Na podlagi 119. in 115. člena ter 2. alineje četrtega odstavka 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US), 3. odstavka 298. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21) ter 15. in 73. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2018), je Občinski svet Občine Ruše na  9.  seji sprejel

ODLOK

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA GRADNJO SKLADIŠČNO UPRAVNEGA PROSTORA IN ČISTILNE NAPRAVE OB INDUSTRIJSKI CONI NASELJA RUŠE V OBČINI RUŠE

1. člen

(1) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Občinskega podrobnega prostorskega načrta za gradnjo skladiščno upravnega prostora in čistilne naprave ob industrijski coni naselja Ruše v Občini Ruše (MUV št. 9/08, v nadaljevanju: odlok), ki jih je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod številko naloge: 21036.

(2) Spremembe in dopolnitve Občinskega podrobnega prostorskega načrta za gradnjo skladiščno upravnega prostora in čistilne naprave ob industrijski coni naselja Ruše v Občini Ruše (v nadaljnjem besedilu: SD OPPN) imajo v državnem prostorskem informacijskem sistemu (PIS) identifikacijsko številko 2793.

2. člen

(1) SD OPPN vsebujejo poleg tega odloka tudi grafični del in obvezne priloge, ki so na vpogled v Občinski upravi Občine Ruše.

(2) Grafični del SD OPPN vsebuje naslednje grafične načrte:

1.A Izsek iz OPN s prikazom območja SD OPPN;

1. B Izsek iz OPPN s prikazom območja SD OPPN; 

2. Ureditvena situacija;

3. Prerezi;

4. Zasnova poteka omrežij GJI in priključevanja objektov.

3. člen

V 1. členu odloka se besedilo: »skladiščno upravnega prostora in čistilne naprave« nadomesti z besedilom: »ter ureditev površin za proizvodnjo in ravnanje z odpadki«.

4. člen

(1) V 2. členu odloka se v prvi alineji besedilo: »čistilne naprave« nadomesti z besedilom: »površin za proizvodnjo«.

(2) V drugi alineji istega člena se besedilo: »centra za predelavo gradbenih odpadkov« nadomesti z besedilom: »površin za ravnanje z odpadki«.

(3) Črta se tretja alineja istega člena.

5. člen

(1) V 3. členu odloka se pred besedilom ˝III. PRILOGE OPPN˝ vrine naslednje besedilo:

˝V območju sprememb in dopolnitev (v nadaljevanju: SD OPPN):

1. A Izsek iz OPN s prikazom območja SD OPPN;

1. B Izsek iz OPPN s prikazom območja SD OPPN; 

2. Ureditvena situacija;

3. Prerezi;

4. Zasnova poteka omrežij GJI in priključevanja objektov;

5. Načrt parcelacije.˝

(2) V istem členu se črta besedilo za besedilom ˝III. PRILOGE OPPN˝.

6. člen

V četrtem členu odloka se za prvim stavkom doda besedilo: ˝Izdelovalec SD OPPN je podjetje ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., številka naloge: 21036. ˝

7. člen

(1) V 9. členu odloka se besedilo do poglavja »Vrste dopustnih gradenj« nadomesti z naslednjim besedilom:

˝Umestitev v prostor

Območje je dostopno z južne strani preko občinskih cest (javnih poti):  Tovarniške ceste in priključka »Pot k Terglavu«

V večinskem delu se območje denivelira na koto 271.50 m. Denivelacija pa se ne izvede v jugovzhodnem kvadrantu območja. Tu se vzpostavi plato na okvirni višini 286 m, ki se na severu zaključi s stojiščem daljnovodnega stebra na isti višini.

Na zgornjem platoju je načrtovana 1 zazidalna enota, na spodnjem pa 2 enoti, pri čemer je večjo enoto možno dodatno razdeliti na do 3 enote.

Podrobna namenska raba:

·  površine za ravnanje z odpadki (O) v severovzhodnem delu območja OPPN,

·  industrijske površine (IP) na preostalem delu območja OPPN.

Dopustne so dejavnosti, skladne z opredeljeno podrobno namensko rabo prostora.

(2) V istem členu se v poglavju ˝Vrste dopustnih gradenj˝ črta šesta alineja.

