Na podlagi 23., 34., 173. člena Zakona o urejanju prostora ZUreP-1 (Ur.l. RS št. 110/02, 8/03-popr.), 7. in 13. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1/99, 1/01, 3/02 in 4/03) in sprejetega Programa priprave sprememb in dopolnitev odloka o prostorskih ureditvenih pogojih občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 5/05) je Občinski svet občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 22. redni seji dne, 30. 05. 2006 sprejel

O D L O K

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O

PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH

OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM

1. člen

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 3/04). Izdelalo jih je podjetje UB, Urbanistični biro d.o.o. iz Kamnika pod številko projekta 1/2006 v januarju 2006 (predlog) in na podlagi stališč do pripomb iz javne razgrnitve in javne obravnave  dopolnilo v marcu 2006 (dopolnjen predlog).

2. člen

            Spremembe in dopolnitve PUP Občine Cerklje vsebujejo:

1. Tekstualni del

- spremembe in dopolnitve odloka

2. Grafični del:

- prikaz namenske rabe prostora ter meril in pogojev na DKN    M 1:5000

  (legenda, Kamnik 23)

3. člen

V točki (3) 6. člena se na koncu doda novo alinejo, ki se glasi: »Neplodno – Nerodovitna območja.«

4. člen

            Devetnajsta in dvajseta alineja 9. člena se dopolnita tako, da se dopolnjeni glasita:

»-         vodno zemljišče celinskih voda je zemljišče na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem; vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe; vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja; za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor;

-           priobalno zemljišče celinskih voda je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče; priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi;«

Na koncu besedila 9. člena se dodata dve novi alineji, ki se glasita:

»-         objekt gospodarske javne infrastrukture je tisti gradbeni inženirski objekt, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je v javno korist;

-           mirno območje na prostem je območje varstva pred hrupom, ki obsega zavarovano območje v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, razen območij naselij na zavarovanem območju ter območij cest in železniških prog v širini 1000 m od sredine pomembne ceste oziroma pomembne železniške proge.«

5. člen

Prva alineja prvega odstavka (1) točke 10. člena se dopolni tako, da se za besedilom, ki se glasi: »gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve« doda beseda: »objektov«.

            Za četrto alinejo prvega odstavka (2.1.) točke 10. člena se doda nova peta alineja, ki se glasi:

»-         rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav, ki bistveno ne spreminjajo namembnosti in velikosti objekta;«

            Na koncu (2.1.) točke 10. člena se dodajo štirje novi odstavki, ki se glasijo:

»Križanja vodotokov s komunalnimi vodi morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.

            Gradnja mostov in prepustov v območju vodotokov mora biti načrtovana tako, da ne posega v pretočni profil vodotoka, ne povzroča lokalne zožitve struge in mora premostiti struge v celoti, brez vmesnih opornikov, če je to mogoče. Svetla odprtina mostu mora zagotoviti prevodnost 100-letnih visokih voda z varnostno višino minimalno 50 cm nad koto gladine Q100.

Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi, ki bi lahko:

-        ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,

-        zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda,

-        ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja,

-        onemogočali obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.

Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano:

-        odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki,

-        odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi,

-        odlaganje odpadkov.«

Na koncu (2.2.) točke 10. člena se doda nov odstavek, ki se glasi:

            »Vsem novopredvidenim objektom mora biti zagotovljena poplavna varnost pred visokimi vodami s povratno dobo 100 let z upoštevanjem varnostne višine 50 cm, pri tem pa ne sme biti poslabšana poplavna varnost območja in ne sme priti do škodljivih vplivov na vode in vodni režim.«

6. člen

            Sedma alineja prvega odstavka (1) točke 12. člena se nadomesti s štirimi novimi alinejami, ki se glasijo:

»-         gradnje pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov kot enostavnih objektov v skladu s predpisi o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči;

-        krmišča in molzišča na območjih namenjenih pašnikom v skladu z njihovo definicijo v predpisih o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči in skupnimi določbami tega odloka;

-        kozolec v skladu z njegovo definicijo v predpisih o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči in skupnimi določbami tega odloka;

-        gradnje in postavitve naprav in opreme za varstvo pred točo in manjša vodna zajetja za namakanje, pod pogojem ohranitve biološkega minimuma.«

Sedma alineja (2.1.) točke 12. člena se nadomesti z dvema novima alinejama, ki se glasita:

»-         gradnje krmilnic, lovskih prež in napajališč;

-           ograditve posameznih delov gozdov v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov;«

Predzadnji stavek (2) točke 12. člena, ki se glasi: »Gozdnih površin ni dopustno ograjevati.« se črta.

7. člen

            Prva alineja (2.4.) točke 15. člena se spremeni in dopolni tako, da se obstoječa numerična podatka nadomestita s številom »90«.

8. člen

            V (3.3.) točki 16. člena se doda nova zadnja alineja, ki se glasi:

»-         Oblikovanje krmišč, molzišč in kozolcev ter uporaba materialov na območju krajine mora upoštevati lokalno tradicijo oblikovanja. Tlorisna zasnova krmišča,  molzišča in dvojnega kozolca mora biti podolgovata v razmerju vsaj 1:2. Streha mora biti dvokapna, lahko ima čope. Sleme strehe mora biti v smeri daljše stranice, strešni naklon pa mora biti med 38 in 42 °. Strešna kritina mora biti sive barve s tradicionalnimi oblikami strešnikov. Objekti so lahko zgrajeni le v leseni izvedbi in na točkovnih temeljih. Deske pri opaževanju zatrepov so lahko pritrjene le vertikalno. Kozolec je lahko opažen le v zatrepih, sicer pa ne sme imeti zaprtih stranic.«

9. člen

            Besedilo (4.) točke 20. člena se nadomesti z naslednjim besedilom:

»Padavinske vode se preko meteorne kanalizacije vodi v ponikovalnice ali vodotoke v skladu z veljavnimi predpisi. Vsi iztoki v vodotok morajo biti urejeni z iztočnimi glavami, oblikovanimi v naklonu brežine. V območju izpusta je potrebno predvideti ustrezno protierozijsko zaščito struge vodotoka. Padavinske vode s cest, parkirišč in manipulacijskih površin morajo biti speljane in očiščene na način, kot to predvidevajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Vgrajeni morajo biti lovilci olj, katerih velikost, vgradnja, obratovanje in vzdrževanje je v skladu s tehničnimi predpisi. Ponikovalnice za padavinske vode s streh objektov morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, možnost ponikanja pa računsko dokazana. Odvajanje padavinskih voda v poselitvenih območjih naselij je potrebno predvideti na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin.«

Prvi stavek (5.) točke 20. člena se nadomesti z naslednjim besedilom:

»Na območjih, kjer sistem javne komunalne kanalizacije še ni zgrajen, se komunalne in tehnološke vode iz objektov in naprav vodijo v vodotesne več prekatne greznice primernih dimenzij brez iztoka ali pa se zgradi lastna čistilna naprava. Le ta je obvezna, v kolikor je obremenitev okolja večja od 50 PE. Greznico ali čistilno napravo mora redno prazniti pooblaščeni upravljalec.«

10. člen

            Celoten 31. člen se nadomesti z naslednjim besedilom:

»(1)                 Na poselitvenih območjih se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju  določa III. stopnja varstva pred hrupom, razen za proizvodna območja (PI) in območja kmetijske proizvodnje (PK), kjer se določa IV. stopnja varstva pred hrupom.

(2)                   Za območja državnih cest (DC), lokalnih cest in javnih poti (LC), žičniških postaj (Ižp) in žičnic, za območja za čiščenje voda (OC) in območja telekomunikacijske infrastrukture (TO) se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa IV. stopnja varstva pred hrupom.

(3)                   Na območju krajine se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa IV. stopnja varstva pred hrupom, razen za:

-        vodna zemljišča celinskih voda (VC), za katera se določa III. stopnja varstva pred hrupom,

-        mirno območje na prostem, za katero se določa I. stopnja varstva pred hrupom, razen na območju prometne infrastrukture, območju gozdov na površinah za izvajanje gozdarskih dejavnosti, na območju za potrebe obrambe in na območju smučišč.

(4)                   Ne glede na določila prvih treh odstavkov tega člena, mora biti na meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje varstva pred hrupom.

(5)                   Za javne prireditve, javne shode in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na prostem je potrebno pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa, ki ga izda na podlagi predhodne strokovne presoje.

(6)       V vplivnem območju avtoceste je potrebno upoštevati stopnjo obremenitve na osnovi strokovnih podlag, ki jih pri projektnih pogojih posreduje upravljalec avtoceste.

(7)       Pri novogradnjah, nadomestnih gradnjah in rekonstrukcijah obstoječih objektov v varovalnih pasovih javnih cest je potrebno vse posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih oziroma drugih ukrepov zaradi prometa na cesti.

Za krajinsko enoto Letališče je potrebno upoštevati (1.2.3.) točko 36. člena.«

11. člen

Spremembe in dopolnitve PUP Občine Cerklje so na vpogled vsem zainteresiranim na pristojnem oddelku občine Cerklje na Gorenjskem in na Upravni enoti Kranj.

12. člen

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor – Inšpekcija za prostor.

13. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Cerklje na Gorenjskem.

Številka: 032-07/2006-13

Cerklje na Gorenjskem, 30. 05. 2006

Občine Cerklje na Gorenjskem

FRANC ČEBULJ, župan l.r.