Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 94/07-UPB2, 27/08, 100/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15-ZUUJFO), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 329/11 - UPB8, 21/2013, 74/14 - odl. US in 92/14 - odl. US), 27. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06), 14. in 44. člena Zakona o javnih zbiranjih (Uradni list RS, št. 64/11 – UPB5), 6. in 12. člena Zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 93/07– UPB2, 26/14-Zkme-1), 6. člena Zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 24/08, 47/15) ter 16. člena Statuta občine Bled (Uradni list RS, št. 67/09 – UPB, 87/12) je Občinski svet Občine Bled na svoji 9. redni seji dne 21. 04. 2016 sprejel

ODLOK

O DOPOLNITVAH IN SPREMEMBAH ODLOKA O JAVNEM REDU IN MIRU

1. člen

Spremeni se 3. člen, ki se po novem glasi:

»3.   člen

(1)   Javni kraj je vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur.

(2)   Poletna turistična sezona na območju občine pomeni mesece junij, julij, avgust in september.«

2. člen

Spremeni se 6. člen, ki se po novem glasi:

»6. člen

(1)   Zaradi motenja javnega reda in miru ter vznemirjanja posameznikov ali skupin ljudi je prepovedano:

1.   dovoliti otroku igro na cesti, pločniku, parkirišču ali drugi prometni površini, razen na območju, rezerviranem za pešce ali umirjenega prometa,

2.   vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov proti njihovi volji, proti volji občanov izvajati propagandno dejavnost ter proti njihovi volji nadlegovati občane s prodajo predmetov ali storitev,

3.   na javnih krajih prodajati blago iz roke v roko, iz kovčkov, torb, škatel, provizorijev, pred vhodom trgovin in podobno, razen z dovoljenjem občinske uprave,

4.   na vsiljiv ali žaljiv način nekoga nadlegovati za denar ali druge materialne dobrine,

5.   prenočevati po tržnicah, senikih, kozolcih, parkih, avtobusnih in železniških postajah, v zapuščenih vozilih, v delih večstanovanjskih stavb, ki za to niso namenjeni in drugih za to neprimernih prostorih,

6.   kopanje, sprehajanje in zadrževanje v kopalkah na Blejskem otoku in v parkovnem priobalnem pasu Blejskega jezera v območju od Grajskega kopališča do Grand hotela Toplice, razen na za to določenih mestih, ki jih določi upravljavec zemljišč,

7.   metati predmete, če se s tem moti, vznemirja ali ogroža varnost ljudi in premoženja,

8.   metati, puščati ali odlagati cigaretne ogorke, žvečilne gumije, izpljunke in človeške iztrebke na javne površine,

9.   prevračati, prestavljati ali onesnaževanje klopi, korita za rože ali druge predmete in naprave, ki so del javne površine,

10. popivati v prodajalnah ali na drugih javnih krajih, ki niso določeni za točenje alkoholnih pijač,

11. ovirati ali motiti organizirane javne shode in prireditve.

(2)  Zaradi ogrožanj, poškodovanja ali onemogočanja nemotene uporabe premoženja, ki predstavlja javno dobro je prepovedano:

1.   hoditi po javnih zelenih površinah ob jezeru izven dovoljenih in urejenih javnih poti ter na njih ležati, postavljati ležalnike, mizice, bivake, šotore, ponjave in dežnike oz. senčnike, če se s tem uničuje zaraščenost ali povzroča erozija,

2.   kopati se in ribariti na območju, kjer to ni dovoljeno oziroma se lastniku s tem povzroča škoda z uničevanjem priobalnega pasu,

3.   jahati po javnih zelenih površinah, razen uradne osebe pri opravljanju službenih dolžnosti,

4.   uporabljati opremo (klopi in stoli) za prodajo blaga ali storitev na javnih površinah,

5.   postavljati reklamne panoje in druge objekte za oglaševanje, razen pod pogoji, ki jih določa občinski predpis, ki ureja to področje in v skladu s pridobljenim dovoljenjem,

