za določen čas v
mestu Murska Sobota in vseh ostalih ureditvenih območjih strnjenih
naselij. Pri tem je potrebno zagotoviti minimalno gradbeno parcelo, ki
znaša do 1 m od objekta, oziroma do 3 m na prodajni strani. |
Obeležja, verska znamenja, spomeniki, reklamni objekti, obvestilna
signalizacija, neprometni znaki in drugi objekti ulične opreme se
postavijo tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih
pogledov na objekte ali območja. |
Višina
reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti
2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. |
Pri
oblikovanju navedenih objektov je potrebno upoštevati pogoje, omejitve
in način postavitve kot je določeno v odloku o oglaševanju in
plakatiranju v Mestni občini Murska Sobota (Uradni list RS, št. 60/02). |
Na
odprtih javnih in zasebnih površinah pred gostinskimi lokali je možno
postaviti sezonske gostinske vrtove ob pogoju, da ni oviran promet po
javnih površinah. Zagotovljena mora biti širina pločnika za prehod
pešcev najmanj 1,5 m. |
VI. MERILA IN POGOJI ZA ARHITEKTONSKO
OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV
54. člen
|
Merila
in pogoji za arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav določajo: |
–
tlorisne velikosti in oblike objektov, višinske gabarite; |
–
obliko, naklon strehe in kritino ter oblikovanje in obdelavo fasad. |
55. člen
|
Tlorisna
velikost in oblika |
V
območjih centralnih dejavnosti (C), blokovske stanovanjske gradnje (Sb),
območjih za obrt, industrijo (O, I) in območjih z mešanimi dejavnostmi
(M) mora biti tlorisna velikost objekta prilagojena velikosti in legi
gradbene parcele ter namembnosti območja in objekta. |
Pri
velikosti novih in prizidanih objektih je potrebno upoštevati izkoristek
parcele iz 46. člena tega odloka. |
V
ureditvenih območjih naselij in v območjih razpršene gradnje mora biti
tlorisna oblika novih stanovanjskih in drugih objektov ter objektov, ki
se preurejajo podolgovata v razmerju stranic od 1:1,5 do 1:2 ali več.
Lahko je lomljena v L ali U. Enako razmerje se mora upoštevati tudi pri
gradnji pritiklin. |
Pri
novogradnjah in dozidavah v vseh naseljih se morajo ohranjati merila in
velikosti za naselje značilne zazidave. |
56. člen
|
Višinski
gabariti |
V
območjih za blokovsko stanovanjsko gradnjo in območjih centralnih
dejavnosti ter industrijskih in obrtnih območjih je potrebno upoštevati
značilen višinski gabarit območja. |
V
območjih za individualno stanovanjsko gradnjo višina individualnih
stanovanjskih hiš ne sme presegati 2 stanovanjskih etaž nad terenom.
Višina največ P + 2 nad terenom je dopustna le pri javnih in
obrtno-servisnih objektih v centralnih delih naselij. |
Pri vseh
stanovanjskih objektih v ureditvenih območjih naselij in v območjih
razpršene gradnje, ki se gradijo na novo ali se nadzidavajo, je potrebno
upoštevati tradicionalno višinsko razmerje med fasado in streho, ki mora
znašati najmanj 1:1 ali več v korist strehe. Drugačno razmerje je možno
izjemoma pri javnih, obrtnih in servisnih objektih, kjer so dopustni
manjši nakloni strešin. |
Pri
določanju višine novih objektov in objektov, ki se nadzidavajo je
potrebno upoštevati predpisane odmike med objekti in od sosednjih
parcelnih mej v skladu z določili 49. člena tega odloka. |
57. člen
|
Strehe |
Obliko,
naklon, velikost streh, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi
splošni podobi mesta ali naselja. |
V
območjih za centralne dejavnosti, blokovsko gradnjo, mešanih območjih
ter območjih za obrtne in industrijske dejavnosti v mestu in vseh
naseljih so strehe lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik in
obdelave. |
V
območjih individualne stanovanjske gradnje v ureditvenih območjih
naselij in območjih razpršene gradnje morajo vsi predvideni objekti in
objekti, ki se preurejajo imeti streho v naklonu (praviloma
enakostranične dvokapnice). Enokapne, ustrezno oblikovane strehe so
dovoljene le kot podaljšek osnovne strehe nad prizidanimi pomožnimi