8. člen

(1) Za 9. členom se v odloku doda nov, 9.a člen v naslednjem besedilu:

˝9.a člen

(dopustni objekti)

(1) Na industrijskih površinah (IP) so dopustni naslednji objekti:

·  12203 Druge poslovne stavbe,

·  12301 Trgovske stavbe,

·  12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,

·  12420 Garažne stavbe,

·  12510 Industrijske stavbe,

·  12520 Rezervoarji, silosi in skladišča,

·  21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,

·  21122 Samostojna parkirišča,

·  21520 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,

·  22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

·  23010 Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin,

·  23020 Elektrarne in drugi energetski objekti: samo sončne elektrarne na strehah stavb,

·  23040 Drugi industrijski gradbeni kompleksi, ki niso uvrščeni drugje,

·  24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev,

·  začasni objekti,

·  drugi gradbeni posegi, če so skladni z namembnostjo območja.

(2) Na površinah za ravnanje z odpadki (O) so dopustni naslednji objekti:

·  12510  Industrijske stavbe: samo objekti za obdelavo naslednjih vrst nenevarnih gradbenih odpadkov:

·  12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo objekti za obdelavo odpadkov iz tabele v predhodni alineji,

·  21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,

·  21122 Samostojna parkirišča,

·  21520 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,

·  22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

·  24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo odprta skladišča in površine za obdelavo nenevarnih odpadkov iz tabele v prvi alineji tega odstavka,

·  24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev,

·  začasni objekti,

·  drugi gradbeni posegi, če so skladni z namembnostjo območja.˝

9. člen

(1) Besedilo 10. člena odloka (lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

˝Dimenzije in umestitve objektov in naprav v prostor so prikazane na grafičnih prilogah.

Tlorisna velikost objektov: pri objektih je velikost opredeljena načelno in se določi v projektni dokumentaciji. Tlorisna velikost objektov je omejena s faktorjem zazidave, ki znaša max. 0,6.

Višine stavb so: P ali P+1 oz. do višine 15.00 m.

Možna je izvedba objektov brez kleti ali podkletenih oz. podzemnih objektov, višinski gabariti predelovalnih objektov (separacija, betonarna) niso opredeljeni.

Zunanja podoba objektov: ni posebnih pogojev.

Lega objektov na zemljišču je prikazana na grafičnih prilogah.

V grafičnem delu načrta so določene gradbene meje. Gradbena meja stavbe je linija, ki jo predvidena stavba ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje odmaknjena v notranjost.

Zunanja ureditev

Površine, na katerih se neposredno ne odvijajo načrtovane dejavnosti (brežine, robovi parcel, ipd.), je potrebno v čim večji meri ozeleniti. Na en hektar površine zazidalne enote se mora zasaditi vsaj 5 večjih dreves. Izbor drevesnih vrst se določi v projektni dokumentaciji za zunanjo ureditev.

Velikost in oblika gradbenih  parcel je opredeljena načelno in se določi po potrebi glede na vrsto in lastništvo objekta.˝

10. člen

V 11. členu  odloka se črta prva alineja.

11. člen

(1) V 12. členu odloka se črta četrta alineja.

(2) V istem členu se v predzadnji alineji pred številko ˝10˝ vrine besedilo: ˝9 a,˝.

12. člen

Črta se 13. člen odloka, nadaljnji členi se ustrezno preštevilčijo.

13. člen

(1) Besedilo 13. člena (pogoji za prometno urejanje)  se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

˝Za prometno omrežje in ostale utrjene površine veljajo naslednji pogoji:

·  celotno območje je dostopno z obstoječe ceste;

·  obstoječo cesto, javno pot JP 861660, odsek 861 661, pot k Terglavu, se znotraj območja rekonstruira tako, da se uredi s širino vozišča 6,0 m in se nato v nadaljnjem poteku zunaj območja smiselno prilagodi platoju ob vsipnemu jašku in priključku dovozne poti do odlagališča;

·  na občinsko kategorizirano javno pot JP 861660, odsek 861661, pot k Terglavu, se prometno podrejeno navezuje dovozna cesta, načrtovana s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja PGD št. 821/2008, september 2008, Lineal d.o.o. Maribor, ki se uredi s širino vozišča 6,0 m in v delu s pločnikom širine 1,6 m na levi strani ceste. Znotraj območja se na dovozno cesto prometno podrejeno navezujeta dostopni cesti s širino vozišča 7,0 m, ki zagotavljata dovoze do gradbenih parcel in drugih ureditev na območju;

·  v širino prečnega profila cest niso zajete eventualno potrebne površine za nasipe in vkope;

·  na gradbenih parcelah se skladno s programom investitorja uredijo ploščadi, kjer so parkirne, vozne in manipulativne površine;

·  tehnični elementi cestne mreže morajo ustrezati prometu težkih tovornih vozil: vozišče širine  6.00 m, izvedba v asfaltu;

·  tehnični elementi parkirišč: velikost min. 2.50 x 5.0m.

Na celotni trasi predvidenega cestnega omrežja je potrebno predvideti ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo skladno z veljavnimi predpisi, zakoni in pravilniki.

Peš in kolesarski promet

Znotraj območja ni predviden posebni kolesarski promet. Po severnem delu območja se vzpostavi javna pešpot.

Dostava in intervencija

Pot za interventna vozila (rešilec, gasilec in policijsko vozilo, vozilo zaradi interventnega vzdrževanja …) ter dostavo je speljana po vozišču.¨.

14. člen

(1) V 14. členu odloka se v poglavju »Oskrba z vodo« prvi stavek nadomesti z besedilom: »Za potrebe vodooskrbe se zgradi ustrezne priključke in pripadajoč odsek vodovodnega cevovoda v navezavi na obstoječe javno vodovodno omrežje.«.

(2) V istem členu se v poglavju »Elektrika« v prvem odstavku za besedo »potrebno« doda naslednje besedilo: »zgraditi ustrezni nizkonapetostni izvod iz ustrezno preurejene obstoječe transformatorske postaje jugovzhodno od območja do predvidenih objektov ali:«.

(3) V istem členu se v poglavju »Elektrika« drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

˝(2) Križanje z DV 2 x 110 kV

Preko in ob načrtovani coni potekata daljnovoda:

·  DV 2x110 kV Pekre-(TP Korund)–Vuhred, med SM 1 – SM 2 – SM 3,

·  DV 110 kV TP Karbid-TP Korund med SM 3 – SM4 – RP Korund.

Varovalni pas za 110 kV napetostni nivo znaša 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi DV).

Za vsa križanja načrtovanih objektov z daljnovodi je potrebno izdelati načrt križanj in približevanj oz. načrt prestavitev daljnovodov. Iz načrta mora biti razvidno:

·  navedba naziva DV,

·  navedba številk stebrov DV v križni razpetini,

·  najmanjša horizontalna in vertikalna razdalja med nadzemnim vodom pri največjem povesu (pri -največji računski temperaturi vodnikov brez obtežbe žleda (80°C) ali pri temperaturi vodnikov -5°C in obtežbi žleda do mesta križanja z nameravano gradnjo predmetnega objekta,

·  izpolnjevanje zahtev SIST EN 50341-3-21, točka 5.4.5.1/Sl.1 glede mehansko ojačene izolacije.

Za objekte je skladno s prilogo tabela 1 in 2 Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur. list RS, št. 101/2010) označene z »-« prepovedana gradnja v varovalnem pasu obstoječih daljnovodov, med drugim ni dovoljeno odlagališče odpadkov.

Pri gradnji je potrebno upoštevati potek ozemljitev predmetnih DV, ki so položene v globini 0,6 m dolžine do 30 m od daljnovodnih stebrov. V primeru, da bo cesta posegala v območje ozemljitev daljnovodnih stebrov, je le te potrebno prestaviti. V primeru poškodbe ozemljitvenega sistema je investitor dolžan sanirati poškodbo v prisotnosti predstavnika ELES, d.o.o. (v nadaljevanju ELES). Za vsa mesta, kjer bodo dela križala ozemljila, je investitor oz. izvajalec del dolžan opraviti kontrolne meritve ozemljitvene upornosti in izdelati poročilo ter ga dostaviti ELES-u. Če pokažejo preveritve nezadovoljive rezultate, je potrebno izvršiti popravilo ozemljitve stojnega mesta. ELES ne prevzame nobenih stroškov, ki bi nastali na predvidenem objektu v primeru potrebne sanacije ozemljitvenega sistema. Meritve se morajo izvajati ob prisotnosti predstavnika ELES-a.

Kovinske in žičnate ograje ter ostale kovinske predmete je potrebno ozemljiti. Ozemljitveni sistem DV in ozemljitveni sistem predvidenih objektov morata biti ločena.

V območju žic daljnovodov je prepovedana zasaditev dreves.

Izpostavljena stojna mesta do ceste je potrebno zavarovati pred naletom vozil.

V primeru posegov v bližini stojnih mest DV je potrebno upoštevati statično stabilnost stebrov, nivo terena mora biti 20 cm nižji od zgornjega nivoja betonskih temeljev DV,  omogočeno mora biti odtekanje padavinske vode.

Investitor je dolžan poskrbeti za sklenitev pogodb o ustanovitvi služnosti med lastniki zemljišč in izvajalcem gospodarske javne službe (ELES). Skladno z 11. čl. Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter  opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur. list RS, št. 101/2010) je investitor-lastnik nepremičnin dolžan skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti za postavitev, rekonstrukcijo, vzdrževanje, nadzor in obratovanje elektroenergetskih vodov, ki prečkajo zemljišče z nameravano gradnjo ali izvajanjem drugih del.

Pri morebitnem križanju spremljajočih komunalnih vodov z ozemljitvami stojnih mest daljnovodov je potrebno zaradi prenosa potenciala komunalne vode ustrezno zaščititi, uporabiti neprevodne materiale oz. jih načrtovati v primerni razdalji od ozemljitev daljnovodov.

Zagotoviti je potrebno, da bo vzdrževalnemu osebju in mehanizaciji izvajalca prenosne dejavnosti visokonapetostnih vodov omogočen neoviran dostop do vseh stojnih mest daljnovoda in do zemeljskega optičnega kabla na obravnavanem področju ob kateremkoli času.

Za vsako gradnjo v varovalnem pasu daljnovoda je potrebno pridobiti pozitivno mnenje ELES-a.

Prepovedano je deponiranje materiala v varovalnem pasu DV.

Investitor je dolžan pridobiti projektne pogoje in mnenje ELES-a.

ELES ne prevzame nobene odgovornosti za stroške, ki bi nastali kot posledica obratovanja in vplivov elektroenergetskih naprav na premoženje investitorja niti na zdravje in življenje delavcev med gradnjo in kasneje med vzdrževanjem objekta, ki poteka v bližini elektroenergetskih objektov.

Vse stroške projektiranja, predelave daljnovodov ali odpravo eventualnih poškodb, nastalih na daljnovodih, stroške izdelave projektne dokumentacije, montaže opreme in morebitne stroške zaradi motenja prometa ali okvar zvez v času izgradnje in kasnejšem vzdrževanju predmetnega objekta, nosi investitor (oz. pravni naslednik).

Pri gradnji je potrebno zagotoviti ustrezen varovalni koridor 2 x 15 m in cono z radiusom 20 m okoli stebrov, v kateri ni dopustno postavljati objektov.

Pri nadaljnjem načrtovanju in projektiranju je potrebno upoštevati  predpis o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.

Na področju križanja morajo za vse objekte, ureditve, javno razsvetljavo ipd. biti zagotovljeni min. odmiki do vodnikov. Pod daljnovodom ni dovoljeno parkiranje vozil z vnetljivo vsebino, ni dovoljeno postaviti objektov z vnetljivo streho, izvajati zasaditev in postavljati kovinske ograje.

