Na podlagi 55. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) je Občinski svet Občine Nazarje na podlagi 7. člena Statuta Občine Nazarje (UG ZSO, št. 3/06 in 14/06) na 15. redni seji dne, 5. 6. 2008 sprejel

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne cone Prihova - Nazarje (OPPN Prihova)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1.člen

( Podlaga za občinski podroben prostorski načrt)

S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne cone Prihova - Nazarje (Ur. l. RS, št. 07/95) ter ob upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah dela Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne cone Prihova - Nazarje (UG ZSO, št. 07/99) sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne cone Prihova - Nazarje. S sprejemom tega odloka je v povezavi z 98. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07), Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka zazidalnega načrta obrtno-industrijske cone Prihova - Nazarje, po vsebini in obliki občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju besedila OPPN Prihova).

OPPN Prihova je izdelalo podjetje Archi.KA d.o.o. iz Ljubljane, pod zaporedno št. projekta OPPN/2007-018, ki je sestavni del tega odloka.

2. člen

(Vsebina)

OPPN Prihova določa mejo in funkcijo ureditvenega območja, opredeljuje lego, velikost, zmogljivost, potek objektov ter naprav, določa pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje objektov in naprav, določa vodnogospodarske ureditve in ukrepe za varstvo proti poplavam, opredeljuje pogoje za komunalno urejanje ter določa okoljevarstvene in druge pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pri izvajanju prostorskega akta. Poleg že naštetih pogojev in ukrepov OPPN Prihova določa tudi etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem tega odloka.

Seznam prilog se nahaja v gradivu OPPN Prihova iz 2. odstavka 1. člena tega odloka.

Sestavni del OPPN Prihova so poleg projekta iz druge alinee 2. člena tega odloka tudi:

Idejni projekti za infrastrukturno omrežje podjetja IPSUM d.o.o. iz Domžal, projekt IDP št. 201/01/08;

Strokovne podlage za vode in vodno gospodarstvo občin Mozirje, Nazarje in Gornji Grad, podjetja Inženiring za vode d.o.o. iz Ljubljane, številka projekta 195-FR/04, oktober 2004;

Idejna zasnova ureditve zalednih voda območja Prihove, podjetja Inženiring za vode d.o.o. iz Ljubljane, projekt IDZ št. 689-FR/07.

II. UREDITVENO OBMOČJE

3. člen

(Obseg ureditvenega območja)

(1) Ureditveno območje OPPN Prihova obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani trajni objekti, parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovane zelene površine ter ureditve za zaščito pred poplavami, parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovane ureditve za varstvo narave ter parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani objekti potrebni za izvedbo OPPN Prihova (območja prometne in komunalne ureditve).

(2) Topografski opis meje ureditvenega območja:

Izhodiščna točka opisa meje je točka (T0) na jugovzhodnem vogalu ureditvenega območja, na mestu, kjer se stikata obstoječi most čez reko Savinjo ter najvišja točka levega brega reke Savinje. Opis meje gre v smeri urinega kazalca.

SMER NEBA   I OPIS MEJE

(4) Velikost ureditvenega območja:

Površina obravnavanega območja s predvideno novo parcelacijo ter s potrebnimi ureditvami gospodarske javne infrastrukture in vodnogospodarskimi ureditvami meri približno 14,1 ha. V obravnavano območje je zajeto tudi ureditveno območje za gradnjo proizvodnih in poslovnih objektov v površini približno 4,2 ha - območje PD2 in območje zaokrožitve poslovnih objektov v skupni površini približno 5.8 ha - območje PD1, PD3, PD4, RTP in SD2.

(5) Območje OPPN Prihova obsega naslednje parcele oziroma dele parcel, ki so znotraj meje obravnavanega območja in so grafično prikazane na Risbi 2/1 (glej projekt št. OPPN/2007-018). Obravnavano območje leži na območju katastrske občine Prihova in vključuje naslednje parcele:

(6) V primeru odstopanja stanja navedenih parcel glede na grafični prikaz velja grafični prikaz.

(7) Zemljišča, ki so v OPPN Prihova zunaj meje obravnavanega območja, obsegajo parcele, opredeljene zaradi:

(8) Poleg naštetih zparcel je v območje posegov izven ureditvenega območja OPPN Prihova možno vključiti še dodatne, kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske javne infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev izkaže, da je to potrebno.

 (9) Na obravnavanem območju so predvidene naslednje rušitve:

Objekta 3 in 4 na parceli 47/28, k.o. Prihova zaradi preureditve območja Pfeifer, objekt 7 na parceli 47/31, k.o. Prihova zaradi nove parcelacije in ureditve ceste E ter pomožni objekt 12 na parceli 47/68, k.o. Prihova zaradi ureditve novega dovoza k RTP.

III. FUNKCIJA OBMOČJA UREJANJA

4. člen

(1) V planskih dokumentih in v urbanistični zasnovi naselja Nazarje, Prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje 1986-2000, ki je bil dopolnjen leta 1990, je v zasnovi namenske rabe prostora naselja obravnavano območje OPPN Prihova opredeljeno kot območje za proizvodne dejavnosti (PD).

(2) Ureditveno območje OPPN Prihova je deloma namenjeno gospodarskim dejavnostim z vsemi spremljajočimi ureditvami (infrastrukturne ureditve, ureditve zelenih površin) in z namembnostjo proizvodnje (industrija in obrt) ter storitvenih in drugih dejavnosti. Delno je območje namenjeno tudi zagotavljanju ustreznih pogojev za bivanje na območjih že obstoječe individualne gradnje - obstoječi stanovanjski objekti (SD).

(3) Na območju OPPN Prihova so opredeljene naslednje namenske rabe:

(4) Znotraj območja OPPN Prihova se objekti razporejajo skladno z omejitvami prostora in zasnovo rabe. Zasnova celotnega območja dosledno upošteva dosedanje ureditve in zahteve nosilcev urejanja prostora. Soglasja nosilcev urejanja prostora so sestavni del tega odloka.

(5) Na obravnavanem območju OPPN Prihova so dopustne vse tiste dejavnosti, ki so skladno z veljavnimi predpisi okoljevarstveno sprejemljive. Znotraj območja se lahko umeščajo le dejavnosti, predvidene s tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom. Vsak investitor vodi v skladu z veljavno prostorsko in okoljsko zakonodajo samostojen postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja.