objekti in pritiklinami v smeri slemena osnovnega objekta. |
Naklon
strehe mora biti od 30–45 stopinj. Kritina mora biti opečna, oziroma iz
materiala, podobnega opeki. |
Smeri
slemen morajo biti vzporedne z daljšo stranico objekta. |
Strehe
so lahko zaključene s čopom. Nad izkoriščenim podstrešjem je možno
odpiranje strešin z mansardami (frčadami), ob pogoju, da imajo naklone
enake osnovni strehi. |
Strehe
nad pomožnimi objekti in pritiklinami morajo biti izvedene na enak
način, kot nad osnovnim objektom. |
Manjši
nakloni strešin so dopustni na obrtnih, servisnih in večjih javnih
objektih. Manjši nakloni so dopustni tudi na večjih kmetijskih
proizvodnih objektih (hlevih). |
58. člen
|
Oblikovanje in obdelava fasad |
Na
območjih centralnih, blokovskih, mešanih, obrtnih in industrijskih
območjih v mestu Murska Sobota se obdelava in oblikovanje fasad
prilagodi obstoječemu stanju. |
Na
območju individualne stanovanjske gradnje v ureditvenih območjih naselij
in območjih razpršene gradnje se pri oblikovanju in obdelavi fasad
uporabijo avtohtoni, za območje značilni materiali (opeka, les, kamen).
V območjih vaških jeder, ob dominantnih objektih in ob zavarovanih
objektih kulturne dediščine ni dopustna uporaba materialov kot so –
obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke, steklenih
zidakov ali drugih umetnih materialov. |
Barva
fasad je v vseh območjih lahko poljubna. |
59. člen
|
Oblikovanje ostalih objektov in naprav |
Montažni
kioski in stojnice so lahko tipske izvedbe. V enem naselju oziroma
zaokroženem območju morajo biti kioski in stojnice enake izvedbe in
enake barve, razen, če gre za kratkotrajno začasno postavitev. |
Pri
oblikovanju obeležij, verskih znamenj, spomenikov, reklamnih objektov,
obvestilne signalizacije, neprometnih znakov in drugih objektov ulične
opreme ter letnih gostinskih vrtov je potrebno upoštevati velikostna in
oblikovalska merila določenega območja. Napisi in reklame ne smejo
presegati velikosti fasad ali fasadnih elementov. |
V enem
naselju ali zaokroženem območju morajo biti našteti objekti oblikovani
enotno. |
Plakatiranje in neprometne znake ureja odlok o oglaševanju in
plakatiranju v Mestni občini Murska Sobota (Uradni list RS, št. 60/02). |
VII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE
KOMUNALNE
IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
60. člen
|
Predvideni gradbeni posegi (novogradnje, dozidave, nadzidave,
rekonstrukcije) so dopustne le na komunalno opremljenih zemljiščih.
Komunalno opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima zagotovljen dovoz na
javno cesto in če ima v bližini priključke za elektriko, vodo in
kanalizacijo. |
61. člen
|
Vodooskrba |
Vsi
predvideni objekti na celotnem območju obdelave morajo biti priključeni
na javno vodovodno omrežje. |
Gradnja
objektov v katerih se predvideva večja poraba vode je možna po predhodni
proučitvi zadostnih količin ustrezne vode. V območjih urejanja
namenjenih poselitvi, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo
zadostnih količin požarne vode in ustreznega pritiska, je potrebno
urediti ustrezne požarne bazene, oziroma zagotoviti odvzem iz obstoječih
vodnjakov ali vodnih površin. |
Pri
gradnji objektov in drugih posegov je potrebno upoštevati minimalne
odmike od cevovodov javnega vodovoda. |
62. člen
|
Odvajanje odpadnih voda |
V
naseljih, kjer je zgrajena kanalizacija, se morajo vsi predvideni
objekti, ki so ali bodo priključeni na vodovodno omrežje, priključiti
tudi na kanalizacijsko omrežje. |
V
naseljih, kjer je že zgrajeno kanalizacijsko omrežje, ni pa zgrajena
čistilna naprava, se fekalne odplake odvajajo na bližnji obstoječi
sistem, ki je že priključen na ustrezno čistilno napravo. |
V
območjih zaselkov in ob posamičnih gradnjah, kjer ni kanalizacije, se
odvod fekalne vode rešuje z individualnimi ali skupinskimi vodotesnimi,
troprekatnimi greznicami brez odtoka, ki se po potrebi praznijo.
