|
Na
podlagi 4. odstavka 96. člena ter v povezavi z 99. členom
Zakona
o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07; ZPNačrt) in
16. člena
Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) je Občinski svet
Občine Hajdina, na svoji 10. redni seji, dne 22. 10. 2007 sprejel
|
|
|
|
ODLOK |
|
O SPREMEMBAH IN
DOPOLNITVAH IZVEDBENEGA PROSTORSKEGA AKTA: |
|
PROSTORSKI UREDITVENI
POGOJI ZA OBMOČJE OBČINE HAJDINA |
|
|
|
I SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
|
|
1. člen |
|
V
odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Mestne občine Ptuj
izven mesta Ptuj (Uradni vestnik občine Ormož in Ptuj, št. 20/92,
22/92-p, 27/93, 26/94, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 11/97,
12/97-p) se v obsegu, ki velja za območje Občine Hajdina, spremeni
naslov odloka tako, da se glasi: Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih
za območje Občine Hajdina. |
|
|
|
2. člen |
|
Prvi člen odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine
Hajdina se v celoti črta in se nadomesti z novim 1. členom, ki se glasi:
|
|
"S
tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih
pogojev za območje Občine Hajdina (v nadaljnjem besedilu: spremembe PUP),
ki jih je izdelal |
|
Ruris - Vekoslav Prejac, s.p., Podgorci 130, pod številko 02-PUP-06."
|
|
V
postopku celovite presoje vplivov na okolje je bilo pridobljeno:
|
|
-
Okoljsko
poročilo za odlok o spremembah in dopolnitvah izvedbenega prostorskega
akta: prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Hajdina
|
|
in
|
|
Dodatek-okoljsko poročilo za varovana območja (oboje je izdelala družba
Vodnogospodarski biro Maribor, d.o.o., Glavni trg 19/c, 2000 Maribor,
pod št. projekta 2859/06 in 2859/06-A, z datumom april 2007 (dopolnjeno
po reviziji: april 2007)), |
|
-
Revizijsko
poročilo o pregledu poročila (izdelala družba Aquarius, d.o.o, Cesta
Andreja Bitenca 68, Ljubljana, brez številke in z datumom 24.4. 2007),
|
|
-
Izjava revidenta
o dopolnitvi okoljskega poročila in Poročila za varovana območja po
reviziji (Aquarius, d.o.o, Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana, brez
številke in z datumom 26.4. 2007). |
|
|
|
3. člen |
|
V
celoti se črtajo vsi členi od 2 do vključno 47 in ilustrativna priloga k
odloku ter se nadomestijo z novimi členi, ki se glasijo: |
|
"2. člen |
|
S
spremembami PUP se spremenijo in dopolnijo prostorski ureditveni pogoji
za območje Občine Hajdina (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
20/92, 22/92-p, 27/93, 26/94 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št.
11/97, 12/97-p; v nadaljnjem besedilu: PUP). |
|
Spremembe PUP so v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za
območje Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 78/04, 73/05-3251/54.
člen/). |
|
|
|
2.a člen |
|
Spremembe PUP se nanašajo na |
|
-
uskladitev
besedila odloka s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine
Hajdina, |
|
-
uskladitev
grafičnega prikaza območij urejanja s spremembami in dopolnitvami
prostorskih sestavin plana, |
|
-
spremembe in
dopolnitve meril in pogojev za posege v prostor, |
|
-
uskladitev s
strokovnimi podlagami za varstvo kulturne dediščine, |
|
-
uskladitev z
naravovarstvenimi smernicami za ohranjanje narave (ker sta na območju
sprememb PUP posebni varstveni območji - Natura 2000, koda SI 3000011
Drava in SI 3000220 Drava - na kateri bodo spremembe PUP lahko pomembno
vplivale, je bilo z odločbo Ministrstva za okolje in prostor odločeno,
da je v postopku priprave sprememb PUP potrebno izvesti postopek