Med gradnjo je potrebno zagotoviti nadzor upravljavca oz. lastnika daljnovoda.˝

(4) V istem členu se v poglavju »Odvod odpadnih vod« v prvem odstavku besedilo: »Fekalne odpadne vode se vodijo preko ustrezno dimenzioniranega kanala do predvidene čistilne naprave.« nadomesti z besedilom: »Komunalne odpadne vode iz območja se navežejo na obstoječi mešani vod komunalne kanalizacije, ki poteka južno od območja.«

(5) V istem členu se v poglavju »Odvod odpadnih vod« drugi odstavek nadomesti z besedilom:  »Odvajanje čistih padavinskih vod z utrjenih površin in strešin se uredi tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske vode s strehe ter nadstrešnic in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi, se speljejo v padavinsko kanalizacijo do predvidenih ponikovalnic, ki so locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. V primeru, da ponikanje ni možno (kar dokaže geološko poročilo), se padavinske vode speljejo do Brsteljškovega potoka, morebitni izpust pa se izvede tako, da je izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine vodotoka in ne sega v njegov svetli profil ter je opremljena s protipovratno zaklopko. Odvodnjo padavinskih vod s parkirnih in manipulativnih površin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2), iz katerih se nato vode speljejo v padavinsko kanalizacijo.«.

15. člen

(1) V 15. členu se v drugem odstavku črta besedilo: »še posebej čistilne naprave (ČN).«.

(2) V istem členu se besedilo tretjega odstavka nadomesti z besedilom: »Ureditev Brsteljškovega potoka se izvede skladno s projektnimi rešitvami iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja št. PGD 821/2008, z datumom september 2008, ki ga je izdelal Lineal d.o.o. iz Maribora, le da je potrebno zagotoviti 5-metrski odmik ceste od zgornjega roba brežine Brsteljškovega potoka.«

(3) V istem členu se črta četrti odstavek.

16. člen

(1) V 16. členu se v poglavju »Varstvo pred hrupom« doda naslednji odstavek: »Upravljavec javne železniške infrastrukture ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja železnice za nove objekte in njihove funkcionalne površine, niti ne za nova poselitvena območja oz. za območja spremenjene rabe prostora. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oz. območij spremenjene rabe prostora ter novih objektov pred negativnimi vplivi železniške proge, je obveznost investitorjev novih posegov. V vplivno območje infrastrukturnih objektov, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa za takšne vire že presežene, ni dovoljeno umeščati stavb z varovanimi prostori."

(2) V 16. členu se v poglavju »Varstvo voda« obstoječe besedilo nadomesti z naslednjim besedilom:

»Izvesti je potrebno naslednje rešitve in ukrepe:

·  vsi objekti z najbolj izpostavljenimi deli, s pripadajočo zunanjo ureditvijo (npr. dostopna pot), vključno z morebitno ograjo, morajo biti odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka Drava 15 m in od zgornjega roba brežine Bersteljškovega potoka 5 m; izpust padavinskih voda v vodotok Dravo se izvede tako, da je izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine vodotoka in ne sega v njegov svetli profil ter je opremljena s protipovratno zaklopko, struga pa ustrezno zavarovana pred vodno erozijo;

·  v primeru posega v podzemno vodo je treba s Hidrogeološkim elaboratom preveriti vpliv predvidenih posegov na morebitni trend nihanja in tok podzemne vode ter opredeliti morebitne druge vplive predvidenih posegov na podzemno vodo.«.

(3) V 16. členu se doda poglavje »Varstvo gozda« z naslednjim besedilom: »

·  investitor oz. lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej;

·  panje ter odvečen odkopni material, ki bo nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd v skladu s predpisi o varstvu gozdov, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala;

·  pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati predpise o sečnji gozda in predpise o varstvu pred požarom v naravnem okolju;

·  drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo.«

17. člen

(1) V 19. členu se v drugem odstavku prva alineja nadomesti z besedilom: »

·  Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13 in 61/17-GZ) s tehnično smernico TSG-1-001:2019 Požarna varnost v stavbah, izdaja 4.1.«

(2) V istem členu se v tretjem odstavku prva alineja nadomesti z besedilom: »

·  odmike med objekti, protipožarne ločitve med objekti in odmike od mej parcel za preprečevanje širjenja požara;«

18. člen

V 21. členu se črta drugi odstavek.

19. člen

Ostala vsebina odloka ostane nespremenjena.

20. člen

Ta odlok se objavi v uradnem glasilu in začne veljati osmi dan po objavi.

Številka: 3505-0002/2021-30 

Datum: 21. 12. 2023