|
1. Uvodne določbe |
|
|
|
1. člen |
|
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Brda
(v nadaljevanju: OPN Občine Brda). |
|
(2) OPN Občine Brda (Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine
Brda, Uradno glasilo slovenskih občin 9/2011) je potrdil Minister s
sklepom št. 35016-90/2008/65 z dne 9. 3. 2011. |
|
|
|
2. člen |
|
Občinski prostorski načrt (OPN) je prostorski akt Občine Brda, ki
določa usmeritve za urejanje prostora ter prostorske izvedbene
pogoje za načrtovanje posegov v prostor. |
|
|
|
3. člen |
|
(3) OPN Občine Brda vsebuje: |
|
· besedilo
odloka o OPN |
|
· grafične
prikaze strateškega dela OPN v merilu 1:50.000: |
|
· zasnova
prostorskega razvoja, list 0-01 |
|
· zasnova
gospodarske javne infrastrukture, list 0-02 |
|
· usmeritev
za razvoj poselitve in za celovito prenovo, list 0-03 |
|
· usmeritev
za razvoj v krajini, list 0-04 |
|
· usmeritev
za določitev namenske rabe prostora, list 0-05 |
|
· okvirna
območja naselij, list 0-06 |
|
· grafične
prikaze izvedbenega dela OPN: |
|
· Pregledna
karta občine z razdelitvijo na liste, M 1:50.000, |
|
· Pregledna
karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij
gospodarske javne infrastrukture, M 1:50.000, |
|
· Prikaz
območij enot urejanja prostora, osnovne oz. podrobnejše namenske
rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, M 1:5.000, |
|
· Prikaz
območij enot urejanja prostora in prikaz gospodarske javne
infrastrukture, M 1:5.000, listi. |
|
(4) OPN Občine Brda ima naslednje priloge: |
|
· obrazložitev
in utemeljitev prostorskega akta, |
|
· izvleček
iz državnega strateškega prostorskega načrta, |
|
· prikaz
stanja prostora, ki vsebuje: |
|
· tekstualni
del in |
|
· grafični
del, |
|
· strokovne
podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta, |
|
· mnenja
nosilcev urejanja prostora, |
|
· povzetek
za javnost in |
|
· okoljsko
poročilo. |
|
(5) Digitalna vsebina OPN Občine Brda obsega digitalne datoteke
posameznih sestavin grafičnih prikazov OPN ter rastrske datoteke, ki
ustrezajo analogni obliki OPN. Digitalni grafični prikazi so
izdelani in prikazani na geodetski podlogi digitalnega katastrskega
načrta v natančnosti merila 1:5000 in se lahko uporabljajo samo z
navedeno geodetsko podlogo. Digitalni zapis je izdelan v skladu s
tehničnimi pravili za pripravo prostorskih izvedbenih aktov v
digitalni obliki, MOP 6.10.2008. |
|
|
|
4. člen |
|
Odlok OPN Občine Brda vsebuje naslednje določbe: |
|
|
|
1.Uvodne določbe |
|
|
|
2.Strateški del OPN Občine Brda |
|
2.1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine: |
|
2.1.1 Stanje in razmere kot izhodišče za OPN |
|
2.1.2 Razvojne potrebe |
|
2.1.3 Medsebojni vplivi |
|
2.1.4 Cilji |
|
2.2 Zasnova prostorskega razvoja občine (grafični prikaz na karti
0-01) |
|
2.2.1 Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij |
|
2.2.2 Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj
dejavnosti |
|
2.2.3 Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini
in regiji |
|
2.2.4 Druga za občino pomembna območja |
|
2.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in
grajenega javnega dobra (grafični prikaz na karti 0-02) |
|
2.3.1 Skupne usmeritve za infrastrukturno urejanje |
|
2.3.2 Zasnova prometnega omrežja |
|
2.3.3 Zasnova oskrbe s pitno vodo |
|
2.3.4 Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod |
|
2.3.5 Zasnova energetske oskrbe |
|
2.3.6 Zasnova omrežja elektronskih komunikacij |
|
2.3.7 Zasnova ravnanja z odpadki |
|
2.4 Usmeritve za prostorski razvoj občine (grafični prikaz na karti
0-03 in 0-06) |
|
2.4.1 Okvirna območja naselij in območij razpršene poselitve |
|
2.4.2 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo |
|
2.4.3 Pričakovani in načrtovani razvoj |
|
2.5 Usmeritve za razvoj v krajini (grafični prikaz na karti 0-04) |
|
2.5.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane
na naravne vire |
|
2.5.2 Usmeritve za območja za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja, območja in objekti
za potrebe obrambe |
|
2.5.3 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo
prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika
krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti |
|
2.6 Usmeritve glede namenske rabe zemljišč (grafični prikaz na karti
0-05) |
|
2.7 Usmeritve za prostorske izvedbene pogoje |
|
2.8 Usmeritve za urejanje prostora z občinskimi podrobnimi
prostorskimi načrti |
|
|
|
3.Izvedbeni del OPN Občine Brda |
|
3.1 Splošne določbe |
|
3.2 Prostorski izvedbeni pogoji za namensko rabo prostora
(namembnost) in posege v prostor |
|
3.2.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in
vrste posegov v prostor |
|
3.2.2 Prostorski izvedbeni pogoji za območja in površine
namenske rabe prostora, ki so namenjene poselitvi |
|
3.2.3 Prostorski izvedbeni pogoji za območja in površine, ki
so namenjene gospodarski infrastrukturi |
|
3.2.4 Prostorski izvedbeni pogoji na ostalih površinah osnovne
namenske rabe |
|
3.2.5 Tolerance za obstoječe objekte glede namenske rabe
površin |
|
3.3 Varstvena območja in rezervati |
|
3.4 Skupni splošni prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje
objektov in posegov v prostor |
|
3.4.1 Skupni splošni prostorski izvedbeni pogoji za
urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje |
|
3.4.2 Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje drugih
posegov v prostor |
|
3.5 Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo in gradbene parcele |
|
3.6 Prostorski izvedbeni pogoji za izrabo, urbanistično in
arhitekturno oblikovanje |
|
3.7 Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo |
|
3.7.1 Pogoji za prometno urejanje |
|
3.7.2 Pogoji za komunalno opremljanje |
|
3.7.3 Pogoji za energetsko opremljanje |
|
3.7.4 Pogoji za opremljanje s telekomunikacijskimi omrežji |
|
3.7.5 Pogoji za odstranjevanje odpadkov |
|
3.8 Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno dobro |
|
3.9 Prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva
kulturne dediščine, varstva okolja, varstva naravnih dobrin, varstva
pred nesrečami |
|
3.9.1 Pogoji za ohranjanje narave |
|
3.9.2 Pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
|
3.9.3 Pogoji za varstvo okolja |
|
3.9.4 Pogoji za varstvo voda |
|
3.9.5 Pogoji za varstvo pred požarom |
|
3.9.6 Pogoji za varstvo pred plazovi in erozijo |
|
3.9.7 Pogoji za varstvo pred poplavami |
|
3.9.8 Pogoji iz potresne varnosti |
|
3.9.9 Pogoji za varstvo vojnih grobišč in prikritih vojnih
grobišč |
|
3.10 Posebni prostorski izvedbeni pogoji |
|
3.11 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN |
|
4. Usmeritve za uresničevanje OPN |
|
4.1 Geoinformacijska podpora za odločanje |
|
4.2 Merila za odstopanje od OPN |
|
4.3 Kriteriji za dopolnjevanje OPN |
|
5. Prehodne in končne določbe |
|
|
|
2. STRATEŠKI DEL OPN OBČINE BRDA |
|
|
|
2.1 izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
|
|
|
5. člen |
|
|
|
2.1.1 Stanje in razmere kot izhodišče za OPN |
|
(1) Območje občine Brda s 5700 prebivalci na 72km2 sodi med manjše
slovenske občine. Povprečna gostota je 98 prebivalcev/km2, z
velikimi razlikami med poseljenostjo Zgornjih Brd, kjer je gostota
13,9 preb/km2 in Spodnjih Brd z 102,6 prebivalcev/km2. |
|
(2) Nizko flišno gričevje Goriških Brd je razcepljeno v več proti
jugu in Furlanski nižini nagnjenih širokih slemen, ki pod vplivom
sredozemskega podnebja in rodovitne prsti nudijo dobre pogoje za
vinogradništvo in sadjarstvo. Na severu preidejo Brda preko slemena
med Sabotinom in Korado v flišno Kambreško hribovje, ki se strmo
spušča v Spodnjo Soško dolino. Zgornja Brda so višji reliefno
razgiban svet (400-450m nm) z naselji okoli Kožbane, Spodnja Brda pa
prehajajo od Kojskega (249m nm), Šmartnega (262m nm), Cerovega (233m
nm), preko Nebla, Medane in Kozane (160-180m nm ) v Prevalsko
podolje (57m nm). Sem se stekajo dolinice rek Birše, Oblenča in
Reke. Krajino zaznamujejo tudi erozijsko delovanje ostalih rečic in
potokov: Korena, Kožbanjščka, Vedrijanščka, Imenjščice, Pevmice in
drugih. Goriška Brda so najsevernejše submediteransko območje v
Sloveniji s povprečno 1500mm padavin na leto, poletja so vroča in
suha z značilnimi poletnimi nevihtami. Kar 217 dni na leto je
temperatura nad 10 st.C. Zgornja Brda so pretežno gozdnata (čez
60%), s sestoji hrasta, robinije in gabra, v Spodnjih Brdih pa
prevladujejo kmetijska zemljišča. |
|
(3) Brda so kot obmejna pokrajina stoletja dolgo predstavljala del
zahodne etnične meje s sosednjimi Furlani. Enotno pokrajino je po
2.svetovni vojni prizadela politična razdelitev med dve državi in
šele leta 1985 zgrajena »Osimska cesta« čez Sabotin in italijansko
ozemlje je odpravila prometno odrezanost Brd od bližnje Nove Gorice.
S to cestno povezavo je bila odpravljena največja ovira hitrejšemu
gospodarskemu razvoju Goriških Brd. |
|
(4) Po pristopu Slovenije v Evropsko zvezo in v šengensko območje
svobodnega pretoka ljudi, blaga in storitev so se Brda odprla proti
Furlaniji. Prometna povezanost se je s tem za Brda bistveno
izboljšala. Pričakovati je povečan promet z Italijo, kar bo vplivalo
tudi na nadaljnji gospodarski razvoj Brd. Osnovne regionalne
prometne povezave Brd s sosednjimi območji so: Nova Gorica po
Osimski Sabotinski cesti, Kanal preko Plav, Tolmin preko Korade,
Gorica iz Vipolž, Krmin iz Nebla in Čedad iz Golega brda. |
|
(5) Občina Brda sodi med pretežno kmetijska podeželska območja, kjer
so vinogradništvo z vinarstvom in sadjarstvo primarne dejavnosti.
Spodnja Brda so kmetijsko razvitejša in imajo razvit učinkovit tržni
pristop. Zgornja Brda so zaradi težjih pogojev za kmetovanje redkeje
naseljena in so demografsko ogrožena. |
|
(6) Tradicionalni poselitveni vzorec v Brdih so tvorile strnjene
gručaste vasi na grebenih in manjši zaselki na stranskih grebenih.
Po potresu leta 1976, ki je prizadel Soško dolino in Brda, se je ta
vzorec znatno porušil. Graditelji pri popotresni obnovi niso
upoštevali tradicionalnih oblik pozidave v strnjenih naseljih in
zaselkih, kar je zidavo močno razpršilo po prostoru. |
|
(7) Za Spodnja Brda je značilna slemenska poselitev. Poselitveni
vzorec tvorijo stara jedra vasi in razširjena novejša poselitev po
glavnih briških slemenih ter posamezni zaselki in razložena na
manjših stranskih grebenih. V Zgornjih Brdih so značilna manjša
gručasta naselja in zaselki. |
|
|
|
6. člen |
|
|
|
2.1.2 Razvojne potrebe |
|
(1) Pomembnejši razvojni interesi lokalne skupnosti so zagotavljanje
prostorskih možnosti za gospodarski razvoj, razvoj vinogradništva in
sadjarstva ter drugih panog kmetijstva, za razvoj turizma in
izboljševanje standarda bivanja. |
|
(2) Razvoj turizma je v prihodnjem razvojnem obdobju pričakovati
tudi na področju hotelskega, termalnega turizma, na rekreaciji
povezani s turizmom in drugih vejah turizma, ki doslej niso bile
prisotne v Brdih. |
|
(3) Med osnovne razvojne potrebe sodi tudi urejanje in izboljšanje
infrastrukturnih omrežij in naprav, predvsem kanalizacijskega
omrežja s čistilnimi napravami in oskrbe s pitno vodo z novim vodnim
virom. |
|
(4) Drugi razvojni interesi občine so še zagotavljanje stavbnih
zemljišč za krajevne potrebe, ter nova določitev površin za
vinogradništvo kot krčitev gozdnih površin in zmanjšanje dosedanjih
stavbnih zemljišč. |
|
(5) Državni in regionalni razvojni interes na območju občine Brda je
zagotavljanje prometne povezanosti s sosednjimi občinami Novo Gorico
in Kanalom ob Soči ter s sosednjo državo Italijo. |
|
|
|
7. člen |
|
|
|
2.1.3 Medsebojni vplivi |
|
Odprtost državne meje bo vplivala na povečanje prometnih tokov z
Italijo, kasneje pa tudi na intenzivnejši gospodarski razvoj.
Pričakovati je tudi povečan interes za graditev in bivanje na
območju Brd. Načrtovani razvoj Brd je zmeren in ne bo imel vplivov
na sosednja območja. |
|
|
|
8. člen |
|
|
|
2.1.4 Cilji |
|
(1) Cilj dolgoročnega razvoja občine je uravnotežen gospodarski,
prostorski in socialni razvoj z zmernim razvojem poselitve, družbene
infrastrukture in ob stalnem negovanje kulturne krajine, z
ustvarjanjem takšnih pogojev gospodarjenja na kmetijah, da se bo
ohranjala dejavnost in demografska slika ter s tem prepoznavnost
krajine Goriških Brd v širšem slovenskem in evropskem prostoru. |
|
(2) Nadaljnji razvoj vinogradništva in vinarstva, sadjarstva,
oljkarstva in s tem povezanega turizma ter zagotavljanje prostorskih
pogojev za razvoj teh dejavnosti. |
|
(3) Razvoj drugih panog turizma, ki niso vezane na posamezna kmečka
gospodarstva, vendar prispevajo k celovitemu razvoju vinogradništva
(hotelski in termalni turizem ...). |
|
(4) Razvoj lokalnih oskrbnih in storitvenih dejavnosti v lokalnih
oskrbnih središčih. |
|
(5) Zagotavljanje površin za skladen in trajnosten dolgoročen
prostorski razvoj naselij, za potrebe zaposlitve in bivanja. |
|
(6) Varovanje kulturne dediščine, prenova vaških jeder in drugih
kakovostnih delov naselij skladno z varstvom kulturne dediščine. |
|
(7) Reurbanizacija opuščenih ali neustrezno izkoriščenih stavbnih
zemljišč v naseljih. |
|
(8) Razvoj rekreacije v krajini s sistemom povezovalnih poti med
posameznimi območji aktivnosti (kulturnih, športno-rekreacijskih,
izobraževalnih, upravnih, stanovanjskih itd.) |
|
(9) Zagotavljanje dobrega stanja površinskih in podzemnih voda,
zaradi zagotavljanja varovanja virov pitne vode in posledično
zdravja ljudi. |
|
(10) Drugi cilji so še: izboljšanje cestne infrastrukture in
skrb za razvoj javnega prometa med naselji, komunalna sanacija
obstoječih območij poselitve in celovita infrastrukturna ureditev
novih območij poselitve, umirjanje prometa v naseljih, urejanje
javnih površin v naseljih s prednostjo za pešce in kolesarje,
izboljšanje urejenosti javnih površin v naseljih in njihove opreme,
omejevanje mirujočega prometa v osrednjih prostorih naselij,
zagotavljanje ustreznih skupnih javnih površin za različno javno
rabo, omejevanje večjih nakupovalnih središč v Brdih. |
|
(11) Cilji občine v urejanju prostora z vidika varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, z zaščite in reševanja ter obrambe
so: |
|
· razmeščanje
dejavnosti v prostor izven območij potencialnih žarišč, |
|
· ustrezno
upravljanje primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih
ter nadzorovanje aktivnosti, ki lahko povzročajo naravne in
druge nesreče, |
|
· zagotavljanje
ustreznih prostorskih rešitev za zmanjševanje posledic morebitnih
nesreč v naseljih, ki so ogrožena zaradi poplav, plazov, potresov,
požarov. |
|
|
|
2.2 zasnova prostorskega razvoja občine (grafični prikaz na
karti 0-01) |
|
|
|
9. člen |
|
|
|
2.2.1 Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij |
|
Omrežje naselij v Občini Brda tvorijo naslednji funkcijski tipi
naselij: |
|
· občinsko
središče z dejavnostmi: upravne funkcije lokalne ravni, oskrbne in
storitvene dejavnosti lokalnega merila, predšolsko varstvo, osnovno
izobraževanje s telovadnico oz. večnamensko dvorano, glasbena šola,
zdravstveno varstvo, knjižnica, prostor za kulturne prireditve in
dejavnosti, banka, pošta, policija. |
|
Občinsko središče je naselje Dobrovo, ki ima že relativno dobro
razvite dejavnosti, vendar se bodo z nadaljnjim razvojem krepile in
dopolnjevale. Načrtovana je razširitev rekracijskih površin in
ureditev večnamenske dvorane v povezavi s šolo. |
|
|
|
· pomembnejše
lokalno središče z dejavnostmi: oskrbne in storitvene dejavnosti
gravitacijskega območja, predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje s
telovadnico, banka, pošta. |
|
Pomembnejše lokalno središče je naselje Kojsko. Obstoječe dejavnosti
so v naselju deloma že razvite, načrtovana je dopolnitev dejavnosti
in krepitev obstoječih dejavnosti. |
|
|
|
· lokalno
središče z dejavnostmi: oskrbne in storitvene dejavnosti
gravitacijskega območja, predšolsko varstvo, banka, pošta. |
|
Lokalna središča so naselja Medana, Kozana, Cerovo, Hum, Vipolže,
Neblo in Golo Brdo. Obstoječe dejavnosti so v teh naseljih deloma že
razvite, načrtovana je dopolnitev dejavnosti in krepitev obstoječih
dejavnosti. Lokalno središče je tudi naselje Podsabotin, ki naj
zaradi razvijajoče se stanovanjske gradnje, novega doma za starejše
in prometne povezave proti Novi Gorici pridobi na vlogi v omrežju
naselij in prevzame nekatere oskrbne in storitvene dejavnosti. |
|
|
|
· pomembnejše
drugo naselje s turistično dejavnostjo z dejavnostmi: gostinstvo,
oskrba in storitve gravitacijskega območja, kulturne dejavnosti. |
|
Značaj turističnih središč imajo naselja Šmartno, Medana in razvojna
lokacija med Medano, Fojano in Dobrovim. |
|
|
|
10. člen |
|
|
|
2.2.2 Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj
dejavnosti |
|
(1) Nadaljnji prostorski razvoj Brd je načrtovan relativno zmerno,
tako da v tem obdobju niso načrtovane večje širitve. Načrtovanje
stavbnih zemljišč obsega pretežno dopolnjevanje in zaokroževanje
obstoječih poselitvenih območij za krajevne potrebe ter zmanjševanje
stavbnih zemljišč zaradi urejanja vinogradov. |
|
(2) Med pomembnejša razvojna območja sodijo lokacije hotela med
Fojano, Medano in Dobrovim, lokacije za širitev obšolskih površin v
naseljih Dobrovo in Kojsko ter širitev površin za gospodarske
dejavnosti in storitve pri Dobrovem. Površine za stanovanjsko
gradnjo so v nekoliko večjem obsegu načrtovane na območju
Podsabotina. |
|
|
|
11. člen |
|
|
|
2.2.3 Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini
in regiji |
|
Primarno prometno omrežje na območju Brd je pretežno že razvito in
urejeno. Občina si bo prizadevala za ureditev in izboljšanje
prometnih razmer na lokalnih in državnih cestah. |
|
|
|
12. člen |
|
|
|
2.2.4 Druga za občino pomembna območja |
|
Na območju Vriskovega Gabra se nahaja nahajališče naravnega kamna –
flišnega apnenčevega peščenjaka. |
|
|
|
13. člen |
|
Dobrovo je edino naselje, ki ima tudi značilnosti urbanega naselja.