6.   postaviti ali postaviti in pritrditi preproge ali predpražnike na javno površino, razen za protokolarne namene ali za prireditve, ki jih organizira občina ali če je tako določeno v predhodnem soglasju občinske uprave,

7.   na parkiriščih, funkcionalnih zemljiščih in drugih zemljiščih, ki so opredeljena kot javno dobro ali so v večinski občinski lasti, postavljati ali puščati kakršnih koli predmete, ki onemogočajo ali ovirajo njihovo osnovno rabo oziroma rabo vseh pod enakimi pogoji,

8.   na javnih površinah postavljati vozila, prikolice, bivalnike, šotore in podobnih objekte z namenom, da bi v njih kdo stalno ali začasno prebival,

9.   nameščati objekte, ograje, cvetlična korita, hladilne omare, vitrine, urbano opremo ali druge predmete na javnih površinah brez predhodnega soglasja občinske uprave,

10. poškodovati  javno površino in objekte ali opremo na njej,

11. postaviti premične objekte in vse vrste opreme na travnatem delu javne površine, razen s soglasjem občine,

12. saditi ali gojiti rastline oziroma postavljati predmete ali material na način, da povzročajo škodo na javni komunalni infrastrukturi, javni površini ali javni zgradbi ali motijo njihovo uporabo,

13. odlagati na javne zelene površine odpadke, obrezano vejevje in listje,

14. odlagati in skladiščiti na javnih zelenih površinah najrazličnejše materiale in predmete, razen s soglasjem občine.

(3)  Zaradi škodovanja naravnemu okolju, naravnim vrednotam, kulturni krajini in kvarjenja izgleda okolja ali kraja, vključno na zasebnih površinah, je prepovedano:

1.   pritrjevati na drevje in grmovje obvestila in reklame,

2.   obsekovati, lomiti ali kako drugače poškodovati drevje, grmovje, cvetje ali druge nasade in poškodovati žive meje,

3.   saditi vrste rastlin ali saditi rastline na način v nasprotju z določili prostorskih aktov občine,

4.   v bivalnem in naravnem okolju netiti in prenašati ogenj ter sežigati materiale, ki povzročajo motenje okolice ali obremenjevanje okolja,

5.   zažigati travnate površine, suhljad, odpadke in grmičevje,

6.   metati, puščati ali odlagati predmete, snovi ali odpadke v naravno okolje, npr. v potoke, hudournike, na travnike, ulice, pločnike, ceste, dvorišča, gozdove ali druge prostore, ki niso za to določeni ali da s tem onesnažuje okolico ali moti okolico. Za prekršek je odgovoren tudi lastnik zemljišča, ki dovoli ali dopusti odlaganje predmetov, snovi in odpadkov na svoja zemljišča,

7.   kakorkoli ovirati ukrepe dezinfekcije, dezinsekcije ali deratizacije,

8.   prati in popravljati vozila na javnih površinah ali ob vodotokih,

9.   speljati ali dopuščati izlivanje odpadnih snovi ali meteornih voda na javno površino,

10. prazniti vsebino kemičnih in ostalih vrst stranišč avtodomov in avtomobilskih prikolic na javne površine, v naravno okolje ali mesta, ki niso za to določena,

11. s fitofarmacevtskimi sredstvi ravnati tako, da aerosoli poškodujejo vegetacijo na zemljišču in škodujejo zdravju ljudi in živali, kadar se le-ti nanašajo na rastline, rastlinske proizvode, tla ali objekte zaradi varstva rastlin in rastlinskih proizvodov pred škodljivimi organizmi vključno s pleveli,

12. iztepati, izlivati ali metati z objektov karkoli, kar povzroča nesnago ali ogroža zdravje ljudi,

13. zalivati vrtove, prati avtomobile ali na drug podoben način porabljati vodo iz vodovodnega omrežja v času, ko je trošenje vode v te namene omejeno,

14. imeti nepokrite oziroma nezavarovane vodnjake, bazene, jame, jaške, vhode v kleti, jarke ali druge odprtine, izkope ali prekope, ter poškodovati ali odstraniti ograje in druge naprave, postavljene za preprečevanje nesreč tako, da to ogroža varnost ljudi,

15. od ponedeljka do sobote od 21. do 7. ure naslednjega dne in ob nedeljah ter praznikih ves dan oziroma do 7. ure naslednjega dne uporabljati kosilnice, škropilnice, motorne žage in druge naprave z motorji na notranje izgorevanje, vrtalne in brusne stroje, kladiva in žage ter izvajati druga hrupna hišna opravila. Prepoved ne velja za dela, ki so posledica nujnih vzdrževalnih del (npr. sanacija okvar na plinskih, vodovodnih, električnih ali drugih omrežjih in napeljavah) ali pomenijo pripravo krme za domače živali,

16. v poletni sezoni izvajati gradbena dela brez prehodnega soglasja občinske uprave in v časovnih terminih, določenih v soglasju. Prepoved ne velja za nujna vzdrževalna dala, ki skupno ne trajajo več kot 3 dni,

17. v poletni sezoni gnojiti zemljišča v bližini objektov za bivanje na način, ki prekomerno obremenjuje okolje s smradom, oziroma na način, ki ni skladen z dobro kmetijsko prakso,

18. gnojiti zemljišča v prispevnih območjih voda na način, ki lahko povzroči njihovo onesnaženje, oziroma na način, ki ni skladen z dobro kmetijsko prakso,

19. opustiti namestitev, zanemarjati vzdrževanje ali ne odstraniti pravočasno varnostnih naprav in potrebnih znakov pri gradnji ali popravilu stavbe ali drugega gradbenega objekta,

20. zanemarjati red in čistočo v delavnici ali njeni okolici, v okolici stanovanjske ali druge zgradbe tako, da moti okolico, kvari zunanji izgled kraja ali ogroža zdravje ljudi,

21. opremljati ograje ob javnih površinah in poteh z bodečo žico in drugimi nevarnimi predmeti,

22. onemogočati dostop do objektov in naprav javne komunalne infrastrukture.«

3. člen

Spremeni se 7. člen, ki se po novem glasi:

»7. člen

Lastniki, najemniki in uporabniki stanovanjskih, poslovnih in drugih zgradb ter zemljišč so dolžni:

1.   skrbeti, da so te nepremičnine in zemljišča vzdrževana in urejena,

2.   odstraniti objekte, ki ogrožajo varnost ljudi, ne služijo več svojemu namenu ali kvarijo videz kraja,

3.   odstraniti ali znižati predmete in rastje ob cestah, ki zmanjšujejo preglednost,

4.   odstraniti drevesa oziroma suhe veje dreves, plodove in listje, pri katerih obstaja nevarnost, da padejo na javne površine in jih s tem onesnažujejo ali ogrožajo varnost mimoidočih,

5.   skrbeti, da so na objektih, ki mejijo na javne površine nameščeni in vzdrževani strešni žlebovi in odtoki padavinskih vod, ob javnih površinah pa tudi snegobrani,

6.   odstraniti ledene sveče s streh in žlebov na objektih, ki mejijo na javne površine.«

4. člen

Spremeni se 10. člen, ki se po novem glasi:

»10. člen

Na javnih krajih in zasebnih površinah ni dovoljeno puščati neuporabnih ali zapuščenih motornih vozil in njihovih delov, gradbenih odpadkov, zdravju škodljivih snovi ter drugih predmetov, ki ovirajo ali motijo okolico.«

5. člen

Spremeni se 12. člen, ki se po novem glasi:

»12. člen

(1) Javni shodi in prireditve potekajo na podlagi veljavnega zakona o javnih zbiranjih.

(2) Organizator javnega shoda ali prireditve na javnem kraju mora najkasneje 15 dni pred tem zaprositi za soglasje občine za izredno rabo javnih cest in drugih javnih površin, če je to potrebno, kar ne nadomešča vloge za dovoljenje ali prijave prireditve pri pristojnem organu. Zaradi povečanih dejavnikov tveganja pri uporabi javnih cest in drugih javnih površin lahko občina organizatorju naloži potreben način in obseg zagotavljanja javnega reda in miru ter prometne varnosti.

(3) Vloga za pridobitev soglasja iz prejšnjega odstavka mora vsebovati naslednje podatke:

·       naziv organizatorja in prireditve, 

·       tip in namen javnega shoda ali prireditve (predstava, mimohod, karneval, parada, filmska promocija, ples zabava, šport, politični, verski itd.),

·       čas trajanja (začetek in konec, vključno s pripravljalnimi in zaključnimi deli),

·       oceno pričakovanega števila obiskovalcev in udeležencev, 

·       opredelitev lokacije,

·       vrsto in načrt postavitve opreme z merami,

·       elaborat zagotavljanja javnega reda in miru,

·       elaborat morebitne začasne prometne ureditve.

(4) Vloga iz 3. odstavka tega člena mora vsebovati potrdilo o plačilu predpisane občinske takse za uporabo javnih površin.«

6. člen

Spremeni se 14. člen, ki se po novem glasi:

»14. člen

(1)  Spontani ulični nastopi se smejo izvajati med 9. in 21. uro, vendar ne več kot dve uri na istem mestu. Uporaba opreme za ozvočenje, priključene na električni vir ali na generatorski vir, in osvetljevanja ni dovoljena. Dovoljeno je le ozvočenje za akustične instrumente in vokal, ki deluje s pomočjo baterijskega napajanja in ne presega 30 W glasbene moči.

(2)  Dovoljenje za izvajanje spontanih uličnih nastopov izvajalcem na podlagi vloge izvajalca predhodno izda občina, vendar ne več kot za tri nestrnjene dni v zaporedju sedmih dni.  Vloga smiselno vsebuje določila 3. odstavka 12. člena tega odloka. Dovoljenje se lahko ob upoštevanju predhodnega določila nanaša na daljše časovno obdobje, vendar ne več kot eno leto.

(3)  Vloga iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati potrdilo o plačilu predpisane občinske takse za uporabo javnih površin.«

7. člen

Spremeni se 15. člen, ki se po novem glasi:

»15. člen

(1)   Na območju občine je redni obratovalni čas skladen z določili Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99, 107/00, 30/06, 93/07), in sicer gostinec oziroma kmet določi redni dnevni obratovalni čas glede na vrsto gostinskega obrata (kmetije), kot sledi:

·       gostinski obrati, ki nudijo gostom nastanitev, in sestavne enote teh obratov (npr. hotelske restavracije) ter kmetije z nastanitvijo med 0. in 24. uro,

·       restavracije, gostilne, kavarne in izletniške kmetije med 6. in 2. uro naslednjega dne,

·       slaščičarne, okrepčevalnice, bari, vinotoči in osmice med 6. in 24. uro,

·       obrati za pripravo in dostavo jedi med 0. in 24. uro oziroma glede na naročila,

·       gostinski obrati v sklopu igralnic in igralnih salonov med 0. in 24. uro oziroma v času njihovega obratovanja.

(2)   Obratovalni čas gostinskega obrata v večnamenskem objektu (trgovsko poslovni centri ipd.) mora biti določen v skladu z merili iz prejšnjega odstavka in ne sme biti v nasprotju z obratovalnim časom večnamenskega objekta, določenim na temelju pisnega soglasja večine najemnikov in lastnikov poslovnih prostorov.

(3)   Če gostinski obrat oziroma kmetija opravlja gostinsko dejavnost izven časa, določenega v predhodnih odstavkih tega člena, se šteje, da obratuje v podaljšanem obratovalnem času.«

8. člen

Spremeni se 16. člen, ki se po novem glasi:

»16. člen

(1)   Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena smejo gostinski obrati, ki gostom nudijo le jedi in pijače (restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari), ki so v stavbah s stanovanji ali v objektih na območju s stanovanji, ki so namenjena bivanju, in izletniške kmetije na teh območjih, obratovati le med 6. in 22. uro. To velja tudi za tiste enote nastanitvenih gostinskih obratov, ki svojo dejavnost opravljajo zunaj zaprtih prostorov (gostinski vrtovi, hotelske terase ipd.). Obratovanje izven tega časa se šteje za podaljšani obratovalni čas.

(2)   Gostinec oziroma kmet lahko v primerih iz drugega odstavka prejšnjega člena in iz prejšnjega odstavka tega člena obratuje v podaljšanem obratovalnem času, če za to pridobi pisno soglasje občine, ki o tem odloča na podlagi sprejetih meril. Izdajo soglasja lahko veže na vnaprej določeno časovno obdobje ali na predhodno izpolnitev določenih pogojev in ga ob neizpolnitvi teh pogojev tudi prekliče.

(3)   Občina mora pri izdaji soglasja iz prejšnjega odstavka upoštevati potrebe gostov in značilnosti območja, kjer je gostinski obrat oziroma kmetija, ter zagotavljanje pravice do počitka okoliškim stanovalcem.«

9. člen

Spremeni se 17. člen, ki se po novem glasi:

»17. člen

(1)  Občina lahko dovoli obratovanje gostinskih obratov iz 1. odstavka 15. člena tega odloka v podaljšanem času do:

·       24. ure na območju celotne občine,

·       3. ure naslednjega dne v območju ožjega središča Bleda, ki obsega območje neposredno ob Ljubljanski cesti od križišča s Seliško cesto do Grand hotela Toplice, vključno s Trgovskim centrom Bled in Športno dvorano Bled, ter območje neposredno ob Jezerski promenadi od Ljubljanske ceste do priključka pešpoti pod Hotelom Jelovica po severnem robu oziroma do Prešernovega spomenika na zahodnem robu Zdraviliškega parka.«

(2)  Občina lahko dovoli obratovanje gostinskih vrtov v podaljšanem času do:

·       23. ure na območju celotne občine,

·       1. ure naslednjega dne v območju ožjega središča Bleda kot izhaja iz prejšnjega odstavka tega člena.

10. člen

Spremeni se 24. člen, ki se po novem glasi:

»24. člen

(1) Za prodajo blaga na premičnih stojnicah, prodajo s prodajnimi avtomati in potujočo prodajalno mora trgovec pridobiti pisno soglasje lastnika ali pooblaščenega upravljavca prostora, na katerem se prodaja blago. V pisnem soglasju morata biti določena prostor in časovni termin prodaje blaga. Lokalna skupnost v svojem aktu določi prostor, kjer se blago lahko prodaja na tak način.

(2) Za prodajo blaga na način, določen v prejšnjem odstavku, se šteje tudi prodaja blaga na prireditvah (sejmi, shodi in podobno). V tem primeru lahko organizator prireditve ali organizatorka prireditve pridobi pisno soglasje za vse trgovce, ki prodajajo na prireditvi.

(3) V kolikor se prodaja iz 1. odstavka tega člena izvaja na javnih površinah v lasti občine je potrebno predhodno pridobiti dovoljenje občinske uprave.

(4) Vloga iz 3. odstavka tega člena mora vsebovati potrdilo o plačilu predpisane občinske takse za uporabo javnih površin.«

11. člen

Spremeni se 27. člen, ki se po novem glasi:

»27. člen

(1) Skrbnik živali je dolžan počistiti iztrebke svoje živali. V ta namen je dolžan imeti s seboj ustrezen čistilni pribor za pobiranje iztrebkov oziroma najmanj dve vrečki za iztrebke in jih ob pozivu pokazati pooblaščeni osebi.

(2) Voznik kočije, ki izvaja prevoze v občini, je dolžan konjske iztrebke, ki so ostali med vožnjo, pospraviti najkasneje v roku pol ure po zaključku posamezne vožnje.«

12. člen

Spremeni se 29. člen, ki se po novem glasi:

»29. člen

Na javnih površinah je prepovedano odlagati hrano na način, da se ustvarjajo neustrezna krmišča za živali.«

13. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 034-2/2016-6

Datum: 21.4.2016