Greznice morajo biti dimenzionirane v skladu z navodilom o urejanju
gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85). |
Vsebina
greznic se ob praznenju mora odvažati na bližnjo komunalno čistilno
napravo. Izjemoma se odplake iz greznic lahko odvažajo na obdelovalne
kmetijske površine ob predhodno izdelani presoji, iz katere so razvidne
količine in razpolaganje z zadostnimi površinami kmetijskih zemljišč,
ter ob upoštevanju pogojev iz uredbe o vnosu nevarnih snovi in
rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96). |
Vsebina
greznic in gnojničnih jam se ne sme izpuščati direktno v vode,
melioracijske jarke ali druge odvodnike površinskih voda. Prav tako se
vsebina greznic ne sme odvažati na varstvene pasove pitne vode. |
V
ureditvenih območjih naselij, kjer se bodo urejale večje utrjene
površine ali gradili objekti večjih dimenzij, se mora urediti odvodnja
meteornih odpadnih voda. Odvod se mora urediti ločeno od fekalne
kanalizacije in obvezno preko lovilcev maščob v bližnje površinske
odvodnike, za kar je potrebno pridobiti soglasje od ustreznega organa. |
Objekti
z agresivnejšimi odpadnimi vodami morajo imeti predhodni sistem
čiščenja. |
63. člen
|
Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmečkih gospodarstev
se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča). |
Gnojnične jame in gnojišča morajo biti nepropustna, brez odtoka.
Razredčena vsebina gnojničnih jam in gnoj se lahko odvaža na obdelovalne
kmetijske površine v skladu z gnojilnim načrtom in pogojev iz uredbe,
navedene v 62. členu tega odloka. Gnojevka se mora takoj podorati. |
V
naseljih, zaselkih in ob posamičnih stanovanjskih ali gospodarskih
objektih, kjer so gnojnične jame in gnojišča neurejena, se le-ta morajo
primerno sanirati v sklopu ostalih ureditev na parceli. |
64. člen
|
Zbiranje
in odstranjevanje odpadkov |
Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi
predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. |
Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in
njivah za predelavo v kompost. |
Pri
novih objektih se predvidijo zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno
izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. |
Zbiranje
posebnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in
urejeno na način, ki ga predpisuje pravilnik o ravnanju s posebnimi
odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi (Uradni list RS, št. 20/86, 4/89 in
39/96) in področni predpisi o posameznih nevarnih snoveh. |
65. člen
|
Oskrba z
električno energijo |
Objekti
se priključijo na elektro omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljalec
v svojem soglasju. |
V
strnjenih naseljih in večjih zaselkih ter pomembnejših posameznih
objektih, površinah in območjih se mora v skladu s potrebami urediti
javna razsvetljava. |
Novi in
nadomestni električni vodi in priključki se v odprtem prostoru izvedejo
zračno, v strnjenih naseljih pa tudi zemeljsko. |
Za vsako
natančnejšo obdelavo je potrebno pridobiti podatke o poteku tras
elektroenergetskih vodov ter lokacije elektroenergetskih objektov. |
Pri
lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z
elektromagnetnim sevanjem je potrebno glede na občutljivost posameznega
območja preveriti morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu z
uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju
(Uradni list RS, št. 70/96). |
66. člen
|
Telekomunikacijsko omrežje in sistemi zvez |