(6) V sklopu vodnogospodarskih ureditev ter ureditev za zaščito obravnavanega območja pred poplavami se skladno z idejno zasnovo izvedejo naslednje ureditve:

1. poglobi in preoblikuje se struga Potoka 3 na način, da se v območju urejanja ohranja zeleno nezazidano površino tik za prepustom pod regionalno cesto (prečni profil potoka se oža v smeri proti Savinji);

2. uredi se prepust Potoka 3 čez protipoplavni nasip reke Savinje;

3. poglobi in preoblikuje se prečni profil struge Potoka 2;

4. uredi se prepust Potoka 2 čez protipoplavni nasip reke Savinje, kjer se postavi povratna zapornica;

5. z ureditvijo ceste in sprehajalne poti ter ureditvijo potokov se izvedejo protipoplavni nasipi - kota nasipov mora biti na višini H = Q100+0,5 m;

6. med Potokoma 2 in 3 se poglobi teren ter uredi suhi zadrževalnik za razlivanje visokih vod v primeru poplav;

7. ob regionalni cesti se za odvajanje visokih vod rekonstruira obstoječ meteorni kanal med Potokoma 2 in 3 južno od regionalne ceste ter dogradi nov meteorni kanal med Potokoma 1 in 2 južno od regionalne ceste ter od Potoka 1 do Pahtinovega potoka severno od regionalne ceste.

IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE

5. člen

(Splošni pogoji za urbanistično in arhitektonsko ureditev objektov)

(1) Osnovna izhodišča za umeščanje dejavnosti na območje predvidenega OPPN Prihova so:

1. obstoječe prostorske omejitve (varstveni pas regionalne ceste, koridorji elektroenergetskih vodov ...);

2. varstveni režimi Savinje in pritokov;

3. poplavna območja;

4. pretežno raven oziroma rahlo depresijski teren ureditvenega območja;

5. obstoječe vizure iz smeri Rečičkega polja proti naselju Nazarje;

6. obstoječi stanovanjski objekti ob regionalni cesti v osrednjem delu severnega dela obravnavanega območja ter na skrajnem severovzhodnem delu obravnavanega območja;

7. obstoječi proizvodni objekti v osrednjem delu med Potokoma 1 in 2 ter na skrajnem jugozahodnem delu obravnavnega območja med reko Savinjo, Potokom 3 in regionalno cesto;

8. obstoječa komunalna infrastruktura (vodovod, kanalizacija ...);

9. obstoječa prometna infrastruktura.

(2) Prostor je razdeljen v več območij s podrobneje opredeljeno namensko rabo. Vsako območje opredeljuje ena ali več zemljiških parcel. Meja zemljiških parcel je prikazana na grafičnih prilogah. Znotraj vsakega območja so opredeljeni pogoji za posege v prostor. Na območju obstoječih dejavnosti se praviloma povzemajo obstoječe rabe.

(3) Na območju novih gradbenih parcel so s pomočjo gradbenih linij posebej opredeljene površine za gradnjo objektov (območja maksimalnih gabaritov objektov) ter določeni drugi posebni ali dodatni pogoji.

(4) Pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov so:

1. predpisani odmiki gradbene linije od prometnic, sosednih parcel in objektov (4.0 m);

2. nizki preprosto členjeni gabariti objektov;

3. predpisana členitev fasade, ki je možna le do maksimalnih gradbenih linij;

4. določen višinski gabarit objektov, ki je predpisan z etažnostjo objektov - predvideni novi objekti ne smejo bistveno presegati višine obstoječih sosednjih objektov, maksimalni gabarit pa ne sme presegati 11.0 m;

5. zagotovitev dovozov, parkirnih mest in dostopov za invalide in starejše ljudi v poslovnih, servisnih in trgovskih objektih;

6. ustrezne manipulativne in dovozne površine, nakladalne in razkladalne rampe ter ustrezno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce mora biti zagotovljeno v sklopu predvidene zemljiške parcele;

7. uvozi na parcele so možni le na predpisanih mestih;

8. dovoljena je klasična ali montažna gradnja objektov;

9. strešna konstrukcija se uskladi s funkcijo objektov ter z obstoječimi objekti;

10. fasade naj bodo oblikovane sodobno in z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov;

11. dovoljeni so naslednji materiali: beton, omet, steklo in sodobni obložni materiali;

12. uporaba materialov mora biti poenotena, fasade pa naj bodo v barvni lestvici nevtralnih (naravnih) barv.

6. člen

(Splošni pogoji za krajinsko ureditev)

(1) Osnovna izhodišča za umeščanje dejavnosti na območje predvidenega OPPN Prihova so enaka izhodiščem 1. točke 5. člena tega odloka.

(2) Pogoji za krajinsko oblikovanje pa so:

01. zemljiške parcele morajo imeti vsaj 20% površin nepozidanih - proste zelene površine;

02. proste zelene površine morajo biti ustrezno zasajene (trata ali ustrezna zasaditev);

03. obvezna je zasaditev drevoreda ob predvideni osrednji komunikaciji (cesta A);

04. obvezna je zasaditev zelenega tampona ob obstoječi regionalni cesti Radmirje - Mozirje v pasu 5 - 10 m;

05. obvezna je zasaditev zelenega tampona vzdolž potokov in reke Savinje, pri čemer zasaditev ne sme posegati na območje protipoplavnih nasipov;

06. javne površine se uredijo v obliki parkovne ureditve z namenom športa in rekreacije;

07. dovoljeni so naslednji materiali: prod, pesek, les, betonski tlakovci;

08. materiali morajo biti med seboj usklajeni;

09. izbor rastlin v zasaditvi mora slediti značilnostim avtohtonega rastja na obravnavanem območju.

7. člen

(Drugi pogoji)

(1) Za vse predvidene objekte je treba predhodno pridobiti geotehnične pogoje za gradnjo.

(2) Usklajenost projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja z določili OPPN Prihova potrdi občinska služba za okolje in prostor.

8. člen

(Podrobni pogoji za oblikovanje objektov in krajinsko ureditev)

(1) Predpisani gabariti in pogoji za oblikovanje objektov po posameznih območjih predvidenih z OPPN Prihova :

(2) Kota objektov se določi na osnovi kote prometnih površin ter na osnovi vodnih ureditev, skladno z določbami in usmeritvami projekta Idejne zasnove ureditve zalednih voda, Inženiring za vode d.o.o., Ljubljana, št. proj. 322-FR/08, februar 2008. Predlagane kote višin objektov zagotavljajo poplavno varnost objektov.

9. člen

(Zemljiške parcele in parcelacija)

(1) OPPN Prihova na novo določa tudi parcelne meje na obravnavanem območju. Potek mej obstoječih lastniških parcel na območju PD3 in PD4 se v skladu s predlogom ureditve ustrezno zaokrožijo. Enako velja tudi za območje PD1 in SD2. Parcelacija na območju SD1 in MD se ne spreminja. Povsem na novo se določi parcelacija na območju PD2.

(2) Zazidljiva zemljišča obsegajo zemljišča znotraj predvidenih parcel, pri čemer se meja zemljiških parcel določi z ustreznim odmikom od prometnic ter mej sosednjih objektov.

(3) Na območju PD2 je predvidenih 11 zemljiških parcel v skupni izmeri cca 4,2 ha. Velikosti posameznih zemljiških parcel se gibljejo med 3.027 in 5.136 m2. Parcele imajo naslednje velikosti: parcela 1 - cca 4.077 m2, parcela 2 - cca 4.744 m2, parcela 3 - cca 5.132 m2, parcela 4 - cca 5.102 m2, parcela 5 - cca 4.504 m2, parcela 6 - cca 3.599 m2, parcela 7 - cca 4.070 m2, parcela 8 - cca 3.027 m2, parcela 9 - cca 5.163 m2, parcela 10 (lokacija za predvideno TP) - cca 66 m2, parcela 11 (lokacija za predvideni zadrževalnik meteornih vod) - 755 m2. Zemljiške parcele so zasnovane tako, da je mogoče posamezne parcele združevati oziroma deliti na način, da se pri tem v okviru toleranc upoštevajo posamezni predpisani odmiki od sosednjih parcel, prometnic in objektov ter vse ostale omejitve oziroma tako, da zaradi členitve ne ostanejo neuporabne površine. Pri tem se lahko na območju PD2-A v enotno parcelo združujejo parcele 2, 3 in 4 na območju PD2-B pa parcele 6, 7 in 8.

(4) Delitev parcel je na območju PD2-A možna prečno na obstoječe parcele vzporedno s Cesto A, na območju PD2-B pa je možna delitev parcele številka 7. Na območju PD2A se lahko na manjše zemljiške parcele delijo parcele 2, 3, 4 in 5. Parcele se lahko na manjše enote delijo le po sredini s črto delitve parcel. Ta poteka vzporedno s cesto in je od roba cestišča oddaljena za 55,4 m. V primeru delitve parcel je črta delitve tudi stik dveh objektov. Objekta morata biti stična tudi na meji parcelnih zemljišč številka 2 in 3.

(5) Ne glede na to ali se parcele med seboj združujejo ali delijo, se ohranjajo obstoječa mesta uvozov. Opuščanje oziroma zmanjševanje dovozov je možno le v primeru združitve parcel 2, 3 in 4 v območju PD2-A ter parcel 6, 7 in 8 v območju PD2-B.

(6) Zemljiške parcele bodo urejene z dovoznimi, parkirnimi površinami ter peš dostopi in zelenicami. Utrjene površine znotraj mej gradbenih parcel bodo asfaltirane oziroma tlakovane (travne plošče).

(7) Ograjevanje parcel naj bo praviloma urejeno enotno z izvedbo mrež v višini max 1.80 - 2.00 m. Ograje so postavljene na parcelno mejo, enotne tipske iz žičnega pletiva v zeleni barvi. V križiščih in ob prometnicah ograja ne sme ovirati preglednega trikotnika. Zamik ograje v križišču je obvezen v skladu z predpisi.

(8) Dovoz na ureditveno območje je predvideno z ureditvijo štirikrakega krožnega križišča (K1) na obstoječi regionalni cesti RII 225/1248 Radmirje - Mozirje, z izvedbo novega cestnega priključka osrednje komunikacije nove obrtno-industrijske cone (cesta A) v dolžini cca 380 m ter s skupno površino cca 2.460 m2. Predvidena cesta je široka 7.0 m, po njej pa je predviden dvosmerni pomet. Celotni cestni koridor novega cestnega priključka, ob katerem so predvidena parkirišča za avtomobile, bo širok cca 21, celotna površina pa bo zajemala cca 8.200 m2 površine. Vzdolž priključka so na severni strani predvidena parkirišča za osebne avtomobile (22 parkirnih mest -2.5x6.5 m), na južni strani pa parkirišča za avtobuse (7 parkirnih mest - 3.5x19.5 m). Del cestnega koridorja so tudi pločniki, kolesarske poti in zelene površine.

Na osrednjo komunikacijo, cesto A se priključujejo dovozne ceste D, E, F in G. Dovozne ceste so široke 6.0 m. Dovozne ceste se na osrednjo komunikacijo priključujejo v obliki križišč. Cestni priključek ter njegove dovozne ceste predstavljajo mejo zemljiških parcel.

 (9) Smeri dovozov do objektov so označene v grafičnih prilogah. Natančna lokacija dovoza pa se določi v PGD projektih. Za obstoječe objekte se v največji možni meri ohranja obstoječe dovoze in dostope in so določeni v grafični prilogi tega odloka.

(10) Vhodi v objekte se oblikujejo poljubno, vendar smiselno in funkcionalno navezano na glavne smeri dovozov in dostopov.

(11) Načrt parcelacije je sestavni del OPPN.

(12) Zasnova urbanistično-arhitektonske ureditve posameznega območja namenske rabe je zasnovana tako, da ima vsak objekt svojo gradbeno parcelo. Javne površine so izven meja predvidenih gradbenih parcel. To velja tudi za parcele koridorjev primarnih in sekundarnih vodov gospodarske javne infrastrukture.

10. člen

(Zelene površine)

(1) Urejanje odprtih (utrjenih in zelenih) površin mora upoštevati značilnosti širšega prostora, predvsem zaradi vidne izpostavljenosti območja v smislu varovanja vizure v odnosu do naselja Nazarje.

(2) Zelene površine morajo biti urejene skladno z vsebinsko zasnovo območja. Temu se prilagaja struktura in način saditve ter vrstni izbor. Zasaditev se podrobneje obdela v izvedbenih načrtih.

(3) Glede na značilnosti krajinske zasnove območja ter zasajevanja je obravnavano območje razdeljeno v več območij:

1. varovalni pas vodotokov (Z1);

2. varovalni pas oziroma zelen zaščitni pas (zelena bariera) ob regionalni cesti (Z2);

3. parkovne površine v športno-rekreacijskem območju (Z3);

4. zeleni pas (drevored) ob osrednji komunikaciji (Z4).

(4) Varovalni pas vodotokov

V varovalnem pasu reke Savinje ter strug Potokov 1, 2 in 3 se s predpisanimi odmiki, merjenimi od zračne strani nasipa vodotokov I. reda 15 m (Savinja) in ostalih vodotokov 5 m (Potok 1, 2 in 3), zagotovi varovalni pas vodotokov.

Ob potokih se ohranja zeleni koridor, v katerem se v kar se da največji meri ohranja obstoječa vegetacija. Obstoječa vegetacija se po dokončni ureditvi ukrepov za zaščito pred poplavami dopolni z avtohtonimi rastlinskimi vrstami v neformalni obliki in na način, ki pospešuje postopek naravne sukcesije ter na način, da rastline ne posegajo v urejene protipoplavne nasipe.

Ob Savinji in Potokih 2 in 3 se predvidi zeleni koridor vzdolž visokovodnega nasipa Savinje. Zasaditev nasipa ni dopustna, ker se lahko z zasaditvijo poškoduje glineno jedro nasipa, kar lahko povzroči prepustnost nasipa. Zasaditev vzdolž Savinje naj ohranja obstoječe značilnosti krajinskega prostora, pri zasaditvi pa naj se uporabljajo avtohtone vrste rastlin. V varovalnem pasu je poleg sprehajalne poti na temenu obstoječega nasipa predvidena tudi zasaditev.

Na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:

1. gradnjo objektov javne infrastrukture,

2. gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih,

3. ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,

4. ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

5. gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

6. gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in

7. gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

Na kroni novih nasipov ob vodotokih se izvede pešpot v makadamski izvedbi. Širina poti je 1,5 m. Nova pešpot se poveže z obstoječo pešpotjo, ki poteka po kroni nasipa Savinje.

 (5) Zaščitni zeleni pas

Zeleni zaščitni pas se izvede vzdolž obstoječe regionalne ceste na pasu 5 - 10 m. Širina pasu je odvisna od vodnogospodarskih ureditev ob regionalni cesti. Zeleni pas ob cesti predstavlja vizualno in delno protihrupno zaščito na stiku obrtno-industrijske cone in ceste. Zasaditev v tem delu se izvede z neformalno zasnovo in z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami s poudarkom na izboru tistih rastlinskih vrst, ki dobro prenašajo izpušne pline v zraku, sol in so hkrati tudi dobra protihrupna zaščita (velike listne ploskve, gosta krošnja ipd.). Zasaditev v tem delu naj se izvede v dveh nivojih in na način, da bodo skriti vsi objekti.

V zaščitnem zelenem pasu regionalne ceste gradnja objektov ni dovoljena. Izjema v tem pogledu so informacijski in oglaševalski objekti (kažipoti, panoji ...), ki morajo biti v prostor postavljeni v skladu z Zakonom o javnih cestah in Zakonom o varnosti v cestnem prometu ter z njima povezanimi pravilniki. Oglaševalski objekti so lahko na delu zaščitnega pasu med Potokoma 2 in 3, upoštevajoč ustrezne odmike od vodnih teles.

 (6) Parkovne površine

Vse javne zelene površine se uredijo v obliki parka in v neformalni zasnovi. Izbor drevesnih in grmovnih vrst naj sledi avtohtonemu rastju.

 (7) Zeleni pas ob osrednji komunikaciji

Zelene površine ob osrednji komunikaciji se uredijo v obliki nižje pokrovne zasaditve, ki omogoča normalno orientacijo v prostoru. Skladno z zasnovo je v tem delu zaželena bolj formalna zasaditev. Oblikovanje drevoreda vzdolž celotne komunikacije je obvezna.

V zaščitnem zelenem pasu ceste A gradnja objektov ni dovoljena. Izjema v tem pogledu so informacijski in oglaševalski objekti (kažipoti, panoji .), ki morajo biti v prostor postavljeni v skladu z Zakonom o javnih cestah in Zakonom o varnosti v cestnem prometu ter z njima povezanimi pravilniki. Oglaševalski objekti so lahko na delu zaščitnega pasu med Potokoma 2 in 3, upoštevajoč ustrezne odmike od vodnih teles.

VI. POGOJI IN USMERITVE ZA VODNOGOSPODARSKO UREJANJE

11. člen

(Vodnogospodarske ureditve)

(1) Skladno z idejno zasnovo ureditve zalednih voda se na celotnem območju OPPN Prihova ohranja depresija, ki se temu primerno uredi. Med osrednjo komunikacijo (cesta A), krožiščem K2, novo dovozno cesto do Elkroja, (cesta B) novo pešpotjo in obstoječim nasipom reke Savinje se izvede suhi zadrževalnik visokih vod v skupni površini cca 610 m2 ter kapaciteto 9.150 m3 vode. V skladu z izdelanim idejnim projektom se na Potoku 3 nad in pod regionalno cesto predvidita dva prodna usedalnika s skupno površino cca 590 m2. Na območju pod regionalno cesto se predvidi tudi razlivno območje v skupni površini cca 2.840 m2 in kapaciteto cca 1.410 m3. Z ureditvijo zadrževalnika visokih vod, ureditvami prodnih usedalnikov in zagotovitvijo ustreznih razlivih območij se ustrezno uredita tudi prečna profila in prepusta Potokov 2 in 3 skozi nasip Savinje. Prepust Potoka 3 se uredi z velikostjo (D 50 cm, prepust Potoka 2 pa se pri cesti uredi z velikostjo (D 140 cm, pri reki Savinji pa z velikostjo (D 80 cm. Na prepustu Potoka 1 in Potoka 2 je nujna izvedba povratne zapore.

(3) Vsi ostali prepusti se bodo izvedli s cevmi ( 140 cm.

(4) Kote pritličij posameznih objektov so določene na podlagi hidravlične presoje in poteka gladin Q100. Kot varnostna višina je privzeta najbolj neugodna kota Q100+50 cm.

(5) Od Potoka 2 je vzdolž regionalne ceste predviden kanal za odvajanje visokih vod iz območja OPPN Prihova. Kanal poteka od Potoka 2 proti vzhodu do dovoznega priključka za Elkroj, kjer se s prepustom odvede na severno stran regionalne ceste ter od tam po obnovljenem kanalu ob regionalni cesti do Pahtinovega potoka. Prečni profil kanala je 3,75 m2, njegova globina pa je 1,5 m. Prepust kanala pri avtobusni postaji ter čez cesto se uredi s cevjo ( 140 cm.

 (5) Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod je urejeno v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Ur. l. RS, št. 105/2002), z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 47/2005) ter 92. členom Zakona o vodah  (Ur. l. RS, št. 67/02).

(6) Predvidena je izgradnja ločenega sistema kanalizacije.

(7) Odvajanje padavinskih voda s strešin in z utrjenih površin je zagotovljeno z izvedbo meteorne kanalizacije, ureditvijo zelenih površin ter izvedbo zadrževalnikov zbranih meteornih vod ureditvenega območja. Predvidena sta dva zadrževalnika, prvi med Potokom 3 in Savinjo (50 m3), drugi pa na območju med predvideno širitvijo Elkroja in Cesto C2 (400 m3). Zadrževalnika zadržita 15-minutni naliv. Vsak zadrževalnik ima svojo parcelo.

(8) Pred izpustom padavinskih vod v odvodnik je predvidena izvedba zemeljskega zadrževalnega bazena z lovilcem olj. Zadrževalni bazen bo zmanjšal maksimalni padavinski dotok tako, da bo zadržal del meteornih vod v času intenzivnega naliva in jih po končanem nalivu v omejeni količini enakomerno izpuščal v odvodnik.

(9) Kanalizacija odpadnih vod bo preko obstoječe kanalizacije priključena na čistilno napravo.

(10) Tehnološke odpadne vode bodo očiščene do te mere, da bodo ustrezale zakonsko predpisanim normativom za izpust v kanalizacijo.

(11) Na območju OPPN Prihova ni dovoljena dejavnost, pri kateri bi lahko prišlo do onesnaženja voda.

VII. POGOJI PROMETNEGA, KOMUNALNEGA, ENERGETSKEGA IN TELEKOMUNIKACIJSKEGA UREJANJA

12. člen

(Splošno)

(1) Za vso gospodarsko javno infrastrukturo je potrebno izdelati projekte PGD, PZI ter pri tem upoštevati idejne projekte, zahteve upravljalcev posameznih vodov, komunalne koridorje ter predpisane odmike in zaščitne ukrepe.

(2) Ureditve javne gospodarske infrastrukture se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam ter v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

(3) Vse sekundarno razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture mora biti medsebojno usklajeno in izvedeno v kabelski podzemni izvedbi ter speljano vzporedno s potekom prometnic in dovozi k stavbam. Pod asfaltiranimi površinami je vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.

(4) Načrtovana gospodarska javna infrastruktura gradbenih parcel obsega: dovoz, javni vodovod za sanitarno in požarno vodo, toplovod, kanalizacijo odpadnih voda, meteorno kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo in telefon.

(5) Vse stavbe je potrebno obvezno priključiti na vso javno gospodarsko infrastrukturo.

13. člen

(Cestno omrežje)

(1) Dovoz na ureditveno območje je predviden z ureditvijo glavnega krožišča K1 iz regionalne ceste RII 225/1248 Radmirje - Mozirje. Notranji radij krožišča je 18 m, skupna površina, ki jo krožišče zaobjema, pa cca 4.071 m2. Na obravnavanem območju je predvidena omejitev hitrosti odvijanja prometa na 30 km/h.

(2) Osrednjo prometnico obravnavanega območja predstavlja Cesta A, ki poteka od krožišča K1 na priključku regionalne ceste proti jugu ob Potoku 3, nato pa se usmeri proti vhodu v smeri proti obstoječi tovarni Elkroj. Krožišče K1 se izven območja obravnave z enim krakom naveže tudi na obstoječo lokalno cesto, ki se na regionalno cesto priključi s severa. Predvidena Cesta A se vzhodno od Potoka 2 zaključi v krožišču K2, ki služi kot obračališče ter križišče dovoznih cest do Elkroja proti jugovzhodu, RTP-ja proti severu in obstoječih stanovanjskih objektov na severovzhodu. Notranji radij krožišča je 12 m, skupna površina, ki jo krožišče zajema, pa cca 1.370 m2. Pravokotno na Cesto A potekajo v smeri sever - jug dovozne ceste - Cesta D (cca 528 m), Cesta E (cca 1.398 m), Cesta F (cca 882 m) in Cesta G (cca 852 m). Ceste D, E, F in G se stikajo v križiščih s premerom krožnice 12 m. Takšen radij zagotavlja vožnjo tovornjakom, priklopnikom in polpriklopnikom skupne dolžine 18 m. Preko dovoznih cest so urejeni tudi uvozi na parcele.

(3) Cesta A je maksimalno široka 7 m, ceste D, E, F in G pa so predvidene maksimalne širine 6 m. Na vseh omenjenih cestah je možen dvosmerni promet. Vzdolž cestnega koridorja Cesta A je med krožišči K1 in K2 predvidena tudi kolesarska steza in hodniki za pešce. Kolesarska steza je široka 1.5 m, hodniki za pešce pa minimalno 1 m.

(4) Vse prometnice so predvidene v asfaltni izvedbi in na meji s hodniki za pešce z dvignjenimi betonskimi robniki.

(5) Odvod meteornih vod z vozišča je predviden preko požiralnikov s peskolovi in ločene meteorne kanalizacije do zadrževalnikov meteornih voda in naprej v površinski odvodnik.

(7) Površine za parkiranje so predvidene vzdolž ceste A. Na severni strani ceste A je predvidenih 22 parkirnih mest za osebna vozila ter 7 parkirnih mest za avtobuse oziroma tovornjake. Parkirne površine so lahko bodisi asfaltirane bodisi tlakovane.

(8) Skladno z odklonom je izven ureditvenega območja OPPN Prihova predvidena tudi rekonstrukcija obstoječe regionalne ceste RII 225/1248 Radmirje - Mozirje. Na podlagi idejne zasnove se predvidena regionalka ustrezno širi na obe strani. Ob regionalki je predviden pločnik s hodnikom za pešce v širini 1 - 1,5 m. Hodnik je od ceste ločen z robnikom. Pred uvozom v Elkroj je ob regionalni cesti predvidena tudi avtobusna postaja. Z rekonstrukcijo se iz regionalne ceste v celoti ukinjajo vsi lokalni dovozi proti jugu. Skladno s spremembo se novi dovozi zagotovijo preko Ceste A. Z rekonstrukcijo regionalne ceste se na uvozu v Elkroj uredi tudi tretji, levi zavijalni pas.