V nadaljnjem razvojnem obdobju niso načrtovane večje širitve ali
spremembe v strukturi naselja, zato za Dobrovo ni določen
urbanistični načrt. |
|
|
|
2.3 zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
in grajenega javnega dobra (grafični prikaz na karti 0-02) |
|
|
|
14. člen |
|
|
|
2.3.1 Skupne usmeritve za infrastrukturno urejanje |
|
(1) Infrastrukturna omrežja se razvijajo v skladu s potrebami
prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Dosedanja dobra
infrastrukturna opremljenost se v bodoče dopolnjuje na območjih z
neustrezno ali zastarelo komunalno in energetsko opremo, prednostno
pa se izboljšuje v smeri preprečevanja onesnaženja in zmanjševanja
obremenitev okolja ter vpliva na naravne vrednote in kulturno
dediščino. |
|
(2) Na stavbnih zemljiščih, ki so načrtovana za bodoče - novo
opremljanje ali preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev
prometne, komunalne, energetske infrastrukture in zvez. |
|
(3) Obnova infrastrukturne opreme se izvaja po načelu celovitosti
opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometnih površin
ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnovitve), se istočasno
obnovijo vsi obstoječi ali na novo zgradijo potrebni vodi in naprave
infrastrukture. |
|
(4) Za obstoječe in načrtovane infrastrukturne vode in naprave je
pri poseganju v prostor treba upoštevati varstvene pasove in pogoje
upravljalcev. |
|
(5) Infrastrukturna omrežja naj se načrtujejo izven varovanih
območij narave ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih
vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge
habitatne tipe, prisotne na območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju. |
|
|
|
15. člen |
|
|
|
2.3.2 Zasnova prometnega omrežja |
|
(1) Obstoječe prometno omrežje je dobro razvito in večinoma
ustrezno, vendar pogosto omejeno z razgibanostjo reliefa in ožinami
v strnjenih jedrih naselij. |
|
(2) Prometno omrežje se bo dograjevalo z novimi povezavami.
Načrtovani sta obvozni cesti za naselji Kojsko in Dobrovo. Trase
načrtovanih obvoznih cest so okvirno opredeljene v grafičnih
prikazih OPN in so varovane. |
|
(3) Prometno omrežje se izboljšuje z rekonstrukcijami posameznih
problematičnih odsekov. |
|
(4) V naseljih se prometno omrežje dopolnjuje z novimi povezavami za
potrebe razvojnih območij. |
|
(5) Pri urejanju večjih območij poselitve in območij, ki se bodo
urejala z OPPN, je potrebno zagotoviti prometno povezavo novega
območja z obstoječim prometnim omrežjem in obstoječimi poselitvenimi
območji na tak način, da se sanirajo neustrezne prometne razmere in
zagotovi kakovostna ureditev za bodočo poselitev. Prometno omrežje
naj bo zasnovano tako, da se zagotovi možnost komunalnih storitev,
varnost in povezanost z obstoječim omrežjem praviloma najmanj na
dveh mestih. Izjemoma je možen en priključek za manjše število novih
objektov in za rešitve, ki zagotavljajo ustrezno komunalno oskrbo
območja. V okviru območja urejanja nove poselitve naj se zagotovijo
tudi površine za mirujoči promet. |
|
(6) Načrtovana je kolesarska povezava med naselji
Neblo-Dobrovo-Vipolže. Trasa povezuje osrednja turistična območja
občine z navezavo na sosednjo Italijo. Kolesarski promet na drugih
območjih občine se bo odvijal na površinah državnih in lokalnih
cest. Občina si bo prizadevala za umirjanje prometa v naseljih in
prijazno ureditev prometnih površin tudi za kolesarje. |
|
(7) Za izboljšanje medkrajevne povezanosti za vse skupine
prebivalstva si bo občina prizadevala vzpostaviti sodoben in
učinkovit sistem javnega prometa (minibus, sistem na klic...). |
|
(8) Občina si bo prizadevala kakovostno urediti postajališča in
površine, ki so namenjene rekreaciji in turizmu (počivališča,
razgledišča). |
|
|
|
16. člen |
|
|
|
2.3.3 Zasnova oskrbe s pitno vodo |
|
(1) Usmeritve za vodne vire in za oskrbo s pitno vodo so: |
|
· varovanje
zajetih in potencialnih vodnih virov, |
|
· dograditev
vodovodnega omrežja na območjih brez vodovodnega omrežja, |
|
· izboljšanje
(sanacija in obnova) obstoječega vodovodnega omrežja, tako da se
zmanjšajo izgube vodnih količin v omrežju, da se zagotovi dobra
razporeditev vodnih količin, povezanost omrežja in varnost v primeru
nesreč. |
|
(2) Prednostna ureditev za oskrbo s pitno vodo občine je vodno
zajetje Mrzlek. |
|
|
|
17. člen |
|
|
|
2.3.4 Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod |
|
(1) Usmeritve za odvajanje in čiščenje odpadnih vod so: |
|
· zagotovitev
čiščenja odpadnih voda, prednostno za večja in strnjena naselja, |
|
· dograditev
omrežja za odvajanje odpadnih vod, prednostno na območjih brez
urejenega omrežja ter obnova obstoječega omrežja, |
|
· ureditev
čiščenja odpadnih vod z izgradnjo malih čistilnih naprav za
razpršeno poselitev in poselitvena območja, ki so oddaljena od
zbiralnikov odpadnih vod, |
|
· sanacija
obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih vod iz
utrjenih javnih površin. |
|
(2) Osnovne naprave čiščenja odpadnih vod so čistilne naprave pri
naseljih Dobrovo (ČN do 2400PE), Šmartno (ČN do 150 PE),Kozana (ČN
do 150 PE), Medana (ČN do 400 PE) ter Gonjače (ČN do 100 PE). |
|
(3) Načrtovane so čistilne naprave: ČN Vedrijan (300 PE), ČN Drnovk
in Snežeče (250PE), ČN Vrhovlje pri Kojskem (250PE), sprememba
lokacije ČN Dobrovo. |
|
|
|
18. člen |
|
|
|
2.3.5 Zasnova energetske oskrbe |
|
Usmeritve za energetske vire, omrežje in naprave so: |
|
· oskrbo
z električno energijo se dopolnjuje in izboljšuje v skladu z
razvojem poselitve, lokalno omrežje se postopno ureja podzemno (v
kabelski kanalizaciji), |
|
· občina
si bo prizadevala za izkoriščanje obnovljivih energetskih virov in
termalne energije (načrtovana poskusna vrtina v Kozani), |
|
· na
območjih strnjenih in medsebojno povezanih poselitvenih območjih se
uveljavljajo lokalni energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih
energetskih virov (sončna energija, fotovoltaika, lesna biomasa), |
|
· na
območjih redkejše poselitve se uveljavljajo lokalni obnovljivi
energetski viri. |
|
|
|
19. člen |
|
|
|
2.3.6 Zasnova omrežij elektronskih komunikacij |
|
Občina Brda si bo v vseh naseljih prizadevala za zagotavljanje
ustreznih pogojev za graditev omrežij elektronskih komunikacij
najsodobnejših tehnologij. |
|
|
|
20. člen |
|
|
|
2.3.7 Zasnova ravnanja z odpadki |
|
Usmeritve za ravnanje z odpadki so: |
|
· spodbujalo
se bo selektivno zbiranje trajnih odpadkov, |
|
· vzpostavljen
bo sistem zbiranja in odvoza odpadkov po naseljih z ekološkimi otoki
oziroma sistem zbiranja in odvoza odpadkov »od vrat do vrat«, |
|
· v
skladu s predpisi bo vzpostavljen zbirni center, |
|
· spodbujalo
se bo kompostiranje in dispozicija razgradljivih odpadkov manjših
količin na izvoru odpadkov s hišnimi kompostniki, |
|
· odstranjevala
se bodo nelegalna odlagališča odpadkov in izvajali ukrepi za
preprečevanje novih nelegalnih odlagališč. |
|
|
|
2.4 usmeritve za prostorski razvoj občine (grafični
prikaz na
karti 0-03 in 0-06)) |
|
|
|
21. člen |
|
|
|
2.4.1 Okvirna območja naselij in območij razpršene poselitve |
|
(1) Avtohtoni poselitveni vzorec Brd je heterogen in ga sestavljajo
gručasta naselja, slemenska poselitev, posamezne večje domačije in
novejša razložena. |
|
(2) Novejši/povojni razvoj je začel spreminjati avtohtoni
poselitveni vzorec. Stopnja spreminjanja je v posameznih območjih
Brd različna, na kar je vplivala politično geografska lega,
oblikovanost terena, razvoj prometnega omrežja in gospodarstva ter
možnosti zaposlitve. |
|
(3) Za Brda je prav tako značilna podrejenost poselitve
vinogradništvu. Kakovost in primernost zemljišč za ureditev
vinogradov bistveno vpliva na poselitveni vzorec. Urejanje
vinogradov pogosto vpliva na nestrnjenost naselij in zaselkov ter
ustvarja presledke tam, kjer bi sicer pričakovali strnjenost
poselitve. |
|
(4) Poselitev v Brdih se prilagaja geomorfološkim razmeram in
podreja primernosti zemljišč za vinogradništvo. Nadaljnji
poselitveni vzorec bo še vedno menjavanje večjih in manjših zaselkov
na slemenih briških gričev, v zgornjih Brdih pa dopolnjevanje
gručastih naselij in zaselkov. |
|
|
|
22. člen |
|
|
|
2.4.2 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo |
|
(1) Prevladujoče usmeritve za razvoj poselitve bodo še naprej: |
|
· ohranjanje
poselitve z manjšim obsegom zaokroževanja stavbnih zemljišč, |
|
· dopolnjevanje,
zaokroževanje in združevanje poselitvenih površin. |
|
(2) Usmeritve za celovito prenovo vasi: |
|
· ohranjanje
objektov in ambientalnih značilnosti ter kakovostnih arhitektonskih
detajlov, značilnih za vaška jedra (podhodi, zunanja stopnišča,
portoni...) |
|
· ohranjanje
identitete, karakteristične silhuete naselij in zaselkov, |
|
· z
novogradnjami in dozidavami ne spreminjati značilnega sistema
pozidave vaških jeder. |
|
|
|
23. člen |
|
Gručasta poselitev je značilna za severna Brda. Njene značilnosti
so: avtohtona poselitev obsega pretežno manjša gručasta naselja in
zaselke z majhnim deležem posamičnih gradenj. Poselitev novejšega
(povojnega) obdobja ni bistveno spremenila avtohtonega poselitvenega
vzorca. Usmeritve so: - ohranjanje poselitve z manjšim obsegom
zaokroževanja. |
|
|
|
24. člen |
|
(1) Slemenska in razložena poselitev je značilna za osrednja Brda.
Značilnosti so: avtohtona poselitev obsega gručaste zaselke, manjše
zaselke in posamično gradnjo. Poselitev novejšega (povojnega)
obdobja je spremenila avtohtoni poselitveni vzorec tako, da so se
naselja in zaselki začeli medsebojno združevati v vzdolžno -
slemensko razpotegnjena poselitvena območja, deloma se je
nadaljevala razložena poselitev z zaselki in posamičnimi gradnjami,
ki je pretežno pogojena z vinogradništvom. |
|
(2) Usmeritve so: dopolnjevanje, zaokroževanje in združevanje,
ohranjanje presledkov oz. zelenih cezur med posameznimi naselji. |
|
|
|
25. člen |
|
(1) Urbano naselje je občinsko središče Dobrovo. |
|
(2) Značilnosti so: strnjeno urbano naselje z delom avtohtone
gručaste poselitve in različnimi morfološkimi oblikami stanovanjske
gradnje, centralnih in proizvodnih dejavnosti novejšega/povojnega
razvojnega obdobja. |
|
(3) Usmeritve so: širitev naselja – urbani razvoj. |
|
|
|
2.4.3 Pričakovani in načrtovani razvoj |
|
|
|
26. člen |
|
Podrobnejše usmeritve so še: |
|
· naselje
Podsabotin: širitev naselja – urbani razvoj, |
|
· naselje
Šmartno: prenova historičnega jedra naselja, |
|
· območje
med Medano, Fojano in Dobrovim: turistični razvoj. |
|
|
|
27. člen |
|
Občinsko središče Dobrovo - osnovne smeri bodočega razvoja so: |
|
· širitev
gospodarske cone za gospodarske in storitvene dejavnosti, |
|
· ureditev
športno rekreacijskih površin in večnamenske dvorane ob šoli, |
|
· izboljšanje
in kvalitetno opremljanje javnih površin, |
|
· ureditev
parka ob gradu Dobrovo in rekreacijskih poti do Kozlinka, |
|
· ureditev
prostora med središčem naselja in gradom, |
|
· načrtovanje
in ureditev obvozne ceste, |
|
· izboljšanje
infrastrukturne opremljenosti. |
|
|
|
28. člen |
|
(1) Naselja na vzhodnem delu Brd (Podsabotin, Hum, Kojsko...) se
razvijajo/širijo za lastne potrebe. Pri tem se zagotovijo tudi
površine za delo (obrti, storitve..). Naselja se širijo z
dopolnjevanjem vrzeli in zaokrožitvami na obrobju. Nova poselitev se
načrtuje in ureja tako, da se sočasno rešuje tudi neustrezne
prometne razmere. |
|
(2) Večja načrtovana poselitvena območja za stanovanjsko gradnjo se
prostorsko ureja z OPPN. |
|
|
|
29. člen |
|
(3) Naselja na južnem delu Brd (Gornje in Dolnje Cerovo, Vipolže,
Plešivo, Medana) se razvijajo/širijo za lastne potrebe. Pri tem se
zagotovijo tudi površine za delo (kmetijske gospodarske objekte,
kleti, obrti, storitve..). Naselja se širijo z dopolnjevanjem vrzeli
in zaokrožitvami na obrobju. Nova poselitev se načrtuje in ureja
tako, da se sočasno rešuje tudi neustrezne prometne razmere. |
|
|
|
30. člen |
|
Naselja v osrčju Brd (Šmartno, Kozana...) se razvijajo/širijo za
lastne potrebe. Pri tem se zagotovijo tudi površine za delo (obrti,
storitve..). Naselja se širijo z dopolnjevanjem vrzeli in
zaokrožitvami na obrobju, tako da se vzdržuje značilen vzorec
poselitve. Nova poselitev se načrtuje in ureja tako, da se sočasno
rešuje tudi neustrezne prometne razmere. |
|
|
|
31. člen |
|
Naselja v zgornjih Brdih (Golo Brdo, Kožbana...) se razvijajo/širijo
za lastne potrebe. Naselja se širijo z dopolnjevanjem vrzeli in
zaokrožitvami na obrobju, tako da se vzdržuje značilen gručasti
vzorec poselitve. Večja načrtovana poselitvena območja za
stanovanjsko gradnjo se prostorsko ureja z OPPN. |
|
|
|
2.5 Usmeritve za razvoj v krajini (grafični prikaz na karti 0-04) |
|
|
|
32. člen |
|
|
|
2.5.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane
na naravne vire |
|
(1) Kmetijstvo, gozdarstvo: Spodbujanje kmetijske dejavnosti
vinogradništva in sadjarstva ter nadaljnje urejanje vinogradov na
klimatsko ugodnih pobočjih Brd bo ohranjalo značilno kulturno Briško
krajino. Predvsem v spodnjem delu Brd, kjer je zaradi ugodnih razmer
za kmetovanje večina gozdov že izkrčenih in spremenjenih v kmetijska
zemljišča, je potrebno ohranjati še obstoječe gozdove, ki skupaj s
kmetijskimi zemljišči tvorijo značilno kulturno krajino. Nasprotno
pa je v zgornjem delu Brd, kjer so pogoji za kmetovanje slabši, z
ohranjanjem prebivalstva v tem demografsko že ogroženem območju
zagotoviti preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč. Kmetijstvo
kot prevladujoča dejavnost v občini vezana na naravne vire naj se
izvaja ob upoštevanju vseh okoljevarstvenih predpisov s poudarkom na
ohranjanju biotske raznovrstnosti. |
|
(2) Turizem in rekreacija: Rekreacija se usmerja, poleg območij,
določenih za rekreacijo in šport, tudi v naravno okolje, kjer za te
namene niso potrebne zahtevne prostorske ureditve. Za športne
dejavnosti v Brdih se izgradi športni center Vipolže z igrišči,
tribunami in drugimi ureditvami za igro in sprostitev. |
|
(3) V zgornjih Brdih se za športne dejavnosti nameni površine za
rekreacijo in šport pred naseljem Hlevnik in pred naseljem Nozno. |
|
(4) Mineralne surovine: Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno
na celotnem območju občine. V primeru izkazanega interesa za
izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina
pretehtala smotrnost le tega in območju določila ustrezno namensko
rabo prostora – območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja
mineralnih surovin je treba izdelati OPPN. |
|
|
|
33. člen |
|
|
|
2.5.2 Usmeritve za območja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, območja zaščite in reševanja, območja in objekte za
potrebe obrambe |
|
(1) Občina si bo prizadevala za take oblike poselitve in kakovostne
prometne koridorje, ki |
|
zagotavljajo večje možnosti za varnost pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter omogočajo intervencijo v izrednih razmerah. |
|
(2) Občina bo varovala poplavna in erozijska območja pred posegi,
ter na teh območjih načrtovala in izvajala ukrepe za sanacijo. |
|
(3) Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti (proizvodnja,
skladiščenje in transport) je potrebno upoštevati in izvajati vse
varnostne ukrepe za preprečitev in zmanjšanje morebitnih posledic
ter da se omogoči zaščita, reševanje in pomoč. |
|
(4) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se izvaja v skladu z
načrtom zaščite in reševanja, izdelanim na podlagi ocene ogroženosti
pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
(5) Območje občine Brda je ogroženo z naslednjimi naravnimi
nesrečami: požari v naravi, žledom, viharji, pozebo, zemeljskimi
plazovi, potresi, poledico in snegom. |
|
(6) Pred nevarnimi snovmi ob nesrečah v cestnem prometu so ogroženi:
večnamenska dvorana v Humu, Dom starejših občanov v Podsabotinu,
Zdravstveni dom in Osnovna šola v Kojskem in Dobrovem, objekti v
središču naselja Šmartno, objekti na Križadi naselja Neblo, območje
naselja Hruševje, center vasi Medana ob cerkvi, območje bencinskega
servisa v Vipolžah, območja Fojane, Gornjega in Dolnjega Cerovega,
Kožbane, Golega Brda in Noznega. |
|
(7) Poplave ogrožajo dele naselij Nebla in Dobrovega. |
|
(8) Stacionarni viri nevarnih snovi in možnost ekološke nesreče je v
objektih Vinske kleti Goriška Brda. |
|
(9) Za potrebe zaščite in reševanja so predvidena naslednja območja: |
|
· za
gradnjo zasilnih prebivališč: vrt OŠ Dobrovo, vrt OŠ Kojsko,
zadružni dom Višnjevik, zadružni dom Hum, igrišče Vipolže. |
|
· za
pokop ljudi: obstoječa pokopališča z bližnjo okolico, |
|
· za
sprejemanje in skladiščenje pomoči: večnamenska dvorana Hum,
Gasilski dom Dobrovo, Osnovna šola Dobrovo, Osnovna šola Kojsko in
Vinska klet Goriška Brda. |
|
· objekti
za hranjenje kulturne dediščine: večnamenska dvorana Hum, Gasilski
dom Dobrovo, Osnovna šola Dobrovo, Osnovna šola Kojsko in Vinska
klet Goriška Brda in Grad Vipolže. |
|
· za
evakuacijo prebivalstva so predvidene javne poti in območja varnih
in dostopnih delov naselij kot so športna igrišča in večje javne
površine: trgi in parkirišča. |
|
(10) Območja za dekontaminacijo ljudi, živali, opreme in
tehnike, območja evakuacijskih zbirališč, območja za urejanje
začasnih bivališč, za skladiščenje opreme in sredstev za zaščito in
reševanje se načrtujejo v skladu z načrtom civilne zaščite. |
|
|
|
34. člen |
|
|
|
2.5.3 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo
prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika
krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti |
|
(1) Celotno območje osrednjih Brd sodi zaradi kulturne krajine med
posebna območja, kjer se skrbno ravna pri ohranjanju in razvijanju
prepoznavnih kvalitet prostora. Značilnost vinogradov ter drugih
nasadov na pobočjih ter dolinah se prepleta s slemensko poselitvijo
in posameznimi manjšimi zaselki na pobočjih in mestoma v dolinah. Za
ohranjanje identitete in kakovostnih značilnosti je pomembno
ohranjanje in razvoj primarnih dejavnosti, ki soustvarjajo kulturno
krajino. |
|
(2) Posebne lokacije, ki so pomembne z vidika urbanističnih in
arhitekturnih značilnosti, so: |
|
· območje
taborske naselbine Šmartno, |
|
· naselbinski
spomenik Slapnik, |
|
· območje
gradu Dobrovo, |
|
· območje
vile Vipolže, |
|
· območja
posameznih domačij v Brezovku 7, 8 in 10, Plešivem 7 in 8, Seniku 4, |
|
· območja
posameznih šol Plešivo in Brdice pri Kožbani. |
|
|
|
2.6 Usmeritve glede namenske rabe zemljišč (grafični prikaz na
karti 0-05) |
|
|
|
35. člen |
|
(1) V OPN je v skladu z ZPNačrt določena osnovna namenska raba
prostora, ki se deli na : |
|
· stavbna
zemljišča |
|
· kmetijska
zemljišča |
|
· gozdna
zemljišča |
|
· vode |
|
· druga
zemljišča. |
|
(2) Razmejitve med posameznimi rabami so razvidne v grafičnih
prikazih. |
|
(3) Stavbna zemljišča obsegajo površine za poselitev in druge posege
v prostor. Stavbna zemljišča so členjena na podrobnejšo namensko
rabo prostora in sicer na: |
|
· območja
stanovanj, |
|
· območja
centralnih dejavnosti, |
|
· območja
proizvodnih dejavnosti, |
|
· posebna
območja, |
|
· območja
zelenih površin, |
|
· območja
prometnih površin, |
|
· območja
komunikacijske infrastrukture, |
|
· območja
energetske infrastrukture, |
|
· območja
okoljske infrastrukture, |
|
· površine
razpršene poselitve. |
|
(4) Območja kmetijskih zemljišč niso namenjena poselitvi in obsegajo
površine najboljših in drugih kmetijskih zemljišč. |
|
(5) Območja gozdnih zemljišč niso namenjena poselitvi in obsegajo
gozdna zemljišča. |
|
(6) Območja voda so celinske površinske vode. Pri določitvi območij
voda je treba dosledno upoštevati dejansko stanje. Ostale vodne
površine, kjer je voda trajno ali začasno prisotna, se opredelijo po
pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer
se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in
vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s
pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz
zakonodaje s področja voda. |
|
(7) Druga zemljišča niso namenjena poselitvi. Na območju občine Brda
so to območja mineralnih surovin in ostala območja. |
|
|
|
36. člen |
|
Dejavnosti se usmerjajo v skladu z določeno namensko rabo površin in
dopustnimi dejavnostmi v okviru posamezne pretežne podrobnejše
namenske rabe. V posameznih območjih urejanja se omejujejo tiste
dejavnosti, ki prekomerno in negativno vplivajo na osnovno
prevladujočo rabo in lahko predstavljajo omejitev ali razvrednotenje
te rabe. Na območjih varstva KD se omejuje razvoj dejavnosti, ki
pomenijo degradacijo spomeniških lastnosti. |
|
|
|
37. člen |
|
Usmeritve za razporejanje dejavnosti so določene z načrtovano
osnovno in podrobnejšo namensko rabo prostora in sicer: |
|
|
|
I.STAVBNA ZEMLJIŠČA: |
|
|
|
Območja in površine za poselitev: |
|
|
|
Poselitev se usmerja v območja in na površine stavbnih zemljišč. V
območja in površine za poselitev se bodo usmerjale dejavnosti v
skladu s podrobnejšo namensko rabo prostora: |
|
|
|
S OBMOČJA STANOVANJ so namenjena bivanju in spremljajočim
dejavnostim. |
|
SS - SPLOŠNE STANOVANJSKE površine so namenjene bivanju brez ali s
spremljajočimi dejavnostmi, |
|
SB - STANOVANJSKE POVRŠINE ZA POSEBNE NAMENE so namenjene občasnemu
ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok,
ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin), |
|
SK - površine podeželskega naselja so namenjene kmetijam,
dopolnilnim dejavnostim in bivanju, |
|
SKg - površine za GOSPODARSKA POSLOPJA KMETIJ so namenjena izključno
za kmečka gospodarska poslopja in pomožne objekte kmetij. |
|
|
|
C OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI so namenjena oskrbnim,
storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju: |
|
CU - osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja
historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje
trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih,
vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti
ter bivanje; |
|
CDi - površine za IZOBRAŽEVANJE so namenjene izobraževanju ter
predšolski vzgoji |
|
CDc - površine za VERSKE DEJAVNOSTI so namenjene dejavnostim cerkve
in verskemu izobraževanju |
|
CDo - območja namenjena trgovskim, oskrbnim, poslovnim, storitvenim,
družbenim, gostinskim dejavnostim in manjši obrti |
|
|
|
I OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI so pretežno namenjena
industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter
servisnim dejavnostim: |
|
IG GOSPODARSKE CONE so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim,
trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim; |
|
IGm GOSPODARSKE CONE mešane s STANOVANJI so namenjene obrtnim,
skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim
dejavnostim in bivanju |
|
B POSEBNA OBMOČJA so namenjena posebnim dejavnostim, kot so
območja za turizem, nakupovalna središča in podobno: |
|
BT površine za TURIZEM so namenjene hotelom, bungalovom in drugim
objektom za turistično ponudbo in nastanitev; |
|
BC površine za ŠPORTNE CENTRE s površinami in objekti za športne
aktivnosti in prireditve; |
|
|
|
Z OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN so namenjena preživljanju prostega
časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi
kakovosti bivanja: |
|
ZS površine za ŠPORT IN REKREACIJO NA PROSTEM so namenjene oddihu,
rekreaciji in športom na prostem; |
|
ZP površine PARKOV so namenjene oddihu, igri in izboljšanju
bivalnega okolja ter obsegajo urejene zelene površine odprtega
prostora naselja |
|
ZK POKOPALIŠČA so namenjena pokopavanju in spominu na umrle. |
|
|
|
A POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE kot avtohtoni poselitveni
vzorec v krajini, nizke gostote |
|
pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih,
razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter
drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja). |
|
|
|
Območja in površine, ki so namenjene gospodarski infrastrukturi: |
|
|
|
P OBMOČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za
izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa: |
|
PC površine cest; |
|
PO ostale prometne površine, ki so namenjene objektom transportne
infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa |
|
|
|
T OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za
izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja telekomunikacij. |
|
|
|
E OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za
izvajanje dejavnost gospodarskih služb s področja energetike. |
|
· Ee
območje za oskrbo z električno energijo |
|
|
|
O OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za
izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo
(Ov), požarne varnosti in komunale (Ok), čiščenja odpadnih voda (Oc)
ter ravnanja z odpadki (Or-recikliranje). |
|
|
|
II. OBMOČJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
|
|
|
K1 NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
K2 DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
|
|
III. OBMOČJE GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
|
|
|
G gozdna zemljišča, kot zemljišča porasla z gozdnim drevjem,
zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter
zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom o gozdovih določena
kot gozd. |
|
|
|
IV. OBMOČJE VODA |
|
|
|
V OBMOČJE POVRŠINSKIH VODA, ki so namenjena za izvajanje
dejavnosti s področja rabe voda: |
|
VC - celinske vode; |
|
VI - območje vodne infrastrukture, ki so namenjena vodnim zemljiščem
površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi in
podobno. |
|
|
|
V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ |
|
|
|
L OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN so namenjena za izvajanje
dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin: |
|
LN - površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
|
|
|
38. člen |
|
(1) Zasnova poselitve z razvojem naselij v občini je opredeljena z
usmeritvami za razporejanje dejavnosti in z določeno namensko rabo
prostora in je razvidna v grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN. |
|
(2) Za posamezno namensko rabo in enote urejanja prostora so v
prostorskih izvedbenih pogojih določene: |
|
· dopustne
vrste dejavnosti, |
|
· dopustne
vrste posegov, |
|
· prostorski
izvedbeni pogoji za izrabo, arhitekturni in urbanistični pogoji, |
|
· prostorski
izvedbeni pogoji za nezahtevne in enostavne objekte, |
|
· ter
drugi in posebni pogoji urejanja prostora. |
|
|
|
2.7 Usmeritve za prostorske izvedbene pogoje |
|
|
|
39. člen |
|
(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji se ureja celoten prostor
občine, razen dveh območij, ki se urejata z veljavnima prostorskima
izvedbenima načrtoma, in sicer: |
|
· jedro
naselja Šmartno, ki se ureja z Odlokom o ureditvenem načrtu za
prenovo naselja Šmartno Uradno glasilo slovenskih občin, št.7/91, |
|
· del
naselja Podsabotin, ki se ureja z Odlokom o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu »U malnu«, Podsabotin, Uradno glasilo slovenskih
občin, št. 41/2010. |
|
(2) S prostorskimi izvedbenimi pogoji (PIP) v OPN se do sprejetja
načrtovanih OPPN – občinskih prostorskih podrobnih načrtov za
določeno vrsto posegov začasno urejajo tudi območja predvidenih
OPPN. |
|
|
|
2.8 Usmeritve za urejanje prostora z občinskimi podrobnimi
prostorskimi načrti |
|
|
|
40. člen |
|
(1) OPPN se izdela za tista območja urejanja, kjer je
načrtovano/pričakovano zahtevnejše infrastrukturno urejanje,
potrebna nova delitev zemljišč (parcelacija) in je za določitev
vrste posegov in njihovega oblikovanja potreben načrtovalski proces
ter sodelovanje javnosti. |
|
(2) Območja OPPN – občinskih prostorskih podrobnih načrtov so
prikazana v grafičnem delu izvedbenega dela OPN. |
|
(3) Z OPPN se lahko glede na zahtevnost in kompleksnost, ureja tudi
prometna in druga gospodarska javna infrastruktura ter
vodnogospodarske ureditve. Območja infrastrukturnih OPPN grafično
niso prikazana. Območja urejanja z OPPN se določijo na podlagi
idejnih projektov posamezne infrastrukture in vseh spremljajočih
ureditev. V podrobnejše načrtovanje z OPPN je zaradi celostnega
urejanja možno priključiti tudi sosednja območja ali dele EUP - enot
urejanja prostora. |
|
|
|
3 izvedbeni DEL OPN OBČINE BRDA |
|
|
|
3.1 SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
|
41. člen |
|
Z izvedbenim delom OPN Občine Brda so ob upoštevanju usmeritev
strateškega dela OPN Občine Brda določeni prostorski izvedbeni
pogoji za graditev objektov in druge posege v prostor. |
|
|
|
42. člen |
|
(črtan) |
|
|
|
43. člen |
|
(črtan) |
|
|
|
44. člen |
|
(črtan) |
|
|
|
45. člen |
|
V odloku so uporabljeni pojmi, ki imajo naslednji pomen: |
|
1. Namenska raba prostora je
s prostorskimi akti določena raba zemljišč in objektov. |
|
2. Enota urejanja prostora je
območje, ki obsega naselje, del naselja ali del odprtega prostora. |
|
3. Enote urejanja prostora za naselja so
prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja stavbnih zemljišč,
namenjena poselitvi in s pretežno enotno namembnostjo površin in
objektov. |
|
4. Enote urejanja prostora za odprti prostor obsegajo
primarno namensko rabo prostora: K1, K2, G, V. |
|
5. Ureditvene enote vsebujejo
prostorske izvedbene pogoje za arhitekturno in urbanistično
oblikovanje in izrabo. |
|
6. Javno dostopne površine so
površine, na katere ima oz. mora imeti javnost prost dostop, ne
glede na lastništvo. |
|
7. Regulacijska linija (RL) je
črta, ki omejuje površine, ki so potrebne za izvedbo in/ali rabo
prometnih in drugih javnih površin in je določena v grafičnem
prikazu. Površine med regulacijskima linijama morajo biti javno
dostopne. |
|
8. Gradbena linija (GL) je
črta, na katero mora biti postavljena fasada objekta in je določena
v grafičnem prikazu. |
|
9. Gradbena meja (GM) določa
skrajni zunanji rob, do katerega lahko seže tloris objekta in je
določena v grafičnem prikazu. Objekt na nivoju urejenega terena ne
sme segati preko gradbene meje. |
|
10. Faktor zazidanosti je
razmerje med zazidano površino objekta (stavbiščem) in površino
gradbene parcele. Zazidanost torej izraža delež stavbišča na
gradbeni parceli. V faktor zazidanosti gradbene parcele po tem
predpisu se ne šteje površin napuščev, balkonov, začasnih,
nezahtevnih in enostavnih objektov. |
|
11. Zazidana površina objekta – stavbišče je
površina, ki jo tvori pravokotna projekcija zunanjih zidov stavbe. |
|
12. Gradbena parcela je
ena ali več lastniških zemljiških parcel ali njihovih delov, na
katerih že stoji objekt ali je ob upoštevanju meril in pogojev
predvidena gradnja objekta, s pripadajočim zemljiščem za njegovo
rabo. |
|
13. Višina objektov je
določena s številom etaž, pri čemer se upošteva max. kalkulativna
etažna višina 3m. Razporeditev etaž je lahko tudi drugačna, vendar
skupna višina objekta ne sme presegati kalkulativne višine objekta. |
|
14. Etaža je
del stavbe med pohodno površino in stropom ali streho. |
|
15. Terciarne dejavnosti so:
trgovina, gostinstvo, promet in storitve. |
|
16. Kvartarne dejavnosti so:
zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šolstvo, šport in
rekreacija, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici. |
|
17. Obrtne dejavnosti so
predelovalne dejavnosti in gradbeništvo v obsegu skladnem z
zakonodajo s področja obrti. |
|
18. Osnovna dejavnost je
dejavnost, kateri je posamezna namenska raba prostora namenjena. |
|
19. Spremljajoča dejavnost dopolnjuje osnovno
dejavnost na posamezni namenski rabi prostora, ne sme pa prevladati
nad osnovno dejavnostjo. Spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do
50 % BTP osnovnega objekta. Izvajajo se lahko tudi v pomožnih
objektih. |
|
20. Objekt je
stavba, gradbeni inženirski objekt ali drug gradbeni poseg, narejen
z gradbenimi, zaključnimi gradbenimi ali inštalacijskimi deli,
sestavljen iz gradbenih proizvodov, proizvodov ali naravnih
materialov, skupaj s trajno vgrajenimi inštalacijami in napravami v
objektu, ki so namenjene delovanju objekta. |
|
21. Osnovni objekt je
tisti objekt, ki je glavni namen gradnje. Na gradbeni parceli z
arhitekturno zasnovo oblikuje razmerje z zemljiščem oz. gradbeno
parcelo, pomožnimi objekti, sosednjimi stavbami oz. zemljišči in z
javnim prostorom. Njegov namen mora biti skladen z dopustnimi
osnovnimi dejavnostmi za posamezno namensko rabo prostora. |
|
22. Pomožni objekt je
objekt, ki dopolnjuje funkcijo obstoječega osnovnega objekta in ga
po njegovem namenu in velikosti ne presega ter zaradi njega ne pride
do potrebe po dodatni komunalni opremi. |
|
23. Nezahteven objekt je
objekt manjših dimenzij, konstrukcijsko nezahteven in prostorsko
zaznaven. Za gradnjo nezahtevnega objekta je potrebna pridobitev
gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta. |
|
24. Enostaven objekt je
objekt tako majhnih dimenzij, da se v njem ne more zadrževati večje
število oseb, konstrukcijsko enostaven in prostorsko manj zaznaven.
Za njegovo gradnjo gradbeno dovoljenje ni potrebno. |
|
25. Vzdrževanje objekta so
dela, namenjena ohranjanju uporabnosti in vrednosti objekta ter
izboljšave, ki upoštevajo napredek tehnike, zamenjava posameznih
dotrajanih konstrukcijskih in drugih elementov ter inštalacijski
preboji. |
|
26. Prefabrikat je
objekt, ki je proizvod kot celotadan na trg in izpolnjuje zahteve iz
predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, in se za njegovo
postavitev ne uporabljajo betonska in zidarska dela ter se na mestu
postavitve ne varijo konstrukcijski elementi.. |
|
27. Gospodarsko poslopje kmetije je
objekt v sklopu kmetije, ki je v celoti namenjen izvajanju kmetijske
dejavnosti. |
|
|
|
46. člen |
|
(1) OPN določa prostorske izvedbene pogoje za EUP - enote urejanja
prostora s podrobnejšo namensko rabo prostora, dopustnimi vrstami
posegov in ureditveno enoto. |
|
(2) OPN določa merila in pogoje komunalnega opremljanja. |
|
(3) OPN določa prostorske izvedbene pogoje za območja krajine
(kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča). |
|
(4) OPN določa prostorske izvedbene pogoje v območjih načrtovanih
OPPN, do njihovega sprejetja. |
|
(5) Razmejitve podrobnejše namenske rabe prostora, meje enot
urejanja prostora in ureditvenih enot so določene v grafičnih
prikazih izvedbenega dela OPN. |
|
(6) Prikaz stanja prostora je priloga k temu aktu. Vsebuje predvsem
varstvena, varovana, zavarovana, degradirana, ogrožena ter druga
območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben
pravni režim v prostoru, in prikaz dejanskega stanja v prostoru
glede stavbnih, kmetijskih, vodnih, gozdnih in drugih zemljišč. Kot
dejansko stanje stavbnih zemljišč se prikazuje stavbna zemljišča,
določena s prostorskim aktom občine. |
|
|
|
47. člen |
|
(1) Merila in prostorski izvedbeni pogoji so določeni za celotno
območje občine, za posamezne vrste osnovne in podrobnejše namenske
rabe prostora, za posamezne enote urejanja prostora in za ureditvene
enote ter za izjemne primere urejanja še s posebnimi prostorskimi
izvedbenimi pogoji za določene EUP. |
|
(2) Skupni pogoji veljajo za vsa istovrstna območja urejanja,
površine in ureditvene enote, razen če v posebnih pogojih ni
določeno drugače. |
|
(3) S podrobnejšo namensko rabo prostora je določena pretežna
namembnost posamezne površine ali območja. |
|
(4) Enote urejanja prostora za naselja so prostorsko in funkcionalno
zaokrožena območja stavbnih zemljišč, namenjena poselitvi in s
pretežno enotno namembnostjo površin in objektov. |
|
(5) S prostorskimi izvedbenimi pogoji je določeno arhitekturno in
urbanistično oblikovanje v EUP. |
|
(6) Enote urejanja prostora za odprti prostor obsegajo površine
primarne namenske rabe prostora K, G in V izven enot urejanja
prostora za naselja.. |
|
|
|
3.2 prostorski izvedbeni pogoji za namensko rabo prostora
(namembnost) in posege v prostor |
|
|
|
48. člen |
|
(1) Funkcija območij in površin je določena z dopustnimi
dejavnostmi, dopustnimi vrstami posegov v prostor. |
|
(2) V skladu z usmeritvami za razporejanje dejavnosti in namensko
rabo prostora iz 37. člena tega odloka so vrste dejavnosti
(namembnosti) in vrste posegov določene za posamezno osnovno oz.
podrobnejšo namensko rabo prostora, ki se deli na: |
|
· I.
območja stavbnih zemljišč: A, BC, BT, CDo, CDc, CDi, CU, Ee, IG,
IGm, Oc, Or, Ov, PC, PO, SB, SK, SKg, SS, T, ZK, ZP, ZS, ZD, |
|
· II.
območja kmetijskih zemljišč: K1 in K2, |
|
· III.
območja gozdnih zemljišč: G, |
|
· IV.
območja vodnih zemljišč: VC, VI, |
|
· V.