Telefonsko omrežje se bo izgrajevalo na podlagi planskih usmeritev. Za
posamezno medkrajevno povezavo bo izdelana ustrezna dokumentacija. |
V
naseljih in v odprtem prostoru je v skladu s predpisi dopustna gradnja
kabelskih TV in drugih sistemov, vključno z antenami za prenos signalov,
vendar le na podlagi ustrezne dokumentacije. |
Za
posamezen poseg v prostor, s katerimi so tangirane telekomunikacijske
naprave, je potrebno pridobiti telekomunikacijsko soglasje. Pred
gradbenimi in drugimi posegi v območju obstoječih telekomunikacijskih
naprav je potrebno izdelati zakoličbo zemeljskega TK omrežja in TK
kanalizacije. |
Pri
novogradnjah in rekonstrukcijah se vodi kablirajo in združujejo z
omrežjem CATV. |
67. člen
|
Plinovodno omrežje |
Plinovodno omrežje se bo izgrajevalo na podlagi lokacijskih načrtov ali
posebnih strokovnih podlag, ki izhajajo iz planskih usmeritev občine. |
Pri
posegih v varovalnem koridoru obstoječega plinovodnega omrežja je
potrebno pridobiti soglasje upravljalca plinovoda. |
VIII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE
PROMETA
68. člen
|
Urejanje
prometnega omrežja mora biti načrtovano in izvajano v skladu s predpisi,
ki urejajo promet. |
Postavitev ali gradnja nadzemnih prometnih, turističnih in drugih
objektov ali naprav, reklamne, turistične in druge obvestilne
signalizacije, letnih gostinskih vrtov ter gradnja podzemnih naprav v
cestnem telesu ali cestnem varovalnem pasu je dopustna le s soglasjem
upravljalca ceste. |
Rekonstrukcija obstoječih cest se mora izvajati na podlagi ustrezne
dokumentacije in v skladu s predpisi. |
Predvideni priključki na kategorizirano cesto ali sanacija obstoječih,
morajo biti izvedeni pravokotno na os kategorizirane ceste z
zagotovljeno preglednostjo in tako, da ne ovirajo prometa in da se ne
poškoduje cestno telo. |
Prometne
površine in dovozi morajo biti urejeni tako, da omogočajo dostope do
objektov z vseh strani za primer intervencije in da omogočajo dostope
invalidnim osebam. |
Pri vseh
posegih na parcelah, ki mejijo na kmetijska zemljišča je potrebno
omogočiti nemoten dovoz do kmetijskih zemljišč tudi z večjimi
kmetijskimi stroji. |
Pri
lokaciji novih objektov in površin je treba glede na možnosti predvideti
skupne priključke za več objektov. |
Parkiranje javnih prometnih vozil (avtobusov) in tovornjakov na območju
mesta in naselij ni dopustno, razen na mestih, ki so za to določena. |
Parkirni
prostori, kolesarske steze in pločniki morajo biti ločeni od cestišča. |
Objekti,
ki so locirani v neposredni bližini javnih površin, morajo na strešni
kritini imeti snegobrane. |
IX. MERILA IN POGOJI ZA DRUGE POSEGE,
KI SPREMINJAJO PROSTOR
69. člen
|
Merila
in pogoji za druge posege, ki začasno spreminjajo prostor, se nanašajo
na urejanje površin in območij v vseh namenskih površinah odprtega
prostora, in sicer: |
–
vzdrževalna dela; |
–
ureditev manjših ribnikov in požarnih odjemališč; |
– manjše
regulacije; |
–
gradnja mostov; |
–
ureditev začasnih delovišč za izvajanje raziskovalnih gradbenih ali
drugih posegov; |
– druge
ureditve, ki jih trenutno ni možno predvideti in ki trajno ne
spreminjajo prostora. |
Poleg že
navedenih pogojev iz prejšnjih členov tega odloka je pri naštetih
ureditvah potrebno upoštevati vse pogoje varovanja naravne dediščine in
krajinskih vrednot. |
Pri
urejanju območij za začasno rabo za določen namen, je potrebno območje
po izvedbi posega primerno sanirati in ga vzpostaviti v prvotno stanje. |
Za vse
predvidene posege je potrebno izdelati ustrezne projekte. V postopku
priprave sodelujejo vsi prizadeti in vse pristojne inšpekcijske službe,
ki jih določi upravni organ, pristojen za urejanje prostora. |
X. MERILA IN POGOJI ZA OHRANJANJE IN
VAROVANJE NARAVE TER KULTURNE DEDIŠČINE
70. člen
|
Ohranjanje in varovanje narave |
Naravna
dediščina je na območju Mestne občine Murska Sobota evidentirana v
planskih dokumentih in še ni zavarovana z izvedbenim aktom. Za posege na
zavarovano območje regijskega parka Mura, je potrebno pridobiti mnenje
in naravovarstveno soglasje. |
71. člen
|
Ohranjanje in varovanje kulturne dediščine |
Kulturna
dediščina je v območju, ki ga obravnavajo prostorski ureditveni pogoji,
zavarovana z odlokom o zavarovanju kulturnih in zgodovinskih spomenikov
na območju Občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 8/91), ter
evidentirana v registru kulturne dediščine. |
Pri
izdelavi projektne dokumentacije se mora upoštevati register KD in
varstveni režimi iz zgoraj navedenega odloka, če gre za posege na
zavarovanih objektih in območjih ali v njihovi bližini. |
Pri
posegih na zavarovanih objektih in območjih je potrebno v postopku
pridobitve gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno soglasje pristojnega Zavoda za kulturno dediščino
Maribor. |
Vsa
območja in objekti kulturne dediščine so razvidni iz grafičnih prilog. |
XI. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE IN
IZBOLJŠANJE OKOLJA
72. člen
|
Odstranjevanje in odvažanje plodne zemlje ni dovoljeno. Za zagotovitev
kvalitetnejših pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebno sanirati
vse obstoječe vire onesnaženja kot so: |
–
nekontrolirano izpuščanje odpadnih voda; |
–
prekomerno izpuščanje zračnih emisij; |
–
nezavarovana ali neustrezna skladišča tekočih goriv; |
– divja
odlagališča komunalnih odpadkov; |
–
nelegalne gramozne jame. |
Pri
razvrščanju novih dejavnosti ali objektov je potrebno upoštevati bližino
obstoječih objektov in predvidene vplive na te objekte. |
V skladu
s 57. členom zakona o graditvi objektov je potrebno v projektni
dokumentaciji za vsak objekt ali druge ureditve prikazati vplivno
območje objekta, ter predvideti ustrezne ukrepe za zmanjšanje emisij
snovi ali energije na okolico. |
Proizvodna ali obrtna območja ali objekti, ki povzročajo prekomerne
emisije (hrup, smrad, ipd.) morajo biti locirani izven stanovanjskih
območij, praviloma na robu naselja. Za vse tovrstne posege mora biti v
skladu z zakonom o varstvu okolja in na podlagi uredbe o vrstah posegov
v okolje, za katere je potrebna presoja vplivov na okolje (Uradni list
RS, št. 66/96 in 12/00) izdelano poročilo o vplivih na okolje. |
Vse
trajne spremembe v krajini, povzročene z gradnjo objektov in naprav ali
s spremembo kmetijske rabe na kmetijskih in gozdnih zemljiščih morajo
biti ovrednotene tudi z vidika dolgoročnih posledic na okolje. |
Posegi v
krajino, ki trajno spreminjajo njeno podobo brez ustreznega dovoljenja
pristojne službe niso dovoljeni, četudi gre za vzdrževalna dela, razen,
ko gre za izvajanje vzdrževalnih del na vodotokih, ki so nujna za
zagotavljanje zahtevane poplavne varnosti prebivalstva. |
73. člen
|
Varstvo
pred hrupom |
Pri vseh
posegih v prostor, predvsem v bivalnih in naravnih območjih se morajo
upoštevati predpisi s področja varstva pred hrupom. |
Na
podlagi uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list
RS, št. 45/95) uvrščamo pretežni del območja obdelave v območje s III.
stopnjo varstva pred hrupom, razen območij, ki so označena v grafičnih
prilogah, ki so sestavni del odloka. To so kompleksi bolnišnice in
grajskega parka v Rakičanu, kompleksi šol in vrtcev ter pokopališča, ki
jih uvrščamo v območja z II. stopnjo varstva pred hrupom. |
Območja
za obrtne in industrijske dejavnosti uvrščamo v območja s IV. stopnjo
varovanja pred prekomernim hrupom. |
Za vse
posege, za katere se v postopku pridobivanja dovoljenj ugotovi ali
domneva, da bodo povzročali prekomerno obremenitev s hrupom, se izdela
ekspertno mnenje, na podlagi katerega se določijo ustrezni ukrepi za
zmanjšanje ali odpravo prekomernih vplivov. |
74. člen
|
Varstvo
zraka |
Pri vseh
posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivno
dejavnostjo, ki povzroča prekomerne emisije v zrak, je potrebno
upoštevati vse predpise, ki urejajo varstvo zraka. |
XII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE
PROSTORA
ZA POTREBE OBRAMBE IN ZAŠČITE
75. člen
|
Pri
predvidenih posegih je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo
zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi
nesrečami. |
Požarna
varnost |
Na
podlagi pravilnika o metodologiji o določitvi požarne obremenitve je v
dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja za vsak poseg, za
katerega se ugotovi ali domneva, da bo povzročal požarno obremenitev
določi stopnja požarne obremenitve in po potrebi izdela ocena požarne
ogroženosti in določijo ustrezni ukrepi. |
Za
območja povečane požarne ogroženosti stanovanjskih in drugih gradenj je
potrebno izvesti hidrantno omrežje v skladu s pravilnikom o tehničnih
normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ,
št. 30/91), po potrebi pa tudi druge požarnovarnostne ukrepe. Definirati
je potrebno tudi interventne poti ter možnost evakuacije v primeru
požara. |
76. člen
|
Varstvo
pred poplavami |
Poplavno
območje reke Mure sega do obrambnega nasipa, tako da poselitvena območja
niso ogrožena, zato posebni ukrepi niso predvideni. |
V
bližini ostalih vodotokov in vodnih površin pa je potrebno vse
predvidene posege načrtovati izven poplavnega območja oziroma poplavno
varnost preveriti v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja in glede
na stanje predpisati ustrezne ukrepe. |
77. člen
|
Zaklonišča |
Zaklonišča osnovne in dopolnilne zaščite se gradijo v skladu z zakonom o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94),
kar povzema tudi odlok o graditvi in vzdrževanju zaklonišč v Mestni
občini Murska Sobota (Uradni list RS, št. 56/96). |
XIII. ODSTOPANJA
78. člen
|
Dopustna
so odstopanja od posameznih določil odloka, in sicer: |
Odstopanja v odmikih, velikosti gradbene parcele in v razporeditvi
objektov na parceli so možna, če ni možno zagotoviti v 47., 48. in 49.
členu definiranih pogojev in če se z odstopanji ne poslabšajo pogoji
funkcioniranja objektov na obravnavanih in na sosednjih parcelah. |
Odstopanja v odmikih od javnih cest so možna le v soglasju z
upravljalcem. |
Odstopanja v odmikih med objekti so dopustna, če tako narekuje sistem
zazidave, obstoječa razporeditev objektov ter konfiguracija terena in če
niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi. |
Odstopanja v višini objektov so dopustna v večjih naseljih, kadar gre za
gradnjo objekta, ki zaradi svoje vsebine (namembnosti) mora biti višji
od dopustnih višin iz 56. člena tega odloka. |
Odstopanja v obliki, naklonu in obdelavi strehe (kritina) so možna
izjemoma v vseh območjih pod pogojem, da objekti ne rušijo značilne
pozidave in da ne spreminjajo značilne vedute naselja. Ravne, polkrožne
in druge oblike streh so izjemoma možne le v mestu M. Sobota. |
Odstopanja v višini ograje so dopustna pri postavitvi ograj ob
pokopališčih. Višina znaša do 2 m. Možna so tudi odstopanja v izvedbi
ograje, če so že obstoječe ograje ob sosednjih zemljiščih drugačne kot
jih določa 52. člen tega odloka. |
Odstopanje v tlorisni obliki objektov je dopustna, če velikost in oblika
parcele zagotavljata ustrezne odmike iz 49. člena tega odloka. |
XIV. KONČNA DOLOČILA
79. člen
|
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe. |
80. člen
|
Z
veljavnostjo tega odloka prenehajo veljati: |
1. odlok
o sprejetju zazidalnega načrta in prostorskih ureditvenih pogojev za
ureditveno območje naselja Bakovci (Uradne objave, št. 21/88, dopolnitev
Uradne objave, št. 10/90); |
2. odlok
o sprejetju zazidalnega načrta za posamezna območja v naselju Rakičan
(Uradne objave, št. 9/88), št. proj. 5/88, julij 1988, sprememba 29/88; |
3. odlok
o sprejetju spremembe dela zazidalnega načrta za poštno prometni center
ob Bakovski ulici v Murski Soboti (Uradne objave, št. 8/89); |
4. odlok
o sprejetju zazidalnega načrta za območje mesta Murska Sobota med Ulico
Št. Kovača, Severjevo ulico, Borovnjakovo ulico in mestnim parkom
(Uradni list RS, št. 6/96); |
5. odlok
o sprejetju zazidalnega načrta za območje ob Razlagovi ulici v Murski
Soboti (Uradne objave, št. 32/86); |
6. odlok
o sprejetju zazidalnega načrta za območje mesta M. Sobota med
Trstenjakovo, Bakovsko in Mladinsko ulico ter rezervatom za družbeno
usmerjo gradnjo (Uradne objave, št. 18/87); |
7. odlok
o sprejetju zazidalnega načrta za severni del naselja Črnelavci – romsko
naselje (Uradne objave, št. 5/92); |
8. odlok
o sprejetju spremembe zazidalnega načrta Črnelavci – Veščica (Uradni
list RS, št. 75/99); |
9. odlok
o sprejetju ureditvenih načrtov za melioracijska območja “Budinski mlin”
in “Plesa”, Šalamenci – Mlačine, Bodonci ter Borovje II (Uradne objave,
št. 18/86) v delu, ki sega na območje mestne občine; |
10.
odlok o sprejetju lokacijskega načrta za gradnjo vodovoda Rakičan –
Beltinci (Uradne objave, št. 5/92) – v delu kjer poteka po območju
Mestne občine Murska Sobota; |
11.
odlok o sprejetju lokacijskega načrta za južni zbiralnik (kolektor)
kanalizacije v Murski Soboti (Uradni objave, št. 10/92); |
12.
odlok o sprejetju lokacijskega načrta za kabelsko televizijo v Murski
Soboti (Uradne objave, št. 15/90); |
13.
odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Murska Sobota in
okolico (Uradne objave, št. 25/89) in vse spremembe in dopolnitve
(Uradni list RS, št. 59/99, 34/00, 105/00 in 4/01); |
14.
odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje med Mladinsko, I.
Regenta, Žitno, Talanyjevo, Trstenjakovo, Tomšičevo, J. Kramarja ulico
in Cankarjevim naseljem (Uradne objave, št. 4/89); |
15.
odlok o sprejemu ureditvenega načrta za obstoječe in razširjeno
pokopališče v Murski Soboti (Uradne objave, št. 8/97); |
16.
odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje med Št. Kovača,
Kocljevo, Cankarjevo, Kopitarjevo in Prežihovo ulico v Murski Soboti
(blokovski kompleks – Uradne objave, št. 25/89 in Uradni list RS, št.
81/02) v delu, ki se nanaša na območje obdelave in določitev skupnih
funkcionalnih zemljišč. Območje obdelave ob Ulici Št. Kovača sega do
severnih fasad stanovanjskih blokov. |
81. člen
|
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. |
|
Št.
35003-49/2003 |
Murska
Sobota, dne 31. julija 2003. |
|
Župan |
Mestne občine Murska Sobota |
Anton Slavic l. r. |
|