celovite presoje njegovih vplivov na okolje), |
|
-
arovanje
kvalitete bivanja, |
|
-
merila in pogoje
za posege v varovalni pas omrežja posamezne gospodarske infrastrukture,
|
|
-
merila in pogoje
glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
|
-
merila in pogoje
za potrebe obrambe in zaščite, |
|
-
uskladitev glede
gradnje pomožnih objektov, |
|
-
tehnične
popravke v veljavnem izvedbenem prostorskem aktu, |
|
V
tekstualnem delu vsebujejo spremembe PUP: |
|
-
besedilo odloka,
|
|
-
seznam
strokovnih podlag Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije
(grafični prikaz enot kulturne dediščine je prikazan v Strokovnih
podlagah s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in
dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega
družbenega plana za območje Občine Hajdina), |
|
-
prikaz
naravovarstvenih smernic za spremembe PUP (podan je v digitalnem zapisu
in v dopolnilnem posebnem grafičnem izpisu), |
|
-
smernice in
mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora. |
|
|
|
V
grafičnem prikazu so spremenjene in dopolnjene naslednje prostorske
vsebine: |
|
-
kartografska
dokumentacija PUP se spremeni tako, da se uskladi s spremembami in
dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega
družbenega plana za območje Občine Hajdina, |
|
-
iz območja
urejanja so izločene površine, ki se urejajo z izvedbenimi prostorskimi
akti (lokacijskimi načrti), |
|
-
dopolni se
grafični prikaz v merilu 1:5.000, ki se prikaže v analogni in v
digitalni obliki, in ki med ostalimi dopolnitvami prikazuje območja
ohranjanja narave, območja varstva kulturne dediščine, območja
rekreacije v naravnem okolju in območja izključne ali omejene rabe,
namenjena za potrebe obrambe in zračne plovbe. |
|
|
|
3. člen |
|
S
tem odlokom se določa: |
|
-
meja območja,
|
|
-
funkcija območja
s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor,
|
|
-
pogoje za
urbanistično oblikovanje območja ter za arhitekturno oblikovanje
objektov ali naprav oziroma drugih posegov v prostor na tem območju,
|
|
-
pogoje glede
komunalnega urejanja območja, |
|
-
druge pogoje, ki
so pomembni za izvedbo predvidenih prostorskih ureditev oziroma posegov
v prostor. |
|
|
|
II
MEJA OBMOČJA TER POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR |
|
|
|
1. OPIS MEJE
OBMOČJA |
|
|
|
4. člen |
|
PUP velja za območje Občine Hajdina in so zato zunanje meje občine tudi
zunanje meje teh PUP. Iz celotnega območja urejanja s PUP so izvzeta
oziroma bodo izvzeta območja izvedbenih prostorskih aktov, kjer se PUP
ne more uporabljati v času njihove veljavnosti. Meje izvzetih območij so
določene v odlokih o njihovih sprejemih. |
|
Tako PUP ne velja območja naslednjih že sprejetih lokacijskih načrtov: |
|
-
LN P10-S8/1 Zgornja
Hajdina - občinsko središče
|
|
(objava odloka: Uradni list RS, št. 105/03) |
|
-
LN P10-S8/2 Zgornja
Hajdina - ob občinskem središču
|
|
(objava odloka: Uradni list RS, št. 65/06) |
|
-
LN P10-S8/3 Zgornja
Hajdina - pri Zupaničevi kapelici
|
|
(objava odloka: Uradni list RS, št. 65/06) |
|
-
Državni lokacijski
načrt za cesto G1-2 (HC) Hajdina - Ptuj na območju Občine Hajdina
|
|
(objava uredbe: Uradni list RS, št. 79/04) |
|
-
Državni lokacijski
načrt za avtocesto na odseku Slivnica - Draženci
|
|
(objava uredbe: Uradni list RS, št. 73/05). |
|
Z
dnem uveljavitve posameznega lokacijskega načrta oziroma pa bodo iz
ureditvenega območja PUP izvzeta naslednja območja: |
|
-
LN P10-P2/1
Slovenja vas (območje je namenjeno obrti in drugim proizvodnim