(9) Za predvideno cestno mrežo, obe krožišči in rekonstrukcijo križišča pri Elkroju je treba izdelati PGD, PZI projekte skladno z OPPN Prihova, za posamezne objekte pa je nujna tudi izdelava projektne dokumentacije za zunanjo ureditev. Pri projektiranju in izvedbi prometne infrastrukture je potrebno upoštevati idejni projekt, veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljavca.

14. člen

(Vodovod)

(1) Na obravnavanem območju je predvidena širitev obstoječega vodovodnega omrežja, ki bo zagotavljalo oskrbo območja s pitno vodo. Na obstoječo vodovodno omrežje se bo sekundarni vod navezoval preko primernega vodovoda, ki poteka vzporedno z reko Savinjo. Priključek na obstoječi vodovod bo ob parceli 9. Predvideno vodovodno omrežje poteka po skupnem koridorju pod predvidenimi prometnicami. Skupna dolžina vodovodnega omrežja je cca 785 t.m. Predvideno vodovodno omrežje za pitno vodo je zasnovano zankasto, tako da bo povečana obratovalna sposobnost vodovoda tudi pri nižjih tlakih v omrežju.

(2) Napajanje predvidenih objektov s pitno vodo bo izvedeno z internimi priključki, ki bodo izvedeni z zunanjimi vodomernimi jaški. Le-ti se namestijo znotraj gradbenih parcel predvidenih objektov.

(3) Zadostne količine vode za zagotovitev požarne varnosti se bodo zajele z izvedbo rezervoarjev za požarno vodo. Ustrezno dimenzioniranje rezervoarjev za požarno vodo se bo izvedlo na podlagi požarnih elaboratov, ko bodo znane natančne potrebe za požarno vodo. Vzporedno z vodovodnim omrežjem za pitno vodo je tako zasnovano vodovodno omrežje za potrebe gašenja v primeru požara. Na slednjem so predvideni nadzemni hidranti tako, da bo omogočeno gašenje objektov iz dveh hidrantov. Interno hidrantno omrežje se bo detajlno predvidelo v projektih zunanje ureditve.

(4) V kolikor se zagotovi zadostne količine vode in pritisk v obstoječem javnem omrežju, se hidranti namestijo na predviden vodovod za pitno vodo. Izvedba dodatnega cevovoda za potrebe požarne vode in rezervoarjev za požarno vodo v tem primeru odpade.

(5) Novo vodovodno omrežje za pitno in požarno vodo je predvideno v območju 3 m širokega komunalnega koridorja, ki je situiran ob napajalnih cestah.

(6) Za predvideno vodovodno omrežje je potrebno izdelati PGD, PZI projekte. V naslednjih fazah projektiranja in izvedbi vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljalca.

15. člen

(Kanalizacijsko omrežje)

(1) Na obravnavanem območju je predvidena izvedba ločenega kanalizacijskega sistema.

(2) V meteorno kanalizacijo se bodo stekale padavinske vode s streh objektov ter povoznih in manipulacijskih površin. S povoznih površin se bodo vode zajele preko požiralnikov s peskolovi.

(3) Mreža meteorne kanalizacije je zasnovana tako, kot kažejo grafične priloge. Vse padavinske vode se pred izpustom v odvodnik vodijo v zadrževalni bazen, kjer so predvideni oljni lovilci, preko katerih se padavinske vode prelivajo v odvodnik. Zadrževalni bazen bo zmanjšal maksimalni padavinski dotok, tako da bo zadržal del meteornih vod v času intenzivnega naliva in jih po končanem nalivu v omejeni količini enakomerno izpuščal v odvodnik.

(4) Predvidena sta dva zadrževalnika meteorne vode. Prvi v velikosti cca 50 m3 je predviden ob parceli 9, med Potokom 3 in Savinjo, drugi v velikosti cca 400 m3 pa je predviden vzhodno od Ceste C. Dno zadrževalnega bazena je potrebno zaradi relaksacije tal obložiti z lomljencem. Izpust iz bazena je potrebno izvesti s prelivom preko cevnega meniha z lovilcem olj. Sušni pretok je potrebno voditi iz zadrževalnega bazena v površinski odvodnik preko lovilca olj s koalescenčnim filtrom.

Natančno dimenzioniranje, ko bodo znani vsi natančni vhodni podatki, je potrebno izvesti v naslednjih fazah projektiranja.

 (5) Fekalne odplake se zajemajo preko sistema fekalne kanalizacije. Ta je zasnovana tako, kot kažejo grafične priloge. Navezuje se na čistino napravo oziroma na jašek J1 na dovodnem kolektorju čistilne naprave. Kota dna dovodnega kolektorja oziroma najnižja možna kota priključitve je 401.29 m n.v. (vir JPK Mozirje).

Za potrebe izvedbe OPPN Prihova je treba prestaviti del kanalizacije na delu PD1 v skupni dolžini 149 m in PD4 v skupni dolžini 129 m. Prestavitev kanalizacije na delu PD4 se izvede na stroške lastnika zemljišča.

(6) V primeru pojava odpadnih tehnoloških voda iz predvidenih objektov jih je potrebno na mestu nastanka očistiti do stopnje, ki je predpisana kot maksimalna dovoljena stopnja, ki jo je dovoljeno spuščati v javno kanalizacijo in voditi na čistilno napravo.

(7) Za predvideno kanalizacijsko omrežje je potrebno izdelati PGD, PZI projekte. V naslednjih fazah projektiranja in izvedbi vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati idejni projekt, veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljavca.

16. člen

(Električno omrežje)

(1) Na območju OPPN Prihova se nahaja razdelilna transformatorska postaja Nazarje (20/20 kV) na katero se priključujejo številni visoki, srednji in nizkonapetostni vodi (skupna dolžina vodov 1.700 m). Od tega je dobrih 1.228 m vodov zračnih, ostalih 472 m pa kabliranih pod zemljo. Obstoječi vodi se zaradi predvidene gradnje obrtno-industrijske cone prestavijo in kablirajo skladno z grafičnimi prilogami idejnega projekta.

(2) Za napajanje objektov na območju PD2 se znotraj območja PD2 predvidi lokacija za manjšo transformatorsko postajo. Lokacija transformatorske postaje je razvidna iz grafike. Za normalno obratovanje in delovanje transformatorske postaje se predvidi zemljiška parcela v velikosti 66 m2, na kateri je predviden objekt (TP) ter manipulativne površine. Na predvidenem zemljišču se lahko gradi objekt, ki je 1 m odmaknjen od meje parcele. Višinski gabarit objekta je P+0, pri čemer je lahko maksimalna višina objekta 3 m. Objekt mora biti pravilne tlorisne oblike ter zasnovan kot pravilni pravokotni tloris. Streha je ravna in skrita za kolenčnim zidom.

(3) Celoten nizkonapetostni razvod bo izveden v območju 3 m širokega komunalnega koridorja, ki je predviden ob napajalnih cestah. Ustrezni zemeljski kabli bodo uvlečeni v kabelsko kanalizacijo, izvedeno s tipskimi kabelskimi jaški in zaščitnimi cevmi. Na enak način bo izveden tudi razvod javne razsvetljave. Predvidena dolžina novega električnega omrežja je 471 m.

Na predvidene objekte bo napajanje z električno energijo izvedeno s hišnimi priključki.

 (4) Vsa dela in prestavitve je potrebno izvesti v soglasju z upravljavcem, ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov ter standardov in varnostnih ukrepov. Potrebno je izdelati PGD, PZI projekte ter upoštevati pogoje in soglasja upravljavca.

17. člen

(Ogrevanja)

(1) Predvideni objekti se priklapljajo na obstoječi sistem ogrevanja.

(2) Za predvideno ogrevanje je potrebno izdelati PGD, PZI projekte. V naslednjih fazah projektiranja in izvedbi toplovodnega omrežja je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljavca.

18. člen

(Ravnanje z odpadki)

(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati v zabojnikih in odvažati na komunalno deponijo skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Nazarje. Komunalne odpadke, ki bodo nastajali na območju, je potrebno zbirati ločeno v kontejnerjih na določenih mestih in odvažati na deponijo oziroma v predelavo. Posode za zbiranje odpadkov bodo tipske. Za ločeno zbiranje odpadkov so v industrijski coni predvidene tri lokacije. Nahajajo se na južni strani ceste A oziroma na križiščih te ceste z dovoznimi cestami.

(2) Vse ostale odpadke, kot so sekundarne surovine in drugi nenevarni odpadki, zbira na ustrezen način vsaka dejavnost znotraj svoje gradbene parcele.

(3) Eventualne nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščenim zbiralcem in jih ni dovoljeno začasno skladiščiti zunaj objektov. Urejeno mora biti na način, kot ga določajo veljavni predpisi.

(4) Ravnanje z odpadki je potrebno izvajati v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki

VIII. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR

19. člen

(Varovanje objektov kulturne dediščine)

(1) Na obravnavanem območju ni evidentiranih objektov kulturne dediščine, zato ukrepi za njihovo zaščito niso potrebni.

(2) Ker se predvideni objekti nahajajo v območju vizure kulturnega spomenika, je pomembno, da se celotno območje v skladu z 10. členom tega odloka ustrezno zasadi. Z zaščito vizure je ključno dosledno upoštevanje višinskih gabaritov. Ti so v odloku predpisani tako, da predvideni novi objekti ne bodo zapirali vizur.

20. člen

(Varstvo narave in varovanje objektov naravne dediščine)

(1) Obravnavano območje leži na meji območja, ki je opredeljeno kot varovano območje Savinje z njenimi pritoki.

(2) V skladu s smernicami in predpisanimi odmiki Agencije za okolje so meje parcel od vodnih teles umaknjene za 5 oziroma 15 m.

21. člen

(Varstvo pred hrupom)

(1) Strokovna ocena hrupa kot potencialne obremenitve okolja se izdela v skladu z Uredbo o mejnih vrednostnih kazalcev hrupa v okolju v fazi izdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte.

(2) Na območju SD1, kjer je obstoječa pozidava, kritične ravni hrupa, dnevne Ld =60 dBA in nočne Ln = 50dBA oziroma Ld = 69 dBA in Ln =59 dBA,  ne smejo biti presežene.

22. člen

(Varstvo zraka)

(1) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih s predpisi.

(2) Za zagotovitev nižje stopnje onesnaženosti zraka je predvidena priključitev vseh objektov na javni sistem ogrevanja.

(3) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka: predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev, preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča, vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin in preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.

23. člen

(Varstvo voda)

(1) Upoštevati je treba pogoje upravljavca za odvod fekalnih in meteornih voda.

(2) Varstvo voda bo urejeno z izgradnjo kanalizacije, ki jo bo možno priključiti na čistilno napravo. Tehnološke odpadne vode je potrebno očistiti do take mere, da bodo ustrezale zakonsko predpisanim normativom za izpust v kanalizacijo. Skladiščenje nevarnih snovi je potrebno urediti v skladu s predpisi.

(3) Meteorne odplake s strešin bodo vodene preko peskolovov v meteorno kanalizacijo preko zadrževalnika in nato v vodotok.

(4) Meteorne odplake s prometnih površin bodo speljane v meteorno kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj.

(5) Na območju ne bo dovoljena poslovna dejavnost, pri kateri bi lahko prišlo do onesnaževanja voda, zato na tem področju niso predvideni nobeni okoljevarstveni ukrepi. Pri gradnji objektov je treba zagotoviti izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja.

24. člen

(Varstvo tal)

(1) Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in prometne, komunalne ter energetske infrastrukture in omrežja zvez, je treba deponirati in jo uporabiti za ureditev nasipov ter zelenic. Začasne deponije rodovitne prsti je potrebno izvesti v kupih, visokih do 1,20 m tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Pri tem ne sme priti do mešanja živice in mrtvice, do onesnaževanja in erozije.

(2) Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila, opredeljena v poglavju komunalne in energetske infrastrukture.

25. člen

(Zaščita pred požarom in drugimi naravnimi nesrečami)

 (1) Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za interventna vozila po obstoječem omrežju cest. Izgradnja vodovodnega in hidrantnega omrežja ter vodnih zadrževalnikov zagotavlja, da preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena.

(2) OPPN Prihova upošteva določila 22. člena Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-A, Ul.RS 71/1993 in 87/2001)

(3) Zagotovljeni so pogoji za varen umik ljudi in premoženja na zunanje površine, dovozne in parkirne površine. Odmiki med posameznimi objekti presegajo 10 m in preprečujejo širjenje požara.

(4) S predpisanimi odmiki in gradbenimi linijami so zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi in premoženja na zunanje površine, dovozne in parkirne površine. Odmiki med posameznimi objekti presegajo 10 m in preprečujejo širjenje požara. Med posameznimi stičnimi objekti mora biti izveden požarni zid. Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi novih objektov potrebno upoštevati takšne materiale in njih zaščite, ki so varni pred požarom in širjenjem požara.

(5) Oskrba z vodo za gašenje se bo zagotovila z izvedbo rezervoarjev za požarno vodo. Ustrezno dimenzioniranje rezervoarjev za požarno vodo se bo izvedlo na podlagi požarnih elaboratov, ko bodo znane natančne potrebe za požarno vodo. Vodovodno omrežje za potrebe gašenja v primeru požara je predvideno v območju komunalnega koridorja. Na njem so predvideni nadzemni hidranti na maksimalni oddaljenosti 80 m, tako da bo omogočeno gašenje objektov iz dveh hidrantov. Interno hidrantno omrežje se bo detajlno predvidelo v projektih zunanje ureditve.

(6) V kolikor se zagotovi zadostne količine vode in pritisk v obstoječem javnem omrežju, se hidranti namestijo na predviden vodovod za pitno vodo. Izvedba dodatnega cevovoda za potrebe požarne vode in rezervoarjev za požarno vodo v tem primeru odpade.

(7) V kolikor se v fazi izdelave nadaljnje projektne dokumentacije z izračunom dokaže (požarni elaborat), da se potrebe po požarni vodi lahko zagotovijo iz reke Savinje, sistema za zagotovitev požarne vode ni potrebno izvesti.

(8) Za zaščito in reševanje pred vojnimi in drugimi nevarnostmi je dovoljeno graditi ustrezne varovalne objekte. Pri njihovi gradnji je potrebno dosledno upoštevati normative in potrebno varnostno opremo ter izvajati vse predpisane ukrepe, ki omogočajo vso možno zaščito.

(9) Pri projektiranju stanovanjskih objektov morajo biti upoštevana določila Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.

 (10) Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov o gradnji na potresnem območju seizmične intenzitete VIII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Sieberg.

(11) Upoštevanje 11. člena tega odloka zagotavlja poplavno varnost objektov v območju ureditve.

IX. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ

26. člen

(1) Zemljišča, ki ne bodo urejena v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

X. ETAPNOST IZVAJANJA

27. člen

(1) Ureditve, zasnovane v predmetnem OPPN Prihova, se lahko izvajajo v več etapah. Etapna gradnja je možna v sklopu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorjev. Posamezne etape gradnje morajo biti funkcionalno zaključene celote in jih je možno združevati.

(2) I. faza vključuje gradnjo napajalne ceste A ter vse pripadajoče vode gospodarske javne infrastrukture.

(3) II. faza vključuje komunalno opremljanje zemljišč: gradnjo dovoznih cest, vodnogospodarske ureditve, toplovodno, kanalizacijsko, elektro, telekomunikacijsko in kabelsko omrežje ter vodovoda za pitno in vodovoda za požarno vodo z rezervoarji za požarno vodo. Posamezna javna infrastruktura se lahko izvaja ločeno.

(4) III. faza obsega izgradnjo krožišč in izgradnjo objektov z zunanjo ureditvijo, znotraj posameznih območjih.

(5) Posamezne faze se morajo izvesti kot celota z vsemi elementi zunanje ureditve in tako, da ne bodo poslabšale ekološkega stanja. Komunalna, energetska in prometna ureditev, ki lahko neposredno vpliva na varovanje okolja, mora biti dokončno urejena s posamezno fazo gradnje.

XI. TOLERANCE

28. člen

(Dovoljena odstopanja)

(1) Pri realizaciji OPPN Prihova so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika. Pri tem se z novo rešitvijo ob upoštevanju 6. člena tega odloka v nobenem primeru ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.

(2) Dopustne so tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta občinskega podrobnega prostorskega načrta.

(3) Z uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.

(4) Za celotno območje urejanja poslovne cone Prihova se izdela v skladu s predpisi program opremljanja zemljišč za gradnjo in podlage za izračun komunalnega prispevka.

XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV

29. člen

(1) Poleg obveznosti iz predhodnih določil, morajo investitorji in izvajalci:

01. pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,

2. zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,

3. uporabljati materiale, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje,

4. zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,

5. zagotoviti dostope do kmetijskih zemljišč,

6. sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,

7. zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,

8. v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode.

(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami k OPPN Prihova pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

XIII. ZAČASNI UKREPI

30. člen

(1) Na podlagi določil Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) se sprejmejo začasni ukrepi za zavarovanje prostora celotnega območja OPPN Prihova zaradi načrtovanja prostorskih ureditev do realizacije gradnje po OPPN za celotni prostor, vendar ne več kot štiri leta. Za to območje Občina Nazarje skladno z zakonodajo uveljavlja predkupno pravico.

(2) Na vseh objektih, ki so predvideni za rušenje, se lahko opravi nujna vzdrževalna dela za lastne potrebe, vendar le tako, da se njihova vrednost ne poveča.

XIV. USMERITVE ZA DOLOČANJE MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OLN

31. člen

(1) Po vzpostavitvi z OPPN Prihova načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja, kot je opredeljeno v tem odloku.

XV. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO

32. člen

(1) Za vse predvidene objekte je treba pridobiti geotehnične pogoje za gradnjo.

XVI. KONČNE DOLOČBE

33. člen

(Nadzor)

(1) OPPN Prihova iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled občanom, podjetjem in drugim pravnim osebam na sedežu Občine Nazarje ter pri Upravni enoti Mozirje.

(2) Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

34. člen

(Prenehanje veljavnosti občinskih prostorskih izvedbenih aktov)

(1) Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne cone Prihova - Nazarje (Ur. l. RS, št. št. 7/95) v delu, ki se nanašajo na zgoraj obravnavano območje.

35. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Zgornjesavinjskih občin.

Številka: 032-0001/2006-2010-15

Datum: 5. 6. 2008

Župan občine Nazarje

 Ivan Purnat, l.r.