območja drugih zemljišč: LN. |
|
|
|
3.2.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in
vrste posegov v prostor |
|
|
|
48. a člen |
|
Vrste dopustnih gradenj |
|
(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem
območju občine dopustne naslednje vrste gradenj: |
|
· novogradnja
(gradnja novega objekta, prizidava) |
|
· rekonstrukcija, |
|
· odstranitev, |
|
· vzdrževanje
objekta, |
|
· vzdrževalna
dela v javno korist ter |
|
· sprememba
namembnosti. |
|
(2) Prizidava oziroma rekonstrukcija objekta je dopustna samo na
zakonito zgrajenih objektih. |
|
(3) Rekonstrukcija je dopustna na vseh vrstah namenskih rab. |
|
(4) Prizidava je dopustna, če je njihova namembnost skladna z
dopustnimi dejavnostmi na namenski rabi prostora. |
|
(5) Spremembe namembnosti objektov so dopustne le za tiste
dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo prostora. |
|
(6) Sprememba namembnosti obstoječih objektov razpršene gradnje je
dovoljena le, če se z njo zmanjšajo negativni vplivi na okolje. |
|
|
|
48. b člen |
|
Dopustna gradnja objektov in naprav ter drugi dopustni posegi v
prostor na celotnem območju občine |
|
Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na celotnem
območju občine na vseh namenskih rabah dopustna gradnja naslednjih
objektov oziroma naslednji posegi v prostor: |
|
· gradnja
objektov, vodov in naprav vodovodnega omrežja, kanalizacijskega
omrežja, distribucijskega plinovodnega omrežja, toplovodnega
omrežja, elektroenergetskega omrežja, telekomunikacijskega omrežja
ter omrežja javne razsvetljave in priključki nanje, |
|
· gradnja
začasnih objektov za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in
drugih nesrečah, |
|
· vodnogospodarske
ureditve, |
|
· gradnja
cestnega omrežja, vključno z mostovi, viadukti, predori in podhodi,
vendar na nestavbnih namenskih rabah le, če je to predvideno v karti
»Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske
infrastrukture«, |
|
· nepokrita
razstavljena arheološka najdišča in ruševine, spominska obeležja, …
ter |
|
· merilna
mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja
okolja. |
|
|
|
48. c člen |
|
Dopustna gradnja objektov in naprav ter drugi dopustni posegi v
prostor na območju stavbnih zemljišč na vseh namenskih rabah |
|
Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na območju
stavbnih zemljišč na vseh namenskih rabah dopustna tudi: |
|
· ureditve
javnih površin (ureditve površin ter postavitve urbane opreme in
začasnih objektov, kolesarnice, avtobusna postajališča, telefonske
govorilnice, javne sanitarije, otroška igrišča, javni vrtovi in
parki, ekološki otoki, objekti za oglaševanje in informacijski
panoji, ipd.) ob soglasju občinske službe pristojne za prostor, |
|
· gradnja
oziroma postavitev vkopanih rezervoarjev in cistern za vodo vizualno
zakritih v smeri proti javnim površinam (npr. vkopani, zakriti z
leseno palisado ali vegetacijo ipd. ter zadrževalnikov za
akumulacijo vode, |
|
· kulturna
dediščina, ki se ne uporablja v druge namene (npr. pokrita
razstavljena arheološka najdišča in ruševine, …) |
|
· spominska
obeležja, |
|
· oporni
zidovi in objekti za zadrževanje plazov, |
|
· parkirišča
za osebna vozila ter |
|
· trajno
preoblikovanje terena. |
|
|
|
48. č člen |
|
Gradnja osnovnih in pomožnih objektov |
|
(1) Za namen dopuščanja vrst objektov po posameznih namenskih rabah
prostora se objekti na stavbnih zemljiščih, razen objektov iz 48. b
in 48. c člena, delijo na osnovne in pomožne objekte. |
|
(2) Osnovni objekti so lahko glede na razvrščanje objektov zahtevni
in manj zahtevni. |
|
(3) Osnovni objekti so lahko tudi nezahtevni objekti: |
|
· na
namenski rabi A, SK in SKg, ki so namenjeni izvajanju kmetijske
dejavnosti, |
|
· namenski
rabi BT, BC, CDo, ZS in ZP objekti, ki so namenjeni izvajanju
dejavnosti športa in rekreacije. |
|
(4) Pomožni objekti so lahko glede na razvrščanje objektov zahtevni,
manj zahtevni, nezahtevni ali enostavni objekti. |
|
(5) Na območjih posameznih namenskih rab prostora je dopustno
graditi osnovne objekte, ki služijo izvajanju osnovnih dejavnosti,
ki so na posameznih namenskih rabah dopustne. |
|
(6) Razen na namenski rabi SS je na eni gradbeni parceli dovoljeno
graditi več osnovnih objektov, vendar morajo tvoriti funkcionalno in
oblikovno celoto. |
|
(7) K osnovnemu objektu je dovoljeno graditi vse pomožne objekte, ki
dopolnjujejo funkcijo obstoječega osnovnega objekta. Namembnost
pomožnih objektov mora biti skladna z namensko rabo prostora oziroma
z dovoljenimi osnovnimi in spremljajočimi dejavnostmi. |
|
(8) K osnovnemu objektu je dovoljeno graditi več pomožnih objektov,
vendar morajo z osnovnim objektom tvoriti funkcionalno in oblikovno
celoto. |
|
(9) Na namenski rabi SS je med pomožnimi objekti dopustna gradnja
dveh stavb, ki segata nad teren. |
|
(10) Pomožne objekte je potrebno umeščati na gradbeno parcelo
osnovnega objekta. |
|
(11) Pomožni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na
omrežja GJI. |
|
|
|
3.2.2 Prostorski izvedbeni pogoji za območja in površine
namenske rabe prostora, ki so namenjene poselitvi |
|
|
|
49. člen |
|
(1) SS - STANOVANJSKE POVRŠINE so namenjene bivanju brez ali s
spremljajočimi dejavnostmi. |
|
(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
· osnovna
dejavnost: |
|
· bivanje, |
|
· spremljajoče
dejavnosti: |
|
· terciarne
dejavnosti kot spremljajoče dejavnosti za krajevne potrebe
stanovanjskega območja, brez prekomernih vplivov na stanovanjsko
okolje, |
|
· kvartarne
dejavnosti kot spremljajoče dejavnosti za krajevne potrebe
stanovanjskega območja. |
|
|
|
49.a člen |
|
(1) SB - STANOVANJSKE POVRŠINE ZA POSEBNE NAMENE so namenjene
občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok,
ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin). |
|
(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
· osnovna
dejavnost: |
|
· bivanje
za posebne družbene skupine (otrok, ostarelih, študentov in drugih
socialnih skupin), |
|
· spremljajoče
dejavnosti: |
|
· terciarne
in kvartarne dejavnosti za potrebe izvajanja osnovne dejavnosti. |
|
|
|
49.b člen |
|
(1) SK - POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA so namenjene kmetijam z
dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju. |
|
(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
· osnovne
dejavnosti: |
|
· bivanje, |
|
· kmetijstvo
kmetije (stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska poslopja), |
|
· terciarne
in kvartarne dejavnosti, |
|
· obrtne
dejavnosti, ki po površini ne presegajo 250 m2 in prekomerno ne
vplivajo na okolje, locirane so lahko le v pritličju ali kleti
objekta, omejitev površine ne velja za spremembo namembnosti
obstoječih objektov v obrtne dejavnosti. |
|
|
|
49.c člen |
|
(1) SKg - POVRŠINE ZA GOSPODARSKA POSLOPJA so namenjene izključno za
gospodarska poslopja in pomožne objekte kmetije. Bivanje ni
dopustno. |
|
(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
· osnovna
dejavnost: |
|
· kmetijstvo
- nestanovanjske kmetijske stavbe. |
|
|
|
49.č člen |
|
(1) CU - OSREDNJA OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI so območja
historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje
trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih,
vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti
ter bivanje. |
|
(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
· osnovna
dejavnost: |
|
· terciarne
dejavnosti, |
|
· kvartarne
dejavnosti, |
|
· bivanje, |
|
· obrtne
dejavnosti brez prekomernih vplivov na okolje in zunanjih deponij. |
|
|
|
49.d člen |
|
(1) CDi – POVRŠINE ZA IZOBRAŽEVANJE so namenjene izobraževanju ter
predšolski vzgoji. |
|
(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
· osnovne
dejavnosti: |
|
· predšolsko
varstvo oz. vzgoja |
|
· izobraževanje,
znanstveno in raziskovalno delo, |
|
· šport
in rekreacija, socialno varstvo. |
|
· spremljajoča
dejavnost: |
|
· bivanje
- samo stanovanje za oskrbnika stavbe v osnovnem objektu. |
|
|
|
49.e člen |
|
(1) CDc - POVRŠINE ZA VERSKE DEJAVNOSTI so namenjene dejavnostim
cerkve in verskemu izobraževanju. |
|
(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
· osnovne
dejavnosti: |
|
· dejavnosti
cerkve, |
|
· versko
izobraževanje. |
|
|
|
49.ea člen |
|
(1) CDo - območja namenjena trgovskim, oskrbnim, poslovnim,
storitvenim, družbenim, gostinskim dejavnostim in manjši obrti |
|
(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
· osnovne
dejavnosti: |
|
· kvartarne
dejavnosti, |
|
· terciarne
dejavnosti, |
|
· obrtne
dejavnosti, ki prekomerno ne vplivajo na okolje. |
|
|
|
49.f člen |
|
(1) IG - GOSPODARSKE CONE so namenjene obrtnim, skladiščnim,
prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim. Bivanje
ni dopustno. |
|
(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
· osnovne
dejavnosti: |
|
· proizvodne
dejavnosti, |
|
· gradbeništvo, |
|
· terciarne
dejavnosti. |
|
|
|
49.g člen |
|
(1) IGm - OBRTNE CONE so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim,
trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim in bivanju. Kmetije
niso dopustne. |
|
(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
· osnovne
dejavnosti: |
|
· obrt,
proizvodne dejavnosti z manjšimi vplivi, |
|
· terciarne
dejavnosti, |
|
· spremljajoča
dejavnost: |
|
· bivanje
– samo v osnovnem objektu. |
|
|
|
49.h člen |
|
(1) BT - POVRŠINE ZA TURIZEM so namenjene hotelom, bungalovom in
drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev. |
|
(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
· osnovne
dejavnosti: |
|
· terciarne
in kvartarne dejavnosti za potrebe turizma, |
|
· spremljajoča
dejavnost |
|
· bivanje
– samo stanovanje za oskrbnika stavbe v osnovnem objektu. |
|
|
|
49.i člen |
|
(črtan) |
|
|
|
49.j člen |
|
(1) BC – ŠPORTNI CENTRI so športne površine in objekti, ki so
namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam. |
|
(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
· osnovne
dejavnosti: |
|
· šport
in rekreacija, |
|
· terciarne
dejavnosti kot dopolnitev osnovni dejavnosti, |
|
· spremljajoča
dejavnost: |
|
· bivanje
– samo stanovanje za oskrbnika stavbe v osnovnem objektu. |
|
|
|
49. k člen |
|
(1) ZS - POVRŠINE ZA ODDIH REKREACIJO IN ŠPORT so namenjene
oddihu, rekreaciji in športom na prostem. |
|
(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
· osnovna
dejavnost: |
|
· šport
in rekreacija na površinah kot so: igrišča, igralni parki, golf,
kamp, počivališče za avtodome, |
|
· spremljajoče
dejavnosti: |
|
· terciarne
dejavnosti vezane na šport in rekreacijo. |
|
|
|
49.l člen |
|
(1) ZP – PARKI so namenjeni oddihu, igri in izboljšanju bivalnega
okolja ter obsegajo urejene zelene površine odprtega prostora
naselja. |
|
(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
· osnovna
dejavnost: |
|
· oddih,
igra in rekreacija na javnih parkovnih površinah. |
|
|
|
49.m člen |
|
(1) ZK – POKOPALIŠČA, ki so namenjena površinam za pokop in spominu
na umrle. |
|
(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
· osnovna
dejavnost: |
|
· površine
za pokop in spomin na umrle, |
|
· trgovina
in storitve kot dopolnilna dejavnost pokopališču (npr. kamnoseštvo,
cvetličarna). |
|
|
|
49.n člen |
|
(1) ZD – DRUGE UREJENE ZELENE POVRŠINE, ki so namenjene zelenim
pasovom z zaščitno oziroma drugo funkcijo. |
|
(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
· osnovne
dejavnosti: |
|
· rekreacijske
dejavnosti. |
|
|
|
49.o člen |
|
(1) A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE, ki so namenjene kmetijam z
dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju. |
|
(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
· osnovne
dejavnosti: |
|
· bivanje, |
|
· kmetijstvo
- kmetije (stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska poslopja), |
|
· obrtne
dejavnosti, ki po površini ne presegajo 250 m2 in prekomerno ne
vplivajo na okolje, locirane so lahko le v pritličju ali kleti
objekta, omejitev površine ne velja za spremembo namembnosti
obstoječih objektov v obrtne dejavnosti, |
|
· terciarne
dejavnosti. |
|
· spremljajoče
dejavnosti: |
|
· kvartarne
dejavnosti kot spremljajoče dejavnosti za krajevne potrebe. |
|
|
|
3.2.3 Prostorski izvedbeni pogoji za območja in površine, ki
so namenjene gospodarski infrastrukturi |
|
|
|
50. člen |
|
Na območjih namenjenih gospodarski infrastrukturi (PC - površine
cest, PO – ostale prometne površine, Ee - površine za oskrbo z
električno energijo, Ov - površine za oskrbo z vodo, Oc - površine
za čistilne naprave, Or - površine za zbiranje, sortiranje in
reciklažo odpadkov, T – območja telekomunikacijske infrastrukture)
so dopustne namembnosti oz. dejavnosti v zvezi s posamezno namensko
rabo območja in tudi druge dejavnosti gospodarske infrastrukture. |
|
|
|
3.2.4 Prostorski izvedbeni pogoji na ostalih površinah osnovne
namenske rabe |
|
|
|
51. člen |
|
(1) Na območjih kmetijskih zemljišč (K1 – najboljša kmetijska
zemljišča, K2 - druga kmetijska zemljišča so dopustne naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
|
· kmetijstvo. |
|
(2) Ob posegih iz 48. b člena, ki so dopustni na celotnem območju
občine, so na območjih kmetijskih zemljišč dopustne še naslednje
vrste posegov: |
|
· agrarne
operacije, podporni zidovi v okviru agromelioracije ter vodni
zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč v skladu z
zakonom o kmetijskih zemljiščih, |
|
· mala
komunalna čistilna naprava in nepretočna greznica kot nezahteven
oziroma enostaven objekt v primeru, ko ni možna priključitev na
javno kanalizacijsko omrežje in ko gradnja ni možna na območju
stavbnih zemljišč, ob soglasju pristojnega upravljavca javnega
kanalizacijskega omrežja, |
|
· vodni
zbiralnik za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč kot nezahteven
oziroma enostaven objekt, ki pa mora biti v celoti vkopan, |
|
· vodnjak
kot nezahteven oziroma enostaven objekt, kadar gradnja ni možna na
območju stavbnih zemljišč in le ko gre za lasten sistem za oskrbo s
pitno vodo ter vodnjak za namakanje, |
|
· objekti
za rejo živali kot nezahtevni oziroma enostavni objekti in sicer: |
|
· čebelnjak,
to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih,
namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2 ter |
|
· staja,
to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih,
namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do
vključno 100 m2, |
|
· pomožni
kmetijsko gozdarski objekti in sicer: |
|
· Gradnja
pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov, ki niso značilni za območje
občine (kot so npr. kozolci, pastirski stani, …), ni dovoljena. |
|
· Gradnja
enostavnih objektov (stavb in gradbenoinženirskih objektov) vendar
le, kadar izvedba ni možna na stavbnih zemljiščih kmetije. Dovoljena
je gradnja objektov površine do vključno 40 m2, če ima investitor v
lasti oziroma zakupu: |
|
a) najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske
rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine in
druge kmetijske površine, ali |
|
b) najmanj 5.000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske
rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade. |
|
· Če
ima investitor v lasti oziroma zakupu 1 ha travniških površin, je
dovoljena gradnja senikov površine do vključno 150 m2. |
|
· Gradnja
kleti in vinske kleti ni dopustna. |
|
· postavljanje
začasnih objektov in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma
v času sezone: |
|
· oder
z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, |
|
· cirkus,
če so šotor in drugi objekti montažni, |
|
· začasna
tribuna za gledalce na prostem, |
|
· premični
objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak,
premični kokošnjak, premični zajčnik) |
|
· postavljanje
pomožne kmetijsko-gozdarske opreme, ki ni grajena (npr. brajda,
klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči,
opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja
ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov,
premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža) |
|
· opazovalnica,
to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja
opazovalnica); |
|
· rekonstrukcije
občinskih in državnih cest. Dopustni so tudi objekti, ki jih
pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na
postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi,
nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni
objekti, urbana oprema) ter objektov gospodarske javne
infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali
prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste, |
|
· dostopi
do objektov, če gre za objekt: |
|
· ki
ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, |
|
· ki
je prepoznan kot razpršena gradnja ali |
|
· ki
ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve; |
|
· raziskave
podzemnih voda, raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnega
energetskega vira, |
|
· mala
vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko
zemljišče z boniteto manj kot 35, razen v območjih ohranjanja narave
(območja Natura 2000, ekološko pomembna območja, zavarovana območja,
naravne vrednote) in njihovih območjih vpliva. Za umestitev male
vetrne elektrarne do nazivne moči 1MW je potrebno izdelati OPPN.
Objekte se sme umeščati le na iz regionalnih in občinskih cest
vedutno neizpostavljene lokacije. OPPN mora obsegati načrt krajinske
ureditve. |
|
· prefabrikati,
ki se glede na namembnost po uredbi, ki ureja vrste objektov glede
na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske
objekte, razen kleti ter vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo
nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega
velikost nezahtevnih objektov. |
|
(3) Pri gradnji objektov za rejo živali oziroma pomožnih kmetijsko
gozdarskih objektov je potrebno zagotoviti njihovo
neizpostavljeno lego: objekte je prepovedno locirati na vidno
izpostavljena mesta – npr. slemena, izpostavljene reliefne
strukture. Objekte se prvenstveno locira ob gozdni rob, v bližino
cest, kmetijskih ali gozdnih poti. Gradnja nezahtevnih in enostavnih
kmetijsko gozdarskih objektov v odprtem prostoru ne sme povzročiti
fragmentacije kmetijskih zemljišč. Merila in pogoje za oblikovanje
se smiselno povzame po določilih za gradnjo zahtevnih in manj
zahtevnih objektov v ureditveni enoti »v - vas (strnjena zazidava
prostostoječih objektov)«. Objekti ne smejo imeti lastnih
priključkov na GJI. |
|
|
|
51.a člen |
|
(1) Na območju gozdnih zemljišč (G – gozdna zemljišča) so dopustne
naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
· gozdarstvo
in kmetijstvo, |
|
· rekreacija,
če ne spreminja osnovne rabe in omogoča ohranjanje gozdne funkcije
zemljišča. |
|
(2) Ob posegih, ki so dopustni na celotnem območju občine, so
dopustne še naslednje vrste posegov: |
|
· krčitve
gozdov do površine 0,5 ha za ureditev kmetijskih površin; pred
izvedbo krčitve je potrebno dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije, |
|
· ograje
kot enostavni objekti, |
|
· podporni
zidovi kot nezahtevni in enostavni objekti |
|
· rezervoar
kot nezahteven oziroma enostaven objekt, ki pa mora biti v celoti
vkopan, |
|
· vodnjak
kot nezahteven oziroma enostaven objekt, kadar gradnja ni možna na
območju stavbnih zemljišč in le ko gre za lasten sistem za oskrbo s
pitno vodo ali vodnjak za namakanje, |
|
· kolesarske
poti, pešpoti, gozdne poti in podobno, |
|
· enostavni
objekti za potreba kmetijstva, gradnja je dovoljena le s soglasjem
Zavoda za gozdove in skladno z gozdnogospodarskim načrtom in
funkcijami gozdov. Gradnja mora biti načrtovana tako, da še naprej
omogoča lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč. |
|
· prefabrikati
namenjeni gozdarski ali kmetijski dejavnosti. |
|
(3) Objekti ne smejo imeti lastnih priključkov na GJI. |
|
|
|
51.b člen |
|
(1) Na območju voda (VC – celinske vode) so dopustne naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
|
· ribištvo,
ribogojstvo, |
|
· rekreacija. |
|
(2) Na območjih vodne infrastrukture (VI) so dopustni le posegi v
skladu s predpisi s področja upravljanja z vodami in pod pogoji
upravljavca vodne infrastrukture. |
|
|
|
51.c člen |
|
Na območjih mineralnih surovin (LN- površine nadzemnega
pridobivalnega prostora) so dopustne naslednje namembnosti oz.
dejavnosti: |
|
· raziskovanje,
izkoriščanje in sanacija nelegalnih kopov brez možnost nadaljnjega
izkoriščanja mineralnih surovin. |
|
|
|
3.2.5 Tolerance za obstoječe objekte glede namenske rabe
površin |
|
|
|
52. člen |
|
(1) Namembnost posameznega obstoječega objekta lahko odstopa od v
OPN določene dejavnosti na območju s podrobnejšo namensko rabo, če
ima obstoječi objekt pridobljeno namembnost z veljavnim gradbenim
ali drugim upravnim dovoljenjem. V tem primeru je dopustna nadaljnja
raba – oz. namembnost objekta v skladu s pridobljenim dovoljenjem
tudi ob rekonstrukciji oz. novogradnji kot nadomestni gradnji tega
objekta. |
|
(2) Nadaljnja raba – oz. namembnost objekta, rekonstrukcija, rušitev
in novogradnja kot nadomestitev obstoječega, je dopustna tudi za vse
obstoječe objekte zgrajene z gradbenim dovoljenjem oz. za obstoječe
objekte zgrajene pred letom 1967, kakor tudi za infrastrukturne
objekte, trase infrastrukturnih omrežij in naprave, ki zaradi
pomanjkljivih geodetskih podatkov niso prikazani v grafičnih
prikazih OPN, ne glede na grafično določeno namensko rabo v OPN. |
|
|
|
3.3 VARSTVENA OBMOČJA IN REZERVATI |
|
|
|
53. člen |
|
Na varovanih in zavarovanih površinah kmetijskih zemljišč in gozdov,
na vodovarstvenih območjih, v območjih ohranjanja narave, varstva
kulturne dediščine ter v območjih rezervatov in varstvenih pasov
infrastrukturnih omrežij in naprav, ki so določeni v grafičnih
prikazih ali v področnih predpisih in zakonih, so posegi in graditev
objektov omejeni skladno z veljavnimi predpisi. |
|
|
|
3.4 skupnI splošni prostorski izvedbeni POGOJI ZA OBLIKOVANJE
objektov in POSEGOV V PROSTOR |
|
|
|
54. člen |
|
Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje so določeni: |
|
· s
skupnimi splošnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za urbanistično,
arhitekturno in krajinsko oblikovanje ter |
|
· s
prostorskimi izvedbenimi pogoji za oblikovanje drugih posegov v
prostor. |
|
|
|
3.4.1 Skupni splošni prostorski izvedbeni pogoji za
urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje |
|
|
|
55. člen |
|
Odmiki |
|
(1) Odmiki od meje gradbene parcele oziroma od meje zemljiške
parcele v primeru, ko gradbena parcela ni določena, naj na ulični
strani sledijo obstoječi gradbeni liniji, če je ta enovita oz.
razpoznavna. |
|
(2) Odmiki od meje gradbene parcele oziroma od meje zemljiške
parcele v primeru, ko gradbena parcela ni določena, so ob ulici
lahko večji od predpisanih v primeru rekonstrukcije ceste in
nadomestne gradnje objekta, ko je treba zagotoviti razširitev
uličnega profila za izboljšavo varnosti. |
|
(3) Pri lociranju objektov na strmih terasah je s povečanjem odmika
od meje gradbene parcele oziroma od meje zemljiške parcele v
primeru, ko gradbena parcela ni določena, zagotoviti minimalno
osončenost bivalnih prostorov v nižje ležečih stanovanjskih
objektih. |
|
|
|
56. člen |
|
Višina objektov |
|
(1) Pri določanju višine objektov je potrebno, poleg predpisanih
dopustnih višin za posamezne vrste objektov, upoštevati tudi
vertikalni gabarit naselja, dela naselja oz. zaselka tako, da novi
objekti po višini ne odstopajo iz celotne podobe naselja, dela
naselja oz. zaselka. |
|
(2) Dozidani ali nadzidani obstoječi objekti ter novi objekti morajo
biti oblikovani v takšnih razmerjih in velikosti, da so skladni s
sosednjimi objekti v naselju ali gruči. Tloris, višina in razmerja
novega stavbnega volumna ne smejo bistveno odstopati od razmerij in
velikosti sosednjih objektov. Bistveno preseganje skladnega merila
ni dopustno. |
|
(3) Odstopanja od določene kalkulativne višine objektov so možna
samo v primeru, da se upoštevajo določila 1. in 2. odstavka tega
člena ter ob pogoju, da se s tem ne povzroča negativnih vplivov na
sosednje gradbene parcele, kar je potrebno utemeljiti v projektni
dokumentaciji. |
|
|
|
57. člen |
|
Etažnost objektov |
|
(1) Etažnost objektov je določena za posamezne vrste objektov v
določbah za ureditvene enote. |
|
(2) Objekti so lahko podkleteni z eno ali več kletnimi etažami. |
|
(3) Površina kleti je lahko večja od zazidane površine pritličja
stavbe. |
|
|
|
58. člen |
|
Strehe |
|
Oblika strehe z naklonom strešin je določena za posamezne ureditvene
enote in vrste objektov. |
|
|
|
59. člen |
|
Vzdrževanje objekta, rekonstrukcije, prizidave |
|
(1) Za vzdrževanje objekta, rekonstrukcije, prizidave veljajo enaki
pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje. |
|
(2) Prizidave objektov morajo biti skladne s stavbno maso,
oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta. |
|
(3) V primeru vzdrževanja objekta, rekonstrukcij, prizidav na
spomenikih in objektih kulturne dediščine oziroma v območjih
spomenikov in kulturne dediščine je potrebno kulturnovarstveno
soglasje. |
|
(4) Sončnih zbiralnikov in fotovoltaičnih panelov ni dopustno
postavljati nad slemena streh. V ureditvenih enotah »d« in »x« na
objektih z ravnimi strehami morajo biti od venca odmaknjeni najmanj
za višino elementov, ki se nameščajo. Sončni zbiralniki in
fotovoltaični paneli morajo biti v največji možni meri postavljeni
tako, da so poravnani s strešino. |
|
(5) Klimatskih naprav in zunanjih enot toplotnih črpalk ni dopustno
nameščati na ulične fasade objektov, razen če so te fasade izvedene
tako, da deli fasad zakrivajo instalacije in zunanjo enoto naprave. |
|
(6) Utrditve dvorišč so dovoljene na vseh vrstah stavbnih namenskih
rab. Na vseh vrstah nestavbnih namenskih rab utrditve niso
dovoljene. |
|
|
|
59. a člen |
|
Osnovni in pomožni objekti |
|
(1) Osnovne in pomožne objekte je potrebno oblikovati poenoteno. |
|
(2) Iz oblikovanja osnovnega objekta mora biti prepoznavno, da je ta
glavni namen gradnje (orientacija glavne fasade, dostopi, umestitev
zelenih površin in podobno). |
|
(3) Oblikovanje pomožnih objektov mora biti takšno, da ne
konkurirajo osnovnemu objektu, ampak z njim tvorijo oblikovno in
funkcionalno celoto. V prostoru naj ne izstopajo. Uporaba oblikovnih
principov (material, velikosti, nakloni in orientacije strešin,
oblikovanje fasade in podobno) naj bo znotraj gradbene parcele
smiselno poenotena. Z oblikovnimi značilnostmi naj pomožni objekti
ne odstopajo od že zgrajenih objektov oziroma naj sledijo
kvalitetnim lastnostim zgrajenih objektov. Pomožni objekti se
praviloma ne umeščajo ob najpomembnejše javne prostore. Pri
umeščanju pomožnih objektov naj se upošteva stavbno tipologijo. |
|
|
|
60. člen |
|
Nezahtevni in enostavni objekti |
|
(1) Nezahtevni in enostavni objekti, ki se postavljajo na stavbnih
namenskih rabah, morajo biti odmaknjeni najmanj 4 m od javne
površine, oziroma najmanj 2 m od ostalih sosednjih parcel, manjši
odmik je izjemoma dopusten ob soglasju soseda oz. upravljalca javne
površine. |
|
(2) Nezahtevni in enostavni objekti, ki se postavljajo na nestavbnih
namenskih rabah, morajo biti odmaknjeni najmanj 4 m od sosedske
parcelne meje, manjši odmik je dopusten s soglasjem soseda. |
|
(3) Enostavni in nezahtevni objeti brez volumna (tudi ograje, oporni
zidovi in portoni z zidovi) se tako na stavbnih kot na nestavbnih
namenskih rabah lahko gradijo na parcelno mejo s soglasjem soseda
oz. upravljalca javne površine ter izkazano pravico graditi na obeh
straneh parcelne meje. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o
postavitvi objekta na parcelno mejo ne soglašata, je objekt lahko
postavljen največ do parcelne meje, na kateri se lahko gradi, vendar
tako, da se z nezahtevnim oz. enostavnim objektom ne posega na
sosednje zemljišče. |
|
(4) Nezahtevni in enostavni objekti s svojo velikostjo, umestitvijo
v prostor, konstrukcijo, materiali ter drugimi oblikovnimi
značilnostmi ne smejo kvariti splošnega videza prostora in naj v
prostoru ne izstopajo. Sledijo naj kvalitetnim lastnostim že
zgrajenih objektov. |
|
(5) Če nezahteven ali enostaven objekt posega na območja varstev,
varovanj in ogroženih območij, je obvezna pridobitev soglasij
pristojnih organov. |
|
|
|
60. a člen |
|
Začasni objekti in druge ureditve |
|
(1) Začasni objekt je narejen v montažni izvedbi in iz lahkih
materialov, namenjen sezonski turistični ponudbi, prireditvi ali
začasnemu skladiščenju in podobno, ki se postavi samo za čas
trajanja takšne ponudbe, prireditve oziroma skladiščenja. |
|
(2) Začasni objekt je treba odstraniti po poteku časa, za katerega
je bil zgrajen, najkasneje pa v šestih mesecih od postavitve
objekta. Po odstranitvi je treba vzpostaviti prvotno stanje na
zemljišču, na katerem je bil zgrajen. |
|
(3) Začasni objekti nimajo samostojnih priključkov na GJI. |
|
(4) Začasnih objektov ni dopustno postavljati v območjih ali v
neposredni bližini območja naravne vrednote. |
|
(5) Začasni objekti se lahko gradijo na namenskih rabah S, C, I, B,
Z, P, E, O, K in G. Na kmetijskih zemljiščih se lahko postavljajo
samo naslednji začasni objekti oziroma začasne ureditve: |
|
· oder
z nadstreškom sestavljen iz montažnih elementov, |
|
· cirkus,
če so šotor in drugi objekti montažni, |
|
· začasna
tribuna za gledalce na prostem, |
|
· premični
objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak,
premični kokošnjak, premični zajčnik), |
|
· opazovalnica,
to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja
opazovalnica) ter |
|
· začasne
ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev
za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
|
60. b člen |
|
Prefabrikati |
|
(1) Objekti proizvodi so enoetažni, pritlični, strop je hkrati
streha objekta. |
|
(2) Prefabrikate se obravnava glede na namembnost objekta. Gradnja
takega objekta je dovoljena skladno s pogoji, ki veljajo za gradnjo
določene vrste objekta, kamor smo prefabrikat razvrstili, na
posamični namenski rabi. |
|
|
|
3.4.2 Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje drugih
posegov v prostor |
|
|
|
61. člen |
|
(1) Površine trgov in glavnih vaških cest naj bodo urejene tako, da
se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš
površin. Na ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča
normalne izvedbe peš in voznih površin, naj bo vedno urejena
minimalna širina za pešce (najmanj 60 cm) vsaj na eni strani
vozišča, vozišče pa naj se prilagodi ožini in lokalno zoža. |
|
(2) Površine za pešce naj se urejajo v čim večji meri brez višinskih
robov, z enovito in zvezno površino, ki bo ugodna za peš hojo in za
funkcionalno ovirane osebe, površine tlakov naj bodo izvedene z
materiali oz. površinsko obdelavo proti drsenju. Stopnice in drugi
robovi morajo biti izvedeni tako, da so dobro vidni tudi
funkcionalno oviranim osebam. |
|
(3) Pri urejanju okolice objektov, javnih površin in infrastrukture
mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati
vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti
provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico. |
|
(4) Pri izvedbi se priporoča uporaba tradicionalnih gradbenih
materialov. |
|
|
|
62. člen |
|
(1) Urbana oprema in objekti za oglaševanje in informacijski panoji
morajo biti postavljeni tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih
ljudi, pešcev in drugih udeležencev v prometu, da ne zastirajo
kakovostnih pogledov, da ne ovirajo prometa interventnih vozil in
vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. |
|
(2) Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš,
razen v ureditvenih enotah »d« in »x«. |
|
(3) Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi morajo biti
najmanj 2,2 m nad pločnikom oz. urejeno pohodno površino. |
|
(4) Ulična oprema in turistične oznake v varovanih območjih
kulturnih spomenikov in dediščine morajo biti celostno oblikovane in
postavljene tako, da ne degradirajo lastnosti kulturnega spomenika
ali dediščine. |
|
|
|
63. člen |
|
(1) Ograje ob kategoriziranih in nekategoriziranih občinskih cestah
morajo biti odmaknjene najmanj 0,5 m od parcelne meje oz. že
izvedenega vozišča, kolesarske steze ali pločnika. Visokodebelna
vegetacija mora biti odmaknjena 2 m od parcelne meje oz. že
izvedenega vozišča, kolesarske steze ali pločnika. |
|
(2) Manjši odmik za ureditve iz prejšnjega odstavka tega člena je
možen s soglasjem upravljalca občinskih cest. |
|
(3) Ograje v krajini morajo biti transparentne. |
|
(4) Medsosedska ograja je dopustna do višine 1,80 m. |
|
(5) Žične ograje so dopustne le kot zaščitne ograje (na primer
varstvo vodnih virov, na športnih igriščih, otroških igriščih, …). |
|
|
|
64. člen |
|
(1) Brežine, nasipi, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja
je potrebno zavarovati pred erozijo in ozeleniti. V primeru
strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je
potrebno uporabiti take elemente ali zgraditi objekte za
zavarovanje, ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali zasaditev z
grmovnicami. |
|
(2) Po izvedenih gradbenih delih je potrebno neutrjene površine
zavarovati pred erozijo in ozeleniti. |
|
(3) Podporni zidovi se praviloma izvedejo kot suhozidi. V primeru
zahtevnejše konstrukcije naj bodo betonski oporni zidovi obloženi z
avtohtonim kamnom ali arhitekturno oz. krajinsko oblikovani. |
|
(4) Ureditve zemljišč na posamezni parceli morajo biti izvedene
tako, da na parcelnih mejah ne bo višinskih razlik oz. bodo te čim
manjše. Večje višinske razlike se lahko izvedejo tudi z opornimi
zidovi, če drugačne rešitve niso možne. Ureditve površin in drugi
posegi na višje ležečih parcelah morajo biti izvedeni tako, da se
preprečijo negativni vplivi na nižje ležeče parcele. |
|
|
|
65. člen |
|
(1) Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in
gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov,
porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih
voda in hudournikov. |
|
(2) Z namenom ohranjanja krajinske slike je pri urejanju kmetijskih
zemljišč potrebno: |
|
· ohranjati
strukturiranost agrarnih površin: v čim večji ohranjati pasove
vegetacije, posamezna debelejša drevesa in skupine dreves, kjer
razmere to dopuščajo, |
|
· ohranjati
krajinsko izrazite gozdne robove, nove gozdne robove pa na novo
zasaditi ali okrepiti, |
|
· ohranjati
reliefne in površinske geomorfološke posebnosti. |
|
|
|
3.5 Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo in gradbene
parcele |
|
|
|
66. člen |
|
(1) Minimalna velikost gradbene parcele obsega stavbišče (zazidana
površina objekta) in funkcionalno zemljišče stavbe (objekta) za
njegovo rabo. |
|
(2) Velikost in oblika gradbene parcele morata glede na lastnosti
predvidenega objekta izpolnjevati prostorske izvedbene pogoje po tem
odloku (FZ, odmike od parcelnih mej, regulacijskih linij, število
parkirišč, manipulacijske površine, dvorišče ipd.) in pogoje,
določene z drugimi predpisi. |
|
|
|
3.6 Prostorski izvedbeni pogoji za izrabo, urbanistično in
arhitekturno oblikovanje |
|
|
|
67. člen |
|
(1) Z ureditveno enoto so določeni prostorski izvedbeni pogoji za
izrabo in za urbanistično in arhitekturno oblikovanje. |
|
(2) Ureditvene enote so poljudno poimenovane in v grafičnem delu
označene z malo črko v oglatem oklepaju. |
|
(3) Ureditvene enote so: |
|
· vj
vaško jedro (strnjena zazidava objektov v nizu z večjo stopnjo
ohranjenosti in prilagajanja) |
|
· v
vas (strnjena zazidava prostostoječih objektov) |
|
· e
enodružinska zazidava (zazidava prostostoječih objektov manjšega
merila) |
|
· b
bloki (zazidava prostostoječih objektov ali objektov v nizu
srednjega merila) |
|
· d
dvoranski objekti (prostostoječi ploščati objekti srednjega do
velikega merila) |
|
· x
svojstveno oblikovanje (pretežno družbene zgradbe, hotel.....) |
|
· i
igrišča |
|
· z
zelene površine |
|
· 0
ni predpisan tip oblikovanja |
|
|
|
68. člen |
|
(1) V vseh ureditvenih enotah lahko obstoječi objekt ali izraba
posameznega zemljišča odstopa od prostorskih izvedbenih pogojev
določenih s tem odlokom, če je ta obstoječi objekt skladen z
veljavnim gradbenim ali drugim upravnim dovoljenjem, ali je zgrajen
pred letom 1967. |
|
(2) Za te obstoječe objekte je dopustna rekonstrukcija, sprememba
namembnosti in tudi novogradnja kot nadomestitev obstoječega objekta
do enake površine in vertikalnega gabarita. Objekt je lahko manjši. |
|
(3) Za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti obstoječega objekta
ter za novogradnjo kot nadomestitev obstoječega objekta do enake
površine in vertikalnega gabarita soglasje sosedov ni potrebno. |
|
|
|
69. člen |
|
UREDITVENA ENOTA VAŠKO JEDRO (vj) |
|
(1) V ureditveni enoti vaško jedro (vj) se mora arhitekturno
oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor zgledovati po
oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture. Pri načrtovanju
naj se upošteva urbanistično in arhitekturno tradicijo lokalnega
graditeljstva oziroma značilnosti, ki izhajajo iz specifičnih
reliefnih, klimatskih, ekoloških in kulturnih značilnosti krajine. |
|
(2) Merila in pogoji za izrabo prostora ter oblikovanje objektov: |
|
· odmiki: |
|
· odmik
objekta od meje gradbene parcele je praviloma 4 m, |
|
· manjši
odmik je dopusten: |
|
· v
območjih ohranjanja kulturne dediščine, |
|
· v
primeru značilne postavitve objektov na parcelno mejo (vsaj 3
sosednji objekti so postavljeni na parcelno mejo) v širini
obstoječega niza, |
|
· s
soglasjem soseda, |
|
za nezahtevne in enostavne objekte v skladu z določili 60. člena, |
|
· odmiki
med objekti na isti gradbeni parceli: objekti se lahko medsebojno
stikajo, |
|
· na
območjih z določeno gradbeno linijo je obvezna postavitev objektov
na GL, obvezno je ohranjanje sklenjenega niza objektov, |
|
· tloris:
osnovni stavbni volumen samostojne stavbe naj ima razmerje stranic
najmanj 2:3 |
|
· višina
stavb: |
|
· osnovni
objekti: |
|
· do
P+1+M (mansarda), pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom,
razen na pobočju, kjer je vhod lahko do 100 cm nad urejenim terenom,
kolenčni zid mansarde je lahko visok do 140 cm, |
|
· stanovanjski
objekti z osnovnim prevladujočim stavbnim volumnom etažnosti P so
prepovedani, |
|
· višina
gospodarskega poslopja kmetije: max. 7,5 m od urejenega terena do
kapi, |
|
· na
nagnjenem terenu je največja višina stavbe, ki sega nad urejen
teren, lahko največ tri etaže in mansarda (vidni del stavbe nad
terenom je lahko visok K+P+1+M), |
|
· pomožni
objekti: |
|
· etažnost
P, za namen izvajanja kmetijske dejavnosti višina največ 6 m, ostali
objekti do 4 m, pritličje mora biti na nivoju terena, |
|
· na
nagnjenem terenu je višina stavbe, ki sega nad teren lahko največ
dve etaži (vidni del stavbe nad terenom je lahko visok K+P,
maksimalna višina 7,5 m). |
|
· streha: |
|
· naklon
18-25, praviloma dvokapnica nad osnovnim tlorisom, dopustne so
tudi večkapnice, pri čemer naj bo dvokapnica nad osnovnim -
prevladujočim stavbnim volumnom, sleme mora potekati v smeri niza
hiš, vzporedno z ulico oz. v primeru samostojne stavbe v smeri
daljše stranice stavbe. Strešine osnovne strehe morajo imeti enak
naklon, drugačen naklon je dopusten nad arhitekturnimi elementi in
na nestanovanjskih objektih: |
|
· v
primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe in
je ta pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo stavbe ali |
|
· če
funkcija stavbe zahteva širino objekta, ki presega 15 m; |
|
· ravna
streha je dopustna na sekundarnih delih stavbe do velikosti 40 %
tlorisa osnovnega stavbnega volumna ali v primeru travnate strehe
nad vkopanim delom objekta, če je objekt v celoti ali delno vkopan
pod teren; |
|
· ravna
streha je dopustna tudi na pomožnih objektih višine do 4 m, če
višina pomožnega objekta ne presega višine kapi osnovnega objekta, |
|
· strešna
kritina: opečna (korci) ali drug material s podobno drobno teksturo,
odtenki opečno rdeče barve, neodsevna, |
|
· fasade:
v svetlih zemeljskih barvah, |
|
· odprtine:
pravokotnih oblik, |
|
· drugo:
pomožni objekti - stavbe, naj se praviloma ne umeščajo na tisto
stran osnovnega objekta, ki meji na najpomembnejše javne prostore. |
|
|
|
70. člen |
|
UREDITVENA ENOTA VAS (v) |
|
(1) V ureditveni enoti vas (v) se mora arhitekturno oblikovanje
objektov in drugih posegov v prostor zgledovati po oblikovnih
kvalitetah krajevno značilne arhitekture. |
|
(2) Merila in pogoji za izrabo prostora ter oblikovanje objektov: |
|
· faktor
zazidanosti (FZ) do 0,7 (30% dvorišče, 70% stavbišče) |
|
· odmiki: |
|
· odmik
objekta od meje gradbene parcele je praviloma 4 m |
|
· manjši
odmik je dopusten: |
|
· v
območjih ohranjanja kulturne dediščine, |
|
· v
primerih značilne postavitve objektov na parcelno mejo (vsaj 3
sosednji objekti so postavljeni na parcelno mejo) v širini
obstoječega niza, |
|
· s
soglasjem soseda, |
|
· za
nezahtevne in enostavne objekte v skladu z določili 60. člena, |
|
· odmiki
med objekti na isti gradbeni parceli: objekti se lahko medsebojno
stikajo, |
|
· na
območjih z določeno gradbeno linijo je obvezna postavitev objektov
na GL, obvezno je ohranjanje sklenjenega niza objektov |
|
· tloris:
osnovni stavbni volumen samostojne stavbe naj ima razmerje stranic
najmanj 2:3, |
|
· višina
stavb: |
|
· osnovni
objekti: |
|
· do
P+1+M (mansarda), pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom,
razen na pobočju, kjer je vhod lahko do 100 cm nad urejenim terenom,
kolenčni zid mansarde je lahko visok do 140 cm, |
|
· višina
gospodarskega poslopja kmetije: max. 7,5 m od urejenega terena do
kapi, |
|
· na
nagnjenem terenu je največja višina stavbe, ki sega nad urejen
teren, lahko največ tri etaže in mansarda (vidni del stavbe nad
terenom je lahko visok K+P+1+M), |
|
· pomožni
objekti: |
|
· etažnost
P, za namen izvajanja kmetijske dejavnosti višina največ 6 m, ostali
objekti do 4 m, pritličje mora biti na nivoju terena, |
|
· na
nagnjenem terenu je višina stavbe, ki sega nad teren lahko največ
dve etaži (vidni del stavbe nad terenom je lahko visok K+P,
maksimalna višina 7,5 m). |
|
· streha:
naklon 18-25, praviloma dvokapnica nad osnovnim tlorisom, dopustne
so tudi večkapnice, pri čemer naj bo dvokapnica nad osnovnim -
prevladujočim stavbnim volumnom, sleme mora potekati v smeri niza
hiš, vzporedno z ulico oz. v primeru samostojne stavbe v smeri
daljše stranice stavbe. Strešine osnovne strehe morajo imeti enak
naklon, drugačen naklon je dopusten nad arhitekturnimi elementi in
na nestanovanjskih objektih: |
|
· v
primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe in
je ta pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo stavbe ali |
|
· če
funkcija stavbe zahteva širino stavbe, ki presega 15 m, |
|
· ravna
streha je dopustna na sekundarnih delih stavbe do velikosti 40 %
tlorisa osnovnega stavbnega volumna ali v primeru travnate strehe
nad vkopanim delom objekta, če je objekt v celoti ali delno vkopan
pod teren , |
|
· strešna
kritina: opečna (korci) ali drug material s podobno drobno teksturo,
v odtenkih opečno rdeče barve, neodsevna, |
|
· ravna
streha je dopustna na pomožnih objektih višine do 4 m, če višina
pomožnega objekta ne presega višine kapi osnovnega objekta, |
|
· fasade:
v svetlih zemeljskih barvah, |
|
· odprtine:
pravokotnih oblik. |
|
|
|
71. člen |
|
UREDITVENA ENOTA ENODRUŽINSKA ZAZIDAVA (e) |
|
Merila in pogoji za izrabo prostora in oblikovanje objektov: |
|
· faktor
zazidanosti (FZ) do 0,4 (60 % dvorišče, 40 % stavbišče) |
|
· velikost
gradbene parcele je minimalno 450 m2 |
|
· odmiki: |
|
· praviloma
4 m od meje gradbene parcele (velja za najbolj izpostavljeni del
fasade), odmik 3 m je dopusten za balkone in terase, |
|
· manjši
odmik od 4 m oziroma 3 m za balkone in terase je dopusten s
soglasjem soseda; |
|
· za
nezahtevne in enostavne objekte v skladu z določili 60. člena; |
|
· klet: |
|
· v
faktor zazidanosti se klet ne šteje, če je v celoti vkopana in ne
sega nad koto novo urejenega terena, |
|
· etažnost
in višina: |
|
· osnovni
objekti:do K+P+1+M, kolenčni zid mansarde do 140 cm |
|
· na
nagnjenem terenu je največja višina stavbe, ki sega nad urejen
teren, lahko največ tri etaže in mansarda (vidni del stavbe nad
terenom je lahko visok K+P+1+M), |
|
· pomožni
objekti: |
|
· P,
največja višina 4 m, |
|
· na
nagnjenem terenu je višina stavbe, ki sega nad teren lahko največ
dve etaži (vidni del stavbe nad terenom je lahko visok K+P,
maksimalna višina 7,5 m). |
|
· streha:
priporočljiv naklon 18-25. |
|
· kritina:
neodsevna, odtenki opečno rdeče barve, korec ali drug material s
sorodno drobno teksturo; |
|
|
|
72. člen |
|
UREDITVENA ENOTA BLOKI (B) |
|
Merila in pogoji za oblikovanje: |
|
· faktor
zazidanosti (FZ) 0,3 |
|
· odmiki:
6 m od meje gradbene parcele, manjši odmik (4 m) je dopusten za
nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oz. roba venca do 5 m
nad urejenim terenom; manjši odmik je dopusten za nezahtevne in
enostavne objekte v skladu z določili 60. člena, |
|
· višina: |
|
· osnovni
objekti: |
|
· največ
P+3+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 100 cm nad terenom, |
|
· pomožni
objekti: |
|
· največ
P+3+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 100 cm nad terenom,
največja višina enostavnih in nezahtevnih objektov je 4 m |
|
· prizidave
vhodov so dopustne za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov, vhodni
prostor z nabiralniki, prostor za smeti ali kolesarnica ipd.); |
|
· zasteklitve
balkonov morajo biti izvedene enotno za cel objekt, |
|
· streha:
svobodno oblikovanje, |
|
· drugo:
pomožne objekte je dopustno postavljati samo za skupne potrebe
stanovalcev bloka, ureditve površin za individualne potrebe niso
dopustne. |
|
|
|
73. člen |
|
UREDITVENA ENOTA S SVOJSTVENIM OBLIKOVANJEM (x) |
|
(1) Arhitekturno oblikovanje v ureditveni enoti s svojstvenim
oblikovanjem je svobodno – svojstveno. Za ureditveno enoto s
svojstvenim oblikovanjem (x), ne veljajo skupna merila in pogoji za
oblikovanje objektov in posegov v prostor. |
|
(2) Merila in pogoji za oblikovanje: |
|
· odmiki: |
|
· 6
m od meje gradbene parcele, odmik je lahko manjši s soglasjem soseda
ter za nezahtevne in enostavne objekte v skladu z določili 60.
člena, |
|
· odmik
4 m je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oz.
roba venca do 8 m nad urejenim terenom. Manjši odmik je dopusten
tudi v območjih ohranjanja kulturne dediščine in na območjih
pokopališč (ZK), kjer so objekti lahko z eno ali več stranicami
postavljeni na parcelno mejo. Na območju BT je manjši odmik od 4 m
za nižje dele stavb izjemoma dopusten ob soglasju soseda. |
|
· višina
pomožnih objektov: |
|
· P,
največja višina 4 m, |
|
· na
nagnjenem terenu je lahko v celoti vidna tudi ena stranica kletne
etaže, največja višina stavbe, ki sega nad urejen teren, je v tem
primeru lahko največ 7,5 m. |
|
· streha:
svobodno oblikovanje. |
|
· kritina:
neodsevna. |
|
(3) V ureditveni enoti s svojstvenim oblikovanjem (x) morajo posegi
na obstoječih objektih z elementi kulturne dediščine upoštevati
oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov s svojstvenim
oblikovanjem ter jih dopolnjevati. |
|
(4) Enote urejanja prostora, za katere je predvideno svojevrstno
oblikovanje in se urejajo z OPPN, morajo biti enotno in celostno
oblikovane. Obvezna je izdelava variantnih idejnih zasnov, v katerih
se predvidi celostna obdelava območja. Ustreznost variantnih rešitev
presoja Občina Brda. |
|
|
|
74. člen |
|
UREDITVENA ENOTA DVORANski OBJEKTI (d) |
|
Merila in pogoji za oblikovanje. : |
|
· odmiki: |
|
· 6
m od meje gradbene parcele, odmik je lahko manjši s soglasjem soseda
ter za nezahtevne in enostavne objekte v skladu z določili 60.
člena, |
|
· manjši
odmik (do 4 m) je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino
kapne lege oz. roba venca do 8 m nad urejenim terenom. Manjši odmik
od 4 m je izjemoma dopusten ob soglasju soseda. |
|
· vertikalni
gabarit osnovnega objekta znaša: K+P+1 ali max. višina kapne lege
oz. zgornjega roba venca do 10 m nad urejenim terenom; |
|
· Višina
pomožnih objektov: |
|
· P,
največja višina 4 m, |
|
· na
nagnjenem terenu je lahko v celoti vidna tudi ena stranica kletne
etaže, največja višina stavbe, ki sega nad urejen teren, je v tem
primeru lahko največ 7,5 m. |
|
· poslovne
stavbe (pisarne) naj se postavijo bližje ulici ali odprtim javnim
površinam, |
|
· kritina:
neodsevna. |
|
|
|
75. člen |
|
UREDITVENA ENOTA zelene površine (z) |
|
Gradnja objektov, razen objektov iz 48. b člena, ni dopustna. |
|
|
|
76. člen |
|
UREDITVENA ENOTA igrišča IN KAMPI (i) |
|
(1) Merila in pogoji za urejanje travnatih igrišč: |
|
· igralno
polje naj bo odmaknjeno od sosednje parcele najmanj 4 m; glede na
lokalne razmere je izjemoma dopustno tudi manj ob soglasju lastnika
sosednjega zemljišča, |
|
(2) Merila in pogoji za novogradnje manjših objektov v funkciji
povezani s športno- rekreacijsko dejavnostjo: |
|
· višinski
gabarit: P, na nagnjenem terenu je višina stavbe, sega nad teren
lahko največ dve etaži (vidni del stavbe nad terenom je lahko visok
K+P, maksimalna višina 7,5 m). |
|
· odmiki
objekta od meje gradbene parcele: praviloma 4 m, manjši odmik je
možen ob soglasju soseda, |
|
· arhitekturno
oblikovanje skladno z določbami za ureditveno enoto (v). |
|
(3) Merila in pogoji za urejanje turističnih kampov: |
|
· ureditve
za potrebe kampiranja naj bodo odmaknjene od sosednje parcele
najmanj 4 m; glede na lokalne razmere je izjemoma dopustno tudi manj
ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča, |
|
· pri
načrtovanju kampa se v največji možni meri upošteva obstoječi teren
in navezavo na okoliško krajino, |
|
· ureditve
za potrebe kampiranja se v največji možni meri prilagodi obstoječemu
terenu, |
|
· na
območju kampov na meji z odprto krajino je zaradi varovanja naravne
krajine potrebna premišljena izvedba krajinskih ureditev. |
|
|
|
3.7 Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno
infrastrukturo |
|
|
|
3.7.1 Pogoji za prometno urejanje |
|
|
|
77. člen |
|
(1) Ostale prometne površine (PO), ki so določene v grafičnem
prikazu, so namenjene ureditvi javnih parkirišč, razen v EUP, kjer
je s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji dopustno umeščati
tudi druge dejavnosti, ki so v skladu s predpisom, ki določa
podrobnejšo vsebino, obliko in način priprave občinskega
prostorskega načrta, dopustne na namenski rabi PO. |
|
(2) Varovana koridorja za cestne povezave (Kojsko, Dobrovo), ki sta
določena v grafičnem prikazu pomenita strateško načrtovano smer
cestne povezave. Natančen potek trase cestne povezave se določi po
predpisanem postopku v skladu z zakonom. |
|
(3) Gradnja premostitev in drugih objektov na vodnem ter priobalnem
zemljišču se načrtuje tako, da se zaradi posegov na povečuje
poplavna ogroženost in niso potrebne druge prostorske ureditve na
porečju, ter da se s posegom ne poslabšuje stanje voda in vodni
režim. |
|
|
|
78. člen |
|
(prometni priključki) |
|
(1) Priključki na državne in lokalne ceste morajo biti izvedeni
tako, da se pri tem zagotavlja prometna varnost. |
|
(2) Dovoz na gradbeno parcelo naj se prvenstveno zagotavlja iz
lokalnih cest. Območja urejanja naj se na državne ceste
priključujejo preko združenih prometnih priključkov – križišč, ki
morajo zagotavljati predpisano varnost in tehnične zahteve. |
|
(3) Priključki na državne in lokalne ceste iz parcel, ki so
ograjene, morajo biti izvedeni tako, da je možna zaustavitev vozila
izven površine državne oz. lokalne ceste. |
|
(4) Priključevanje lokalnih na državne ceste ter izvajanje posegov
ob državnih cestah ne sme ogrožati varnosti prometa in stabilnosti
državnih cest. |
|
(5) Meteorne vode iz dovozov morajo biti zajete na parcelni meji
pred priključkom na državno ali lokalno cesto, tako da meteorne vode
ne vplivajo na odvodnjavanje na cesti. Meteorne vode iz lokalnih
cest ali iz gradbenih parcel ne smejo biti odvajane v meteorno
kanalizacijo državne ceste in ne smejo negativno vplivati na odtočne
razmere na državni cesti. |
|
|
|
79. člen |
|
(odmiki od vozišča) |
|
(1) V naseljih morajo biti objekti odmaknjeni od roba obstoječega
vozišča toliko, da je možna kasnejša rekonstrukcija ceste in
ureditev pločnika. Objekti ob kategoriziranih in nekategoriziranih
občinskih cestah morajo biti od roba vozišča odmaknjeni najmanj 2 m,
razen v območjih ohranjanja značilne vaške zazidave (etnološka
dediščina), kjer se ohranja tradicionalna strnjenost zazidave. |
|
(2) Manjši odmik za ureditve iz prejšnjega odstavka tega člena je
možen s soglasjem upravljalca občinskih cest. |
|
|
|
80. člen |
|
(parkiranje) |
|
(1) Parkirna mesta je potrebno zagotoviti na lastnem zemljišču,
izjemoma se parkirišča lahko zagotovijo na javnih površinah v
dogovoru z občino, če objekt oz. gradbena parcela leži v območju
ohranjanja značilne vaške zazidave (naselbinske dediščine) in
potrebnih parkirišč ni možno zagotoviti na gradbeni parceli ali
lastnem zemljišču. |
|
(2) Kadar na parceli objekta ni tehničnih in prostorskih možnosti za
zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest, mora
investitor manjkajoča parkirna mesta zagotoviti na drugih ustreznih
stavbnih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200 m in na
katerih je lastnikom, obiskovalcem ali zaposlenim zagotovljena
njihova uporaba. Na namenski rabi SK se površina takšnih parkirnih
mest šteje v velikost funkcionalne parcele objekta, vendar le ob
izkazanem lastništvu investitorja. |
|
(3) Za izračun potrebnega števila parkirišč glede dejavnosti oz.
namembnosti objekta veljajo naslednja merila: |
|
|
|
stanovanjske stavbe |
2 PM/stanovanje |
počitniška stanovanja |
2 PM/ stanovanje |
poslovni prostori, uprava (pisarne) |
1 PM/30m² neto površine |
poslovni prostori, uprava delo s strankami |
1 PM/20m² neto površine |
trgovina |
1 PM/30m² koristne/prodajne površine oz. min. 2PM na
posamezen lokal/trgovino v primeru posamične
lokacije |
gostinstvo |
1 PM/4 sedeže in najmanj 5PM na posamezen lokal in
1PM na eno nastanitveno enoto oz. na 2-6
ležišč v gostinskem-nastanitvenem objektu z
zmogljivostjo do 20 nastanitvenih enot oz. 0,8 PM na
eno nastanitveno enoto v gostinskem-nastanitvenem
objektu z zmogljivostjo nad 20 nastanitvenih enot |
kino, kulturni dom, gledališče |
1 PM/5-10 sedežev |
cerkev |
1 PM/10-20 sedežev |
športno rekreacijska igrišča |
1 PM/250m² neto površin igrišč in 1PM/10-15
obiskovalcev |
obrt, storitve, proizvodnja |
1 PM/50-70 m² neto površine ali 1PM/3 zaposlene |
|
|
(4) Pri objektih oz. prostorih z javno funkcijo je treba vsaj 5%
parkirišč urediti za potrebe funkcionalno oviranih oseb oz. min. 1PM
v primeru posamične lokacije parkirišča. |
|
(5) Parkirišča za avtodome morajo biti opremljena s sanitarijami in
sanitarnim prostorom za zbiranje odplak iz potovalnih kombijev. |
|
(6) Parkirišča izven ureditvenih območij naselij naj se fizično
omejijo, tako da se prepreči neurejeno parkiranje. Fizične ovire naj
bodo izvedene z naravnim gradivom. |
|
|
|
3.7.2 Pogoji za komunalno opremljanje |
|
|
|
81. člen |
|
(1) Komunalne ureditve (vodovodno omrežje in naprave, kanalizacija –
odvajanje in čiščenje fekalnih in meteornih vod) morajo biti
izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem
obrambe in zaščite. |
|
(2) Med komunalno omrežje in naprave se štejejo tudi rastlinski
čistilni sistemi. |
|
(3) Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopani v teren.
Zemljišča tras podzemnih napeljav oz. vodov je potrebno po izvedbi
napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa
zatravi oz. zasadi s samoniklimi grmovnicami. |
|
(4) Nadzemne komunalne objekte je treba postavljati nevpadljivo,
predvsem ne na osrednjih prostorih naselja (vaških trgih in glavnih
vaških ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani.
Postavitve teh objektov v območjih naravnih vrednot in kulturne
dediščine niso dopustne. |
|
(5) Trase in objekti obstoječe ter načrtovane komunalne
infrastrukture so varovane površine. Potrebne odmike za posege v
prostor v bližini obstoječe ali načrtovane infrastrukture določajo
posamezni upravljalci infrastrukture. |
|
(6) Posegi varovalni pas komunalne infrastrukture ne smejo ovirati
gradnja, obratovanja ali vzdrževanja komunalne infrastrukture.
Varovalni pasovi so določeni s predpisi s področja gradnje objektov. |
|
(7) Pri načrtovanju javne infrastrukture je treba predvideti čim
manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka
vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče,
razen izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti
omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšanja obstoječe
stabilnosti brežin vodotokov. |
|
(8) Pri načrtovanju izgradnje komunalnih čistilnih naprav je treba
izdelati hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti konkretnega
vodotoka glede na predvideno odvajanje očiščenih odpadnih voda v
vodotok. Pri navedeni analizi je treba upoštevati tako maksimalne in
minimalne pretoke ter srednji nizki pretok vodotoka kot tudi
maksimalno predvideno količino očiščenih odpadnih voda na iztoku. S
predvidenim odvajanje očiščenih odpadnih voda v vodotok ne smejo
biti poslabšane odtočne razmere na dolvodnem zemljišču oziroma ne
sme biti povečana poplavna ogroženost. Za zagotavljanje
neškodljivega odvajanje očiščenih odpadnih voda v vodotok je, po
potrebi, pred iztokom treba načrtovati zadrževalni bazen ustreznih
dimenzij. |
|
(9) Odvajanje padavinskih voda na območju urejanja je treba
načrtovati skladno s predpisi, ki urejajo varstvo voda, in sicer na
način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtko z urbanih
površin, kar pomeni, da je treba načrtovati zadrževanje padavinskih
voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče,
morebitni suhi zadrževalniki, …). |
|
|
|
3.7.3 Pogoji za energetsko opremljanje |
|
|
|
82. člen |
|
(1) Energetske ureditve (električno omrežje in naprave) morajo biti
izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem
obrambe in zaščite. |
|
(2) Nadzemne energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo,
predvsem ne na osrednjih prostorih naselja (vaških trgih in glavnih
vaških ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani.
Postavitve teh objektov v območjih naravnih vrednot in kulturne
dediščine niso dopustne. Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati
v smereh varovanih pogledov. |
|
(3) Trase in objekti obstoječe ter načrtovane energetske
infrastrukture so varovane površine. Potrebne odmike za posege v
prostor v bližini obstoječe ali načrtovane infrastrukture določajo
pozamezni upravljalci infrastrukture. |
|
(4) Pri načrtovanju javne razsvetljave je upoštevati zmanjševanje
negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja na živalske vrste (npr.
nočni metulji, netopirji). Uporabljena naj bodo svetilna telesa, ki
so v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja
okolja. |
|
|
|
3.7.4 Pogoji za opremljanje s telekomunikacijskimi omrežji |
|
|
|
83. člen |
|
Pri graditvi objektov in naprav telekomunikacijskih omrežij je
potrebno upoštevati predpise s področja graditve objektov, predpise
s področja elektronskih komunikacij, predpise s področja
elektromagnetnega sevanja ter pogoje in merila tega odloka. |
|
|
|
3.7.5 Pogoji za odstranjevanje odpadkov |
|
|
|
84. člen |
|
(1) Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti
urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno
površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje. |
|
(2) Pri postavitvi zabojnikov je potrebno upoštevati minimalno
razdaljo zabojnikov od objektov za zagotavljanje požarne varnosti: |
|
|
|
en smetnjak s prostornino do 120 l |
2,5 m |
en smetnjak s prostornino do 240 l ali trije smetnjaki s
prostornino do 120 l |
4 m |
ekološki otok z do štirimi smetnjaki (vsak s prostornino
do 760 l) |
6 m |
odprti kovinski zabojniki s prostornino 6 m3, lesene
kolibe za smetnjake |
8 m |
|
|
3.8 Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno dobro |
|
|
|
85. člen |
|
(1) Grajeno javno dobro državnega pomena je grajeno javno dobro, ki
sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena in
javna površina na njih. |
|
(2) Grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki
sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in
javna površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov,
katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so cesta,
ulica, trg, pasaža in druga javna prometna površina lokalnega
pomena, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica,
športna oziroma rekreacijska površina in podobno. |
|
(3) Na območjih grajenega javnega dobra so posegi v prostor dopustni
pod pogoji in s soglasjem upravljalca teh površin ali objektov. |
|
|
|
3.9 Prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave,
varstva kulturne dediščine, varstva okolja, varstva naravnih dobrin,
varstva pred nesrečami |
|
|
|
3.9.1 Pogoji za ohranjanje narave |
|
|
|
86. člen |
|
(1) Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili lastnosti,
zaradi katerih so določena varovana območja narave (zavarovana
območja, Natura območja, naravne vrednote, ekološko pomembna
območja), niso dopustni. |
|
(2) Varstvo narave v Občini Brda je opredeljeno v Naravovarstvenih
smernicah za pripravo OPN (ZRSVN OE Nova Gorica, oktober 2008), ki
so priloga aktu. |
|
(3) Za vsak poseg na območjih in vplivnih območjih varovanih območij
narave je potrebno pri pristojni službi za varstvo narave pridobiti
naravovarstveno soglasje. |
|
(4) Na območjih habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in
živalskih vrst je pri posegih v prostor potrebno zagotavljati pogoje
za njihovo ohranitev. |
|
|
|
3.9.2 Pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
|
|
|
87. člen |
|
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine,
varovani skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine (v
nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni
spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja
dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja
dediščine. |
|
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza
stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem
prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih
predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi
kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij
dediščine). |
|
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi,
ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene
vrednosti ter kulturno dediščino varujejo in ohranjajo na mestu
samem (in situ). |
|
(4) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter
deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in
rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine
nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali
območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno
substanco, ki so nosilci teh vrednot. |
|
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij
kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo
predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
|
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji
in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno
ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb
tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega
ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja
kulturne dediščine. |
|
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in
območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti,
obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov,
namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska
infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov
materialov ipd. |
|
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim
konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru
neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za
kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z
varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege
oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati
konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za
pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega
načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in
usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom. |
|
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi
varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka
z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine,
veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v
aktu o določitvi varstvenih območij dediščine. |
|
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni
spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v
prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane
vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so
nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega
odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno
dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem
členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še
prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi
za posamezne tipe kulturne dediščine in so navedeni v tem členu. |
|
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote,
kot so: |
|
· tlorisna
in višinska zasnova (gabariti), |
|
· gradivo
(gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
|
· oblikovanost
zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin,
kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
|
· funkcionalna
zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora, |
|
· sestavine
in pritikline, |
|
· stavbno
pohištvo in notranja oprema, |
|
· komunikacijska
in infrastrukturna navezava na okolico, |
|
· pojavnost
in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih -
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
|
· celovitost
kulturne dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine), |
|
· zemeljske
plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane
vrednote, kot so: |
|
· naselbinska
zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih
prostorov), |
|
· odnosi
med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom
(lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
|
· prostorsko
pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), |
|
· prepoznavna
lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti
itd.), |
|
· naravne
in druge meje rasti ter robovi naselja, - podoba naselja v prostoru
(stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), |
|
· odnosi
med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), |
|
· stavbno
tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.), |
|
· oprema
in uporaba javnih odprtih prostorov, |
|
· zemeljske
plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo
se varovane vrednote, kot so: |
|
· krajinska
zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali
oblikovane sestavine), |
|
· značilna
obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve
(živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), |
|
· tradicionalna
raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini), |
|
· tipologija
krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci,
znamenja, zidanice), |
|
· odnos
med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma
naseljem, |
|
· avtentičnost
lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, |
|
· preoblikovanost
reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in
konstrukcije ter likovni elementi in |
|
· zemeljske
plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane
vrednote, kot so: |
|
· zasnova
(oblika, struktura, velikost, poteze), |
|
· grajene
ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni
elementi), |
|
· naravne
sestavine (rastline, vodni motivi, relief), |
|
· podoba
v širšem prostoru oziroma odnos kulturne dediščine z okolico
(ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in
utemeljene meje), |
|
· rastišče
z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in
obstoj rastlin, in |
|
· vsebinska,
funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami
prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za
delovanje celote. |
|
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati
v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami
in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi
lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov
vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
|
· odkopavati
in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska
zemljišča, graditi gozdne vlake, |
|
· poglabljati
morsko dno in dna vodotokov ter jezer, |
|
· ribariti
z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
|
· gospodarsko
izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
|
· postavljati
ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in
podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen
kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo
arheološkega najdišča. |
|
· Izjemoma
so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna
zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob
izpolnitvi naslednjih pogojev: |
|
· če
ni možno najti drugih rešitev in |
|
· če
se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav
izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
|
V primeru, da se območje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke
raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča
opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta. |
|
Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane
vrednote, kot so: |
|
· avtentičnost
lokacije, |
|
· materialna
substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin, |
|
· vsebinski
in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
|
Za drugo registrirano dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot
so: |
|
· materialna
substanca, ki je še ohranjena, |
|
· lokacija
in prostorska pojavnost, |
|
· vsebinski
in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
|
(11) V vplivnih območjih kulturne dediščine velja, da morajo
biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne
dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in
dominantnost kulturne dediščine, zaradi katere je bilo vplivno
območje določeno. |
|
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega
spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino,
ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob
uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine. |
|
Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v
posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko
izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja. |
|
Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente
spomenika je treba pripraviti konservatorski načrt, ki je del
projektne dokumentacije za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja.
Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s
predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim
soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne
dokumentacije s konservatorskim načrtom. |
|
Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet
posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z
načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje,
je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav
dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je
treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih
s področja varstva kulturne dediščine. |
|
(13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se
štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo
videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki
dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To
so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s
predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki
se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali
drugih predpisov. |
|
(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju
kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne
dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske
krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo
in odstranitev arheološke ostaline po predpisih s področja varstva
kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja
za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni
območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba
pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah –
obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna
služba. |
|
(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko
raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se
priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali
posegi v zemeljske plasti. |
|
(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč
splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke
ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu
odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo
kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili
arheološke stroke. |
|
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni
osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti
dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in
opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. |
|
(18) Memorialna dediščina, znamenja oz. kapelice evidentirana
v registru kulturne dediščine, se varuje na izvorni (avtentični)
lokaciji in v okviru vplivnega območja, pri čemer naj se ohranja
vsebinski in prostorski kontekst varovanja. Sestavni del varovanja
je tudi ohranjanje značilnih kakovostnih pogledov na spomenik oz.
lokacijo. |
|
(19) Vaške šole, evidentirane v registru kulturne dediščine,
se varuje tako, da se ohranja celovitost in prepoznavnost šolskega
kompleksa, dopustna je obnova in tudi nova dejavnost v teh objektih
v smislu celostnega ohranjanja in razvoja kulturne dediščine ter
njenega povezovanja s sodobnim življenjem na tak način, da se ohrani
bistvene kakovostne lastnosti teh objektov, tudi dominantnost v
prostoru in s tem povezan zgodovinski spomin. |
|
(20) Briške domačije, evidentirane v registru kulturne
dediščine, se varujejo tako, da se ohranja celovitost in
prepoznavnost celotnega kompleksa stavb domačije, ne glede na
lastništvo in spremenjeno rabo. Posamični posegi in dopolnjevanje
morajo biti skladni s celoto. |
|
(21) Grad Dobrovo s parkom se ureja skladno s konzervatorskim
načrtom. |
|
(22) Stražni stolp v Plešivem se varuje skladno z odlokom o
zavarovanju. |
|
(23) Cerkve, evidentirane v registru kulturne dediščine, se
varujejo tako, da se ohranja dominantnost in prepoznavnost objekta v
prostoru. Sestavni del varovanja je tudi ohranjanje značilnih
kakovostnih pogledov. |
|
(24) Vila Vipolže s parkom se ureja skladno s konzervatorskim
načrtom. |
|
|
|
88. člen |
|
(črtan) |
|
|
|
3.9.3 Pogoji za varstvo okolja |
|
|
|
89. člen |
|
Varstvo tal pred onesnaženjem |
|
(1) Meteorne vode z utrjenih površin v naseljih se morajo odvajati v
ponikovalnice ali površinsko. Meteorne vode s cest in parkirišč je
potrebno odvajati preko peskolovov in lovilcev olj. |
|
(2) Začasni objekti za prireditve, namenjeni gostinskim storitvam
prehrane in pijače, ki imajo urejen začasni priključek na vodovod
ali pri svoji dejavnosti generirajo odpadne vode, morajo imeti
izveden začasen priključek na kanalizacijo. |
|
|
|
90. člen |
|
Varstvo voda pred onesnaženjem |
|
(1) Vse vodne vire (zavarovane vodne vire, vodne vire z izdanimi
vodnimi dovoljenji in vse druge vodne vire) je treba varovati pred
onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o
varovanju vodnih virov. |
|
(2) Na vodovarstvenih območjih je potrebno dosledno upoštevati
omejitve in pogoje iz veljavnih predpisov o zavarovanju vodnih
virov. |
|
(3) Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno
priključiti na javno kanalizacijo za odvajanje odpadne vode in na
čistilno napravo za njeno čiščenje. |
|
(4) Do izgradnje omrežja in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih
voda ter na območjih, kjer gradnja javne kanalizacije ni predvidena,
se odvajanje in čiščenje odpadnih voda izvaja v skladu s prepisi s
področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda. |
|
|
|
91. člen |
|
Varstvo zraka pred onesnaženjem |
|
(1) Pri graditvi objektov in urejanju površin je potrebno upoštevati
predpise s področja varstva zraka. |
|
(2) Pri posameznih obstoječih virih onesnaženja zraka mora lastnik
ali upravljalec vira onesnaženja ukrepati in zagotoviti kakovost
zraka v skladu s področno zakonodajo. |
|
|
|
92. člen |
|
Varstvo pred hrupom |
|
(1) Glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa so določene
stopnje varstva pred hrupom, ki zagotavljajo varovanje pred
onesnaženjem okolja s hrupom za posamezne površine. |
|
· I.
stopnja varstva pred hrupom je določena za površine na mirnih
območjih na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom; |
|
· II.
stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše
namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje,
ki je moteč zaradi povzročanja hrupa; |
|
· III.
stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše
namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj
moteči posegi v okolje; |
|
· IV.
stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na površinah
podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki
je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa. |
|
(2) Meje med III. in IV. območjem varstva pred hrupom so določene z
mejami med območji različne podrobnejše namenske rabe prostora, ki
jih uvršamo v območja III. in IV. stopnje varstva pred hrupom in
sicer: |
|
|
|
Namenska raba / Stopnja varstva pred hrupom |
III stopnja |
IV stopnja |
S – OBMOČJA STANOVANJ |
SS |
● |
|
SK |
● |
|
SB |
● |
|
C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
CU |
● |
|
CD |
● |
|
I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
|
|
IP |
|
● |
IG |
|
● |
B – POSEBNA OBMOČJA |
BT |
● |
|
BC |
● |
|
Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN |
ZS |
● |
|
ZP |
● |
|
ZD |
● |
|
ZK |
● |
|
O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
|
● |
A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE |
● |
|
K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
● |
K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
● |
G – GOZDNA ZEMLJIŠČA |
|
● |
VC – POVRŠINSKE CELINSKE VODE |
|
● |
LN – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN |
|
● |
|
|
(3) Območij, ki sodijo v II. območje varstva pred hrupom ali v mirno
območje poselitve ta akt ne določa. Posamezna območja poselitve
lahko uvrsti v II. območje varstva pred hrupom ali v mirno območje
poselitve minister, pristojen za okolje, na podlagi pobude občine,
če iz dokumentacije, priložene k pobudi izhaja, da so izpolnjene
zahteve varstva pred hrupom, ki v skladu z zakonodajo veljajo za
takšno območje varstva pred hrupom. Pobuda za takšno območje se
pripravi na podlagi posebne študije ocene hrupa v prostoru v
postopku priprave sprememb in dopolnitev tega odloka ali v postopku
priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za takšno
območje. |
|
(4) V IV stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe
stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III stopnjo
varstva pred hrupom. |
|
(5) Na meji med I in IV stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med
II in IV stopnjo varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža
IV stopnjo varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000
m in na katerem veljajo pogoji za III stopnjo varstva pred hrupom.
Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje
varstva pred hrupom, je lahko manjša od 1000 m, če zaradi naravnih
ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi
drugih razlogov na I. oziroma na II. območju varstva pred hrupom
niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to
območje. |
|
(6) V posamezna območja se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne
povzročajo prekomernega hrupa glede na zakonsko predpisane mejne
vrednosti za posamezno območje varstva pred hrupom. |
|
(7) V primeru, ko nivo hrupa v okolju z umestitvijo novih dejavnosti
presega dovoljeno raven za posamezno območje, je umestitev dopustna
le, če je moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito
zmanjšati vpliv vira hrupa ali znižati splošno raven hrupa v območju
tako, da ne bodo presežene mejne ravni hrupa za območje. |
|
(8) Pri umeščanju stanovanjskih območij in drugih dejavnosti v
bližino obstoječih virov hrupa je treba z načinom gradnje oziroma s
protihrupnimi ureditvami in ukrepi zagotoviti ustrezen nivo hrupa za
predvidena območja. |
|
(9) Pri gradnji novih objektov in drugih posegih v obstoječe objekte
v varovalnih pasovih javnih cest je treba gradnje objektov
načrtovati s pasivno zaščito pred hrupom, z zaščito oken ali fasade. |
|
(10) Pri umestitvi novega vira hrupa v prostor je treba
zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje
hrupa v okolju kot posledice uporabe in obratovanja vira, pri čemer
imajo pri izbiri prednost ukrepi zmanjševanja emisije hrupa pri
njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju. |
|
(11) Upravljavec hitre ceste ne bo zagotavljal dodatnih
ukrepov varstva pred hrupom za območja urejanja ob hitri cesti
oziroma za območja spremenjene rabe prostora znotraj njenega vpliva
glede na že izvedene ukrepe zaščite v sklopu njene izgradnje. |
|
|
|
93. člen |
|
Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem |
|
(1) Postavitev naprave, ki z laserskim žarkom osvetljuje nebo ali
pobočja, ni dopustna. |
|
(2) Pri osvetljevanju objektov je upoštevati ukrepe za zmanjševanje
emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja
svetlobnega onesnaževanja okolja. |
|
(3) Za javno razsvetljavo je uporabiti svetilke brez svetlobnega
toka, ki seva v nebo. Uporabljati je potrebno varčne žarnice. |
|
(4) Obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je potrebno
prilagoditi področni zakonodaji. |
|
(5) Za javno razsvetljavo naj se uporabijo svetilke, ki oddajajo
toplo svetlobo brez modre barve (barvna svetloba svetil naj bo 2700
K ali manj). |
|
(6) Osvetljevanje območij (razen cest) naj bo v času aktivnosti
žuželk in netopirjev (marec do oktober) omejeno na stopnjo
osvetlitve, ki še omogoča varno obratovanje, izven časa obratovanja
naj se osvetljevanje uredi s svetili na samodejni vklop/izklop. |
|
|
|
94. člen |
|
Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem |
|
(1) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so
vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja,
ki jih določa področna zakonodaja. |
|
(2) Viri elektromagnetnega sevanja so lahko: visokonapetostni
transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali
podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za
brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar
ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje
obremenjuje okolje. |
|
(3) Novogradnja objekta, ki je vir elektromagnetnega sevanja ali
rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir sevanja,
ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja, ki jih določa predpis
o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. |
|
(4) Pred gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je
treba izdelati strokovno mnenje o elektromagnetnem sevanju
načrtovanega objekta, po gradnji objekta pa meritve elektromagnetnih
sevanj. |
|
|
|
3.9.4 Pogoji za varstvo voda |
|
|
|
95. člen |
|
(1) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni
režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje. |
|
(2) Zacevljanje vodotokov ni dopustno. |
|
(3) Na referenčnih odsekih so prepovedani posegi, ki lahko
povzročijo spremembe morfoloških značilnosti. |
|
(4) Na vodotokih gorvodno od referenčnih odsekov in na njihovi
prispevni površini so dovoljeni le posegi, ki ne povzročajo
škodljivega vpliva na referenčne odseke in se v postopku odločanja o
izdaji vodnega soglasja ugotovi, da se zaradi sprememb morfoloških
značilnosti, povezanih s temi posegi, stanje površinskih voda ne bo
poslabšalo ter so izpolnjeni drugi pogoji za izdajo soglasja/mnenja
o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda. |
|
(5) Na vodotokih dolvodno od referenčnih odsekov, do dolvodne meje
ribjega tipa, v katerega je razvrščen referenčni odsek, so dovoljeni
le posegi, ki ne povzročajo škodljivega vpliva na referenčne odseke
in se v postopku odločanja o izdaji soglasja/mnenja o vplivu gradnje
na vodni režim in stanje voda ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz
prejšnjega odstavka. |
|
(6) Če gre pri posegu v vodotok iz tretjega oziroma četrtega
odstavka tega člena za gradnjo prečnega objekta, mora biti tak
objekt izveden tako, da je zagotovljena prehodnost za vrste rib,
značilne za ribji tip na mestu posega. |
|
|
|
96. člen |
|
(1) Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru
je potrebno upoštevati priobalni pas vodotokov. |
|
(2) V Brdih so vodotoki 2. reda. Zunanja meja priobalnega zemljišča
na vodotokih 2. reda je odmaknjena 5 m od meje vodnega zemljišča. |
|
(3) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v
prostor, razen za dopustne izjeme po zakonu o vodah: |
|
· gradnjo
objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter
komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, |
|
· gradnjo
objektov grajenega javnega dobra, |
|
· za
ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda, |
|
· za
ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
|
· gradnjo
objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne
pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr.
objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in
zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
|
· gradnjo
objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, |
|
· gradnjo
objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi,
živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
|
· na
priobalnem zemljišču v tlorisni širini 15 metrov od meje vodnega
zemljišča do zunanje meje priobalnega zemljišča na vodah 1. reda
zunaj območij naselja je dovoljena tudi za gradnja pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektov na podlagi vodnega soglasja. |
|
(4) Obvodna vegetacija se ohranja. Odstranjevanje je možno le v
primeru izvajanja posegov v prostor iz prejšnjega odstavka tega
člena. |
|
(5) Pri posegih v vodna in priobalna zemljišča je potrebno
zagotoviti, da v vodotokih ne nastajajo razmere neprekinjene
kalnosti. |
|
|
|
3.9.5 Pogoji za varstvo pred požarom |
|
|
|
97. člen |
|
Pri urejanju in poseganju v prostor je potrebno upoštevati
prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, zlasti
pa zagotavljati: |
|
· pogoje
za varen umik ljudi, živali in premoženja, |
|
· potrebne
odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev, |
|
· prometne
in delovne površine za intervencijska vozila, |
|
· vire
za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
|
|
|
3.9.6 Pogoji za varstvo pred plazovi in erozijo |
|
|
|
98. člen |
|
(1) Pri načrtovanju posegov na plazljivih območjih je potrebno
upoštevati prepovedi in omejitve kot jih določajo predpisi s
področja varstva voda. Na plazljivem območju je prepovedano: |
|
· zadrževanje
voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko
pospešili zamakanje zemljišč, |
|
· poseganje,
ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne
vode, izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče
ali razbremenjujejo podnožje zemljišča, |
|
· krčenje
in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki
pospešuje plazenje zemljišč. |
|
(2) Pri urejanju in poseganju v prostor je potrebno upoštevati
nestabilnost tal in plazovitost terena ter s prostorskimi,
gradbenimi in tehničnimi ukrepi pri gradnji zavarovati zemljišče in
objekte pred zdrsom zemljine oz. pred plazovi. |
|
(3) Z geomehanskimi raziskavami je potrebno preveriti tehnične
možnosti za graditev na labilnih tleh. |
|
|
|
98. a člen |
|
(1) Pri načrtovanju posegov na erozijskih območjih je potrebno
upoštevati prepovedi in omejitve kot jih določajo predpisi s
področja varstva voda. Na erozijskem območju je prepovedano: |
|
· poseganje
v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, |
|
· ogoljevanje
površin, |
|
· krčenje
tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne
odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje
ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, |
|
· zasipavanje
izvirov, |
|
· nenadzorovano
zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih
zemljiščih, |
|
· omejevanje
pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in
slabšanje ravnovesnih razmer, |
|
· odlaganje
ali skladiščenje lesa in drugih materialov, |
|
· zasipavanje
z odkopnim ali odpadnim materialom, |
|
· odvzemanje
naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne
sposobnosti hudourniške struge, |
|
· vlačenje
lesa. |
|
(2) Za vse posege in gradnje na erozijsko ogroženih območjih je
potrebno pridobiti vodno soglasje/mnenje. |
|
|
|
3.9.7 Pogoji za varstvo pred poplavami |
|
|
|
99. člen |
|
(1) Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi
posegi, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in
priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja. |
|
(2) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v
skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih
strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter
karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni
del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne
nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora
opozorilna karta poplav. |
|
(3) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne
nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri
načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor
treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v
prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi
poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe
stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če
načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v
prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z
načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite
omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo
izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma
sočasno z njo. |
|
(4) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še
niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna
dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na
vodni režim in stanje voda. Pred drugimi posegi v prostor je
potrebno izdelati strokovno podlago, ki bo ugotovila dejansko
poplavno ogroženost in predvidila eventuelne omilitvene ukrepe za
zmanjšanje poplavne nevarnosti. |
|
(5) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena so
na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in
dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih
določajo ti predpisi. |
|
|
|
3.9.8 Pogoji iz potresne varnosti |
|
|
|
100. člen |
|
Objekte je projektirati potresno varno. Upoštevati je potrebno
podatke iz karte potresne nevarnosti Slovenije - projektnih
pospeškov tal za povratno periodo 475 let in trdna tla Agencije RS
za okolje. |
|
|
|
3.9.9 Pogoji za varstvo vojnih grobišč in prikritih vojnih
grobišč |
|
|
|
100. a člen |
|
(1) Na lokacijah, kjer se nahajajo vojna grobišča in prikrita vojna
grobišča, je skladno z določbami predpisov, ki urejajo varstvo
vojnih grobišč, prepovedano: |
|
· spreminjati
zunanji videz grobišča v nasprotju s predpisi, |
|
· poškodovati
grobišče ali odtujiti njihove sestavne elemente in |
|
· izvajati
vsako drugo dejanje, ki pomeni kršitev spoštovanja do grobišča ali
je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. |
|
(2) Lokacije vojnih grobišč in prikritih vojnih grobišč so prikazane
v prikazu stanja prostora. |
|
(3) Za kakršne koli posege na območje vojnega grobišča (postavitev
spominskega obeležja, obnova, itd.) je potrebno pridobiti soglasje
pristojnega organa za zagotavljanje varstva vojnih grobišč. |
|
|
|
101. člen |
|
(črtan) |
|
|
|
3.10 posebni Prostorski izvedbeni pogoji |
|
|
|
102. člen |
|
Poleg splošnih skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, veljajo za
spodaj navedene enote urejanja prostora posebni prostorski izvedbeni
pogoji. |
|
|
|
103. člen |
|
Terme Fojana - hotel, depandanse, kopališče |
|
EUP: FOJ-10 BT |
|
(1) Poleg določil za BT in (x) je pri razporeditvi in oblikovanju
stavbnih volumnov upoštevati razmerja v prostoru tako, da objekti
hotela višinsko ne preseže dominantnih zvonikov cerkva v Medani in
Fojani, kar pomeni, da je max. dopustna absolutna višina najvišje
točke strehe objektov 190,30 mnm. |
|
(2) Vertikalni gabarit ne sme v celoti izstopati iz obstoječega
terena, del objektov je integrirati v obliko obstoječe vzpetine, del
stavbnega volumna (3-4 hotelske etaže) se lahko dvigne nad najvišjo
točko obstoječega terena. Najvišja točka obstoječega terena je na
koti 174,59 mnm. |
|
(3) Pri urejanju parkirišč je potrebno zagotoviti najmanj 50% PM pod
nivojem terena ali pod nadstrešnicami ali ozelenjenimi pergolami.
Pri urejanju parkirišč na prostem kapacitete nad 20 vozil je
potrebno posaditi 1 drevo na vsakih 6 PM. |
|
|
|
104. člen |
|
Rekreacijski park Vipolže |
|
EUP: VIP-38 BC, VIP-40 BC |
|
Poleg določil za BC in (i) velja za urbanistično in arhitekturno
oblikovanje objektov za potrebe rekreacije in športa ureditvena
enota (x): |
|
· ob
lokalni cesti je potrebno zagotoviti pločnik, ki povezuje igrišča
med seboj, |
|
· pri
urejanju večjih parkirišč kapacitete nad 20 vozil je potrebno
posaditi 1 drevo na min. 6 PM, |
|
· vsi
servisni prostori igrišč naj se združijo v enotnem objektu ali ob
morebiti izgradnji tribun pod njimi. |
|
|
|
105. člen |
|
(črtan) |
|
|
|
106. člen |
|
EUP: GON-18 BT |
|
Poleg določil za BT in (x) velja za urbanistično in arhitekturno
oblikovanje objektov za potrebe turizma še: |
|
· objekta
morata biti izvedena v paviljonskem tipu, |
|
· pri
urejanju večjih parkirišč kapacitete nad 20 vozil je potrebno
posaditi 1 drevo na min. 6 PM, |
|
· objekt
na enoti urejanja GON-18 se mora skladno vklopiti v veduto na
Gonjače in Šmartno. |
|
|
|
106. a člen |
|
EUP: DOB-45 PC |
|
Poleg določil za PC velja še: |
|
· Pri
gradnjah in prostorskih ureditvah se ne sme spreminjati kote terena. |
|
|
|
106. b člen |
|
EUP: BIL-11 K2, GON-28 K2, GON-29 K2, HRU-26 K2, KOJ-31 K2, SLČ-05
K2, VED-24 K2 |
|
Poleg določil za K2 velja še: |
|
· Gozd
na območju EUP je treba izkrčiti in vzpostaviti kmetijsko zemljišče
v 10-ih letih od začetka veljave tega akta. |
|
|
|
106. c člen |
|
EUP: VIŠ-19 K1 |
|
Poleg določil za K1 velja še: |
|
· Na
območju je dovoljeno parkiranje v času prireditev. |
|
|
|
106. č člen |
|
Obvoznica Kojsko |
|
EUP: BRE-05 PC, HUM-59 PC, KOJ-30 PC |
|
Poleg določil za PC velja še: |
|
· V
primeru poseganja v brežine vodotoka je po končanih delih
treba brežine zatraviti in zasaditi z avtohtono grmovno in drevesno
vegetacijo. Premostitve vodotoka se izvede na način, da se z
oporniki ne posega v strugo vodotoka z namenom ohranjanja obstoječe
nivelete struge ter obstoječega pretoka. Vzdolž celotne trase ceste
je potrebno zagotoviti vse tehnične ukrepe za preprečitev
onesnaženja vodotoka. |
|
· Odstranitev
vegetacije naj se izvede izven gnezditvenega obdobja za ptice (od 1.
avgusta do 1. februarja). |
|
|
|
106. d člen |
|
EUP: DOB-18 ZD |
|
Poleg določil za ZD velja še: |
|
· Zelene
površine je potrebno urediti tako, da ureditve ne bodo poslabšale
poplavnega stanja na območju pobude. Ohraniti je potrebno obstoječe
odtočne razmere, brez umeščanja grajenih objektov in takšne urbane
infrastrukture, ki bi povzročale zmanjšanje odtoka vode in
predstavljale oviro pri vračanju vode v svojo strugo. |
|
· Ureditev
območja naj se načrtuje in izvede na način, da se bo ohranil kar
največji delež travniških površin. |
|
|
|
106. e člen |
|
EUP: VKO-23 ZS |
|
Poleg določil za ZS velja še: |
|
· Ureditev
območja naj se načrtuje in izvede na način, da se bo ohranil kar
največji delež travniških površin. |
|
· Za
utrditev površin potrebnih za izvajanje dejavnosti je potrebno
prednostno uporabiti mreže za utrjevanje zemlje. |
|
106. f člen |
|
EUP: VKŽ-08 PC, VKŽ-09 PC |
|
Poleg določil za PC velja še: |
|
· Odstranitev
vegetacije naj se izvede izven gnezditvenega obdobja za ptice (od 1.
avgusta do 1. februarja). |
|
|
|
106. g člen |
|
(črtan) |
|
|
|
106. h člen |
|
EUP: KRA-13 SK |
|
Poleg določil za SK velja še: |
|
· Ureditev
območja in gradnja objekta na parceli številka 318 k.o. Krasno naj
se načrtuje in izvede čim bližje zahodnemu robu območja stavbnih
zemljišč. |
|
|
|
106. i člen |
|
EUP: ŠMA-29 PO |
|
Poleg določil za PO velja še: |
|
· Parkirišče
mora biti urejeno in zasajeno z drevesi. |
|
|
|
106. j člen |
|
EUP: VKŽ-01 BT |
|
Poleg določil za BT velja še: |
|
· Predvidena
je izdelava OPPN, v okviru katerega bodo določena razmestitev,
velikost in oblikovanje objektov ter prostorskih ureditev, ki bo
skladna z merilom prostora in arhitekturnimi ter krajinskimi
značilnostmi. |
|
|
|
106. k člen |
|
EUP: KZA-36 SK |
|
Poleg določil za SK velja še: |
|
· Pred
izdajo gradbenih dovoljenj je treba na celotnem delu parcele št.
1188/1, k.o. Kozana, ki ima opredeljeno namensko rabo K1,
vzpostaviti kmetijska zemljišča. |
|
|
|
106. l člen |
|
EUP: SNO-04 SK |
|
Poleg določil za SK velja še: |
|
· Pred
izdajo gradbenih dovoljenj je treba na delu parcele št. 1998, k.o.
Kojsko, ki ima opredeljeno namensko rabo K2, vzpostaviti kmetijska
zemljišča. |
|
|
|
106. m člen |
|
EUP: SLA-01 SK |
|
Poleg določil za SK in vj pri gradnji veljajo še ti pogoji: |
|
· Prepovedane
so proizvodne dejavnosti v kakršnikoli obliki. |
|
· Sleme
novih objektov mora potekati vzporedno s slemeni severnega niza
objektov v enoti SLA-02 ali vzporedno s plastnico na mestu novega
objekta. |
|
· Tloris
osnovnega stavbnega volumna novih objektov mora imeti razmerje
stranic najmanj 1:2. |
|
· Streha
je dvokapnica nad osnovnim tlorisom, s slemenom po daljši stranici.
Strešine osnovne strehe morajo imeti enak naklon. Ravne strehe niso
dopustne. |
|
· Strešna
kritina so korci opečno rdeče, neodsevne barve. Prepovedana je
uporaba engobiranih korcev. |
|
· Širina
napušča ne sme presegati 40 cm. |
|
· Barva
fasade se smiselno povzame po obstoječih kvalitetnih objektih v
enoti SLA-02. |
|
· Vse
odprtine so pravokotne v razmerju minimalno 1:2 in razporejene osno
po fasadi. |
|
· Prepovedana
je uporaba neznačilnih arhitekturnih elementov, nelokalnih
materialov ter vseh imitacij. |
|
· Ograje
so lesene, vertikalne. Prepovedana je uporaba betonskih stebričkov. |
|
· Dostop
do objekta je možno urediti izključno po parceli 1855 k.o. Kožbana. |
|
· Za
gradnjo na enoti je potrebno pri pristojni službi za varstvo
kulturne dediščine pridobiti projektne kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno projektno soglasje. Pogoji se opredeljujejo v
skladu z oblikovnimi zahtevami za kulturni spomenik Slapnik – vas
(EŠD – 4760). |
|
· Med
novo zgrajenim objektom in obstoječimi objekti naselja Slapnik se
ohranja intenzivno zazelenjeni pas. Ohranjajo se obstoječa drevesa
in grmi na tem pasu. |
|
|
|
106. n člen |
|
EUP: BRK-01 LN |
|
Na območju je dopustno samo raziskovanje mineralnih surovin. |
|
|
|
106. o člen |
|
EUP: POD-21 LN |
|
Na območju je dopustna samo sanacija brez možnosti nadaljnjega
izkoriščanja mineralnih surovin. |
|
|
|
106. p člen |
|
EUP: HRU-25 A, HUM-62 SK |
|
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
· stanovanja, |
|
· kmetije
(stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska poslopja). |
|
|
|
106. r člen |
|
EUP: POD-05 K1, BPK-07 K2 |
|
Na območju je dopustno šotorjenje. |
|
|
|
106. s člen |
|
EUP: DOB-08 IG |
|
Dopustne so le podzemne gradnje za potrebe širitve Vinske kleti
Goriška Brda. |
|
|
|
106. š člen |
|
EUP: POD-10 PO |
|
Dopustna je gradnja bencinskega servisa. |
|
|
|
106. t člen |
|
EUP: SNE-08 K2, DRN-09 K2 |
|
Kmetijska zemljišča je treba vzpostaviti najkasneje do 31. 12. 2034. |
|
|
|
106. u člen |
|
EUP: HUM-44 SK |
|
Enota kulturne dediščine Hum v Brdih – Znamenje (EŠD 17311) naj
ohrani prostorsko celovitost na križišču cest, znotraj svojega
vplivnega območja. |
|
|
|
106. v člen |
|
EUP: POD-32 SK |
|
Območje dostopnega stopnišča in veduta z zahodne strani ob enoti
kulturne dediščine Podsabotin – Cerkev Sv. Nikolaja (EŠD 3925) naj
ohranjata. Prostor v neposredni bližini naj ostane nepozidan. |
|
|
|
106. z člen |
|
EUP: VED-05 SK |
|
Novogradnje niso dopustne. |
|
|
|
106. ž člen |
|
EUP: BAR-08 SK, BAR-09 SK |
|
Znotraj vplivnega območja enote kulturne dediščine Barbana – Cerkev
Marijinega rojstva (EŠD 3643) novogradnje niso dopustne. |
|
|
|
106. aa člen |
|
EUP: PLE-13 SK |
|
V neposredni bližini enote kulturne dediščine Plešivo – Stražarski
stolp (EŠD 16176) je treba ohraniti nepozidan prostor in s tem
dominantno lego stolpa. |
|
|
|
106. ab člen |
|
EUP: DRN-04 SK |
|
Na območjih kulturne dediščine EŠD 4757 - Drnovk – domačija in
Drnovk 8 in 9 in EŠD 25323 - Drnovk 10 so možni posegi za namen
izvajanja kmetijske dejavnosti na način, da varovane vrednote enot
kulturne dediščine ne bodo degradirane. |
|
|
|
106. ac člen |
|
EUP: MED-07 BT |
|
Na območju je dopustna ureditev glampinga s servisnimi objekti.
Servisni objekti naj se uredijo v obstoječih objektih. Pri
umeščanju glamping bivališč naj se gozd v čim večji možni meri
ohranja. |
|
|
|
106. ač člen |
|
EUP: VIP-50 A |
|
Dopustna je samo gradnja kmečkih gospodarskih poslopij in pomožnih
objektov kmetij. |
|
|
|
106. ad člen |
|
EUP: KZA-46 BT, NEB-01 |
|
Dopustne so tudi gradnje za potrebe izvajanja kmetijske dejavnosti -
vinogradništva. |
|
|
|
106. ae člen |
|
EUP: DOB-50 CU |
|
Območje je namenjeno za turizem, gostinstvo, trgovino, poslovne
dejavnosti in bivanje. Gradnja eno in dvodružinskih stanovanjskih
stavb ni dopustna. |
|
|
|
106. af člen |
|
EUP: MED-40 BT |
|
Poleg določil za BT in ureditveno enoto (x) velja še: |
|
obstoječi objekt Gradnikove domačije se rekonstruira in prizida,
dopustna je tudi nadomestna gradnja in sicer: |
|
· Etažnost:
3K+P+2. |
|
· Fasada
prve kletne etaže je lahko v ravnini fasade osnovnega volumna, ena
stranica je lahko v celoti vidna. |
|
· Fasade
ostalih kletnih etaž so lahko vidne le v posameznih segmentih, ne
smejo biti v ravnini fasade osnovnega volumna in morajo slediti
terenu. Površina med posameznimi vidnimi segmenti mora biti
zatravljena in mora slediti okoliškemu terenu. |
|
· Dopustna
je tudi gradnja amfiteatra, katerega potek mora slediti terenu,
horizontalne površine morajo biti zatravljene. |
|
|
|
106. ag člen |
|
EUP: MED-41 BT |
|
Poleg določil za BT in ureditveno enoto (x) velja še: |
|
· Območje
je namenjeno ureditvi glampinga, servisno se navezuje na enoto
MED-40 BT, kjer se zagotavljajo tudi parkirišča. Od stavb je
dopustna le gradnja 9 glamping bivališč, etažnosti P, največja
višina 4 m, tloris do 25 m2. |
|
· Upoštevati
je treba tudi določila 64. člena. |
|
|
|
106. ah člen |
|
EUP: ŠMA-20 SK, ŠMA-21 CD |
|
Območje se ureja z Odlokom o ureditvenem načrtu za prenovo naselja
Šmartno Uradno glasilo slovenskih občin, št.7/91. |
|
|
|
106. ai člen |
|
EUP: HUM-27 SS |
|
Območje se ureja z Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
»U malnu«, Podsabotin, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 41/2010. |
|
|
|
106. aj člen |
|
EUP: DOB-40 BT, GOB-10 BT, GON-08 SS, GON-09 SK, HUM-02 SK, HUM-05
IG, HUM-09 SK, HUM-15 IG, HUM-17 SK, KOJ-04 SK, KOJ-12 CU, POD-22
SS, SLA-02 SK, VKO-15 SK |
|
Predvidena je izdelava OPPN. |
|
|
|
3.11 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN |
|
|
|
107. člen |
|
(1) Na območjih, za katera je predvidena izdelava OPPN, so do
sprejetja le-teh dopustne naslednje vrste posegov: |
|
· za
obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
odstranitve objektov, |
|
· spremembe
namembnosti obstoječih objektov ali delov objektov v okviru
dopustnih dejavnosti namenske rabe območja, |
|
· postavitve
nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namensko rabo območja, |
|
· gradnje
in rekonstrukcije infrastrukturnih omrežij in naprav. |
|
(2) Posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega
načrtovanja in da so skladni s predvidenimi ureditvami. |
|
|
|
108. člen |
|
Območja OPPN – občinskih prostorskih podrobnih načrtov so prikazana
v grafičnem delu izvedbenega dela OPN. |
|
|
|
4 USMERITVE ZA URESNIČEVANJE OPN |
|
|
|
4.1 Geoinformacijska podpora za odločanje |
|
|
|
109. člen |
|
(1) Občina bo: |
|
· zagotavljala
informacijske osnove o stanju in razmerah v prostoru, |
|
· zagotavljala
informacijske osnove o razvojnih težnjah - interesih, ki bodo
omogočale ocenjevanje učinkovitosti usmeritev in določil iz OPN, |
|
· zagotovila
spremljanje uresničevanja v OPN določenih usmeritev, |
|
· ugotavljala
uresničevanje potreb in usmeritev ter objavljala rezultate
spremljanja. |
|
(2) Na osnovi spremenjenih okoliščin in potreb, ki jih bo občina
ugotovila s spremljanjem uresničevanja OPN, bo občina dopolnjevala
OPN. |
|
|
|
4.2 Merila za odstopanje od OPN |
|
|
|
110. člen |
|
(1) Zaradi nepopolnih, ne dovolj natančnih in neskladnih podatkov o
stanju v prostoru (neskladnost katastrskih načrtov in stanja v
prostoru ter zaradi pomanjkljivih evidenc), tehnično ni mogoče z
zadostno mero natančnosti dokončno opredeliti razmejitve nekaterih
površin, za katere veljajo usmeritve v OPN in določbe prostorskih
izvedbenih pogojev. Občina dopušča odstopanja od grafičnih prikazov
v OPN in določa način presojanja posegov v prostor v takih območjih. |
|
(2) Z OPN občina določa tolerance glede posameznih grafičnih
prikazov OPN: |
|
· ceste
so prikazane po parcelah digitalnega katastrskega načrta; v
območjih, ki mejijo na ceste je pri poseganju v prostor potrebno
vključevanje pristojnih inštitucij za upravljanje s cestami, ki na
podlagi dejanskega stanja v prostoru presojajo o sprejemljivosti
posameznih posegov v prostor, |
|
· glede
velikosti stavbnih zemljišč so dopustna manjša odstopanja od
grafično določenih meja za določitev gradbene parcele k obstoječemu
objektu. |
|
(3) V OPPN se usmeritve iz OPN podrobneje določijo v smislu meril in
pogojev za urejanje. Pri podrobnejšem določanju razmejitev, meril in
pogojev v OPPN so dopustna odstopanja (tolerance) od razmejitev in
usmeritev v OPN: |
|
· glede
namembnosti površin v območjih, ki niso namenjena poselitvi so
dopustna večja odstopanja za posege, ki ne predstavljajo trajno
spremembo prostora in njegove rabe, saj je z namensko rabo v OPN
določena pretežna namembnost površin, odstopanje naj na prostorsko
zaključenem območju ne presega 2 ha, |
|
· glede
meja OPPN so dopustna manjša odstopanja, kadar je potrebno v okviru
OPPN urediti tudi prometno ali drugo infrastrukturo in je ureditev
le tega primernejša z istim OPPN v istem postopku, sprememba
območja urejanja sme biti izključno povezana s predmetom urejanja
OPPN, povečave območja za potrebe zazidave ali drugih ureditev niso
dopustne. |
|
|
|
4.3 Kriteriji za dopolnjevanje OPN |
|
|
|
111. člen |
|
Pri spreminjanju in dopolnjevanju OPN se ne bo odobravalo predlogov
za dopolnitev: |
|
· ki
bodo v nasprotju z osnovnimi cilji in usmeritvami občinskega
prostorskega načrta, |
|
· ki
bodo negativno in prekomerno vplivali na okolje, bivalne in delovne
razmere, |
|
· ki
bodo prekomerno povečevali prometne obremenitve v območjih s slabim
prometnim omrežjem, s turistično razvojno usmeritvijo, s poudarjenim
varstvom naravnih vrednot in kulturne dediščine, |
|
· ki
bodo s svojo dejavnostjo, lego in oblikovanjem (velikostjo)
predstavljali potencialno razvrednotenje obstoječih kvalitet
prostora in okolja.« |
|
|
|
Odlok o spremembah in
dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Brda (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 44/2017) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
3. člen
(4) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin.
Odlok o spremembah in dopolnitvah
Občinskega prostorskega načrta Občine Brda 02 (Uradno glasilo slovenskih
občin, št. 21/2019) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
42. člen
(1) Uradno začeti postopki izdaje gradbenih
dovoljenj pred uveljavitvijo tega odloka se nadaljujejo in končajo po
prostorskih izvedbenih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega odloka.
43. člen
(2) Ta odlok začne veljati 15 dan po objavi odloka
v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Odlok o spremembah in
dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Brda 04 (Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 21/2022) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
5. člen
Priloga Prostorski izvedbeni
pogoji za nezahtevne in enostavne objekte se ukine.
Prehodne in končne določbe
6. člen
S sprejetjem OPN Občine Brda
prenehajo veljati:
PROSTORSKI PLANSKI AKTI
· Prostorske
sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Nova Gorica za obdobje
1986-1990, spremembe in dopolnitve 1989 in 1993 (Uradno glasilo občin
Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št.7/87, 3/90 in 1/93) in spremembe in
dopolnitve za območje Občine Brda (Uradno glasilo, 4/99, 2/00, 4/93 in 9/04) in
PROSTORSKI IZVEDBENI AKTI
Odlok o splošnih prostorskih
ureditvenih pogojih za posege v prostor v Občini Nova Gorica (Uradno glasilo
občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št.9/87, 11/87) in spremembe in
dopolnitve (Uradno glasilo, št. 1/05).
7. člen
Uradno začeti postopki izdaje
gradbenih dovoljenj se nadaljujejo in končajo po prostorskih izvedbenih aktih,
ki so veljali do uveljavitve OPN.
8. člen
OPN občine Brda je na vpogled
na občini Brda in na internetnem portalu www.brda.si.
9. člen
(1) Določbe odloka o OPN se
pojasnjuje na podlagi obrazložitve odloka, ki je sestavni del prostorskega akta.
(2) Strokovna pojasnila o
prostorskem aktu daje pristojna strokovna služba občine Brda.
(3) Uradne razlage odloka o
prostorskem aktu sprejema občinski svet.
10. člen
Ta odlok začne veljati 15 dan
po objavi odloka v Uradnem glasilu slovenskih občin.
|