območjem)
|
|
|
|
2. FUNKCIJE
OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGIH
POSEGOV V PROSTOR |
|
|
|
5. člen |
|
PUP povzema funkcije poselitvenih območij, določene s srednjeročnim
družbenim planom Občine Hajdina. |
|
V
naseljih, za katera so v dolgoročnem družbenem planu občine podane
urbanistične zasnove, se mora pretežna namembnost ohranjati oziroma
vzpostavljati v skladu s temi zasnovami. |
|
|
|
(prevladujoča raba območja) |
|
a)
Kmetijstvo in
gozdarstvo se ohranjata kot prevladujoči rabi območja PUP. |
|
(urbanizirana naselja) |
|
b)
Naselje Zgornja
Hajdina se opredeli kot občinsko središče. |
|
(stanovanjsko-kmečki deli poselitve območja) |
|
c)
Vsa ostala
naselja z razpršeno gradnjo (Draženci, Gerečja vas, Hajdoše, Skorba,
Slovenja vas, Spodnja Hajdina) se opredeljuje kot kmečka oziroma
kmečko-stanovanjska naselja. |
|
(območja, namenjena za industrijske, obrtne, komunalne, transportne in
skladiščne dejavnosti) |
|
d)
Za obrtne in
proizvodne dejavnosti se rezervira območja: |
|
-
P10-P2 Slovenja
vas (industrija, obrt) |
|
-
P10-P2/1
Slovenja vas (obrt, druga proizvodna območja) |
|
-
P10-P3 Draženci
- prašičja farma (kmetijska proizvodnja, druga proizvodna območja)
|
|
-
P10-P4 Marof -
Lancova vas pri Ptuju (kmetijski objekti, druga proizvodna območja)
|
|
(kulturna dediščina) |
|
e1) Kot spomenike oziroma območja kulturne dediščine se ureja
območja, naselja, objekte in podobno, tako opredeljene s posebnimi
predpisi in sicer: |
|
-
Draženci -
arheološko najdišče (EŠD 6478), |
|
-
Gerečja vas -
Zajšekova kapelica (EŠD 15033), |
|
-
Hajdina -
arheološko območje Prvi mitrej (EŠD 9276), |
|
-
Hajdoše - vaška
kapelica (EŠD 19893), |
|
-
Skorba -
arheološko najdišče Kamenšnica (EŠD 14300), |
|
-
Skorba - villa
rustica (EŠD 6485), |
|
-
Skorba - rimsko
grobišče (EŠD 6486), |
|
-
Skorba - Keltski
grob (EŠD 6508), |
|
-
Skorba - kužno
znamenje (EŠD 15031), |
|
-
Slovenja vas -
vaška kapela (EŠD 14676), |
|
-
Spodnja Hajdina
- arheološko najdišče Hajdina (EŠD 581); |
|
(spomenik državnega pomena - Uradni list RS, št. 56/03; vplivno območje
spomenika obsega območje, oddaljeno 300 m od meje spomenika), |
|
-
Spodnja Hajdina
- znamenje (EŠD 15028), |
|
-
Spodnja Hajdina
- vaška kapelica (EŠD 15032), |
|
-
Zgornja Hajdina
- cerkev sv. Martina (EŠD 174), |
|
-
Zgornja Hajdina
- vplivno območje cerkve sv. Martina (EŠD 174 - vpliv), |
|
-
Zgornja Hajdina
- arheološko najdišče Zgornja Hajdina (EŠD 6484), |
|
-
Zgornja Hajdina
- Sitarjeva kapelica (EŠD 15034), |
|
-
Zgornja Hajdina
- Hajdinska kapelica (EŠD 15035), |
|
-
Zgornja Hajdina
- Pintaričeva kapelica (EŠD 15036), |
|
-
Zgornja Hajdina
- Zupaničeva kapelica (EŠD 15037), |
|
-
rimski vodovod
Fram - Poetovio (EŠD 6509), |
|
-
rimska cesta
Celeia - Poetovio (EŠD 6511), |
|
(ohranjanje narave) |
|
e2) Kot spomenike oziroma območja ohranjanja narave se urejajo:
|
|
|
|
območja, predlagana za zavarovanje: |
|
-
KP Drava (pKP,
EŠ 7) |
|
(območje predlaganega krajinskega parka predstavlja enega zadnjih delov
naravne struge reke Drave, ki obsega ekološko in naravovarstveno
najvrednejše biotope /stara struga reke Drave s prodišči, meandri in
obrežji, močvirja in trstišča, studenčnice z izviri ter poplavni gozdovi
in logi. To so rastišča redke in ogrožene flore in favne, ki so po
domači in mednarodni zakonodaji deležna posebnega varstva./).
|
|
·
naravne vrednote
državnega oziroma lokalnega pomena (NVDP, NVLP): |
|
(glej Zakon o določitvi in varstvu naravnih vrednot, Uradni list RS, št.
111/04) |
|
-
Drava - stara
struga /sonaravna struga reke Drave z obrežji in prodišči med Mariborom
in Ptujem/ (NVDP - EŠ 7515 V) |
|
-
Drava - rečna
loka 1 (reka Drava z rečno loko na območju med Mariborom in Ptujem (NVDP
- EŠ 7052 V) |
|
·
habitatni tipi:
|
|
-
rečna prodišča
in bregovi (območje nahajanja: struga in obrežje Drave) |
|
-
vegetacija
tekočih voda (območje nahajanja: struga reke Drave) |
|
-
nitrofilni
gozdni robovi in vlažno obrečno visoko steblikovje (območje nahajanja:
obrežje in vlažne depresije ob reki Dravi), |
|
-
mezotrofni do
evtrofni gojeni travniki (območje nahajanja: nekateri travniki med
strugo reke Drave in kanalom), |
|
-
obrečna vrbovja
(območje nahajanja: ob strugi reke Drave), |
|
-
bela vrbovja
(območje nahajanja: ob strugi reke Drave), |
|
-
srednjeevropska
črna jelševja in jesenovja ob tekočih vodah (območje nahajanja: ob
strugi reke Drave). |
|
(Habitatni tip je biotopsko ali biotsko značilna in zaključena enota
ekosistema. |
|
Zgoraj so navedeni habitatni tipi, ki se nahajajo na območju občine, in
ki so navedeni v Prilogi 1 uredbe o habitatnih tipih (Uradni list RS,
št. 112/03) ter se prednostno ohranjajo.); |
|
-
ekološko pomembna
območja (EPO):
|
|
(glej Uredbo o ekološko pomembnih območjih; Uradni list RS, št. 48/04)
|
|
-
Drava - spodnja
(EPO 41500) |
|
(EPO Drava - spodnja: kljub mnogim negativnim posledicam posegov je to
ekološko pomembno območje ohranilo izjemne kvalitete; na posameznih
odsekih, predvsem dolvodno od Ptuja, je Drava praktično ohranjena v
naravnem stanju; hidrogeomorfološki procesi oblikujejo in odnašajo
sipine in prodišča, ob bočni eroziji se odpirajo strme stene, ob visokih
vodah se polnijo in obnavljajo stranski rokavi in mrtvice, poplave pa
napajajo poplavne loge. Raznoliki vodni in obvodni habitati, dve veliki
vodni akumulaciji in nekatere gramoznice kot pomembni antropogeni
habitati ter ohranjena tradicionalna kulturna krajina z ekstenzivnimi
travniki in polji, so življenjski prostor do sedaj evidentiranih preko
270 vrst ptic, približno 50 vrst rib, okoli 40 vrst kačjih pastirjev, 30
vrst sesalcev, 14 vrst dvoživk, 9 vrst plazilcev in preko 600 različnih
vrst rastlin); |
|
-
Dravsko polje
(EPO 42500) |
|
(EPO Dravsko polje: območje ima poudarjeno funkcijo ekološkega koridorja
in povezovalnega območja med Alpami in panonsko nižino. Ohranitev te
funkcije je povezana predvsem z ohranitvijo sklenjenih nepozidanih
površin v gozdarski, kmetijski in vodo oskrbni rabi. Na območju so
prisotni naravovarstveno pomembni habitatni tipi ter habitati ogroženih
rastlinskih in živalskih vrst, med drugimi gnezdi tukaj velik delež
populacije bele štorklje v Sloveniji.). |
|
·
posebna
varstvena območja (PosVO): |
|
(glej Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000),
Uradni list RS, št. 49/04, 110/04) |
|
-
Drava (PosVO SI
5000011) |
|
-
Drava
(potencialno PosVO SI 5000220); |
|
(Posebno varstveno območje (območje Natura 2000) je ekološko pomembno
območje, ki je na ozemlju EU pomembno za ohranitev ali doseganje
ugodnega stanja ptic in drugih živalskih ter rastlinskih vrst, njihovih
habitatov in habitatnih tipov (33. člen ZON).) |
|
·
biotska
raznovrstnost v krajini: |
|
ohranjajo, razvijajo in ponovno vzpostavljajo se krajinska pestrost in
tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske
raznovrstnosti. |
|
(Biotska raznovrstnost je raznovrstnost živih organizmov, ki vključuje
raznovrstnost znotraj vrst in med različnimi vrstami, gensko
raznovrstnost in raznovrstnost ekosistemov.). |
|
(območja rekreacijske, športne in turistične rabe) |
|
f)
Predvsem za rekreacijsko, športno in turistično rabo se nameni
območja igrišč oziroma športnih centrov: |
|
-
P10-R1 Skorba
|
|
-
P10-R2 Gerečja
vas |
|
-
P10-R3 Hajdina -
gramoznica (kompleks Megalaxia) |
|
-
P10-R4 Hajdina -
gmajna (igrišče za golf) |
|
-
P10-R5 Slovenja
vas |
|
-
P10-R6 Spodnja
Hajdina |
|
-
P10-R7 Zgornja
Hajdina II |
|
-
P10-RV1 Slovenja
vas - Skorba (širitev odvodnega kanala HE Zlatoličje z območji
rekreacije) |
|
(območja posebnih namenov) |
|
g)
Kot območja posebnih namenov se opredeljuje tudi območja:
|
|
-
virov pitne vode
|
|
-
nahajališč
mineralnih surovin |
|
-
varovalnega pasu
železniške proge |
|
-
območja
prenosnih plinovodov |
|
-
območja avtocest
in hitrih cest |
|
-
območja
poseganja v vodni režim |
|
-
območja
pokopališč. |
|
|
|
a)
Kmetijske in gozdne površine |
|
|
|
6. člen |
|
|
|
a1) Kmetijske
površine |
|
Na
območjih kmetijskih zemljišč so dovoljene le prostorske ureditve v
skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje
kmetijstva, z namenom zagotavljanja osnovne kmetijske dejavnosti,
Kmetijske operacije, kot jih določa zakon o kmetijskih zemljiščih, se
lahko izvajajo le na območjih, ki so v občinskem prostorskem planu temu
namenjene. |
|
Za
proizvodnjo hrane na kmetijskih površinah se lahko uporabljajo le
dovoljeni gensko spremenjeni organizmi (GSO) zaradi varstva zdravja
ljudi in v minimalni, s predpisi določeni, oddaljenosti od naravnih
posevkov, da se prepreči mešanje GSO in naravnih posevkov. |
|
Na
zemljiščih, opredeljenih z družbenim planom občine (v nadaljnjem
besedilu DP) kot kmetijska zemljišča, to je na območjih najboljših
kmetijskih zemljišč in območjih drugih kmetijskih zemljišč, se dopušča:
|
|
-
obnova in
vzdrževanje melioracijskih sistemov; |
|
-
obnova in
vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav, |
|
-
gradnja
infrastrukturnih objektov in naprav, opredeljenih z DP, |
|
-
gradnja objektov
za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi obrambo pred
poplavami in erozijo, varstva vodnih količin in zalog, varstva kakovosti
voda in vzdrževanje naravnih vodotokov, če je tako opredeljeno z DP
občine, |
|
-
melioracije
kmetijskih zemljišč, opredeljene za DP, in manjše melioracije kmetijskih
zemljišč velikosti do 5 ha, |
|
-
obnova in
vzdrževanje ribnikov in ribogojnic, |
|
-
dela, povezana s
posegi na sosednjih zemljiščih z drugo namensko rabo, po katerih je
mogoče takoj vzpostaviti prvotno stanje, |
|
-
ureditev obor za
živino in divjad, |
|
-
ureditev
utrjenih površin za potrebe kmetijske proizvodnje, |
|
-
postavitev ograj
okoli kmetijskih zemljišč je dovoljena le v primeru, ko je ograjevanje
potrebno za opravljanje kmetijske dejavnosti; ograje ne smejo biti polne
površine. |
|
Pomožni objekti se dopuščajo graditi v območjih stavbnih zemljišč,
opredeljenih z DP; .. |
|
čebelnjaki, |
|
rastlinjaki, |
|
leseni kozolci, |
|
izvedba električnega priključka na kmetijskem zemljišču - električni
pastir (s transformacijo na 12 V), |
|
vodovodni priključek za intenzivno gojenje povrtnin, |
|
napajališče (vodovodni priključek) za živino in drobnico, ob predhodni
ureditvi pašnih površin, |
|
ograje pašnikov ter |
|
ograje za zaščito pred divjadjo, |
|
se
dopuščajo graditi tudi na območjih najboljših kmetijskih zemljišč in
območjih drugih kmetijskih zemljišč, če je k tej gradnji pridobljeno
pozitivno soglasje pristojnega organa oziroma službe in se gradnja
prične na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. |
|
Na
območju drugih kmetijskih zemljišč se dopušča tudi obnova in vzdrževanje
zakonito zgrajenih stanovanjskih in drugih objektov. Na območjih
razpršene gradnje, na katerih so zgrajena le gospodarska poslopja, so
dopustne zasnove novih kmetij, stanovanjska gradnja pa je dopustna le,
če se dokaže, da je v preteklosti stanovanjska gradnja že obstajala.
|
|
Ob
izvajanju posegov, ki prekinjajo obstoječe dostope do kmetijskih
zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti. |
|
Višinske razlike na terenu je potrebno premagovati z brežinami. Gradnja
opornih zidov je dovoljena le takrat, ko za uredbo brežin ni na
razpolago zadostnega zemljišča. |
|
Do
izdelave podrobnejših navodil o dopustnosti poseganja na kmetijska
zemljišča se dopušča ureditev rekreacijskih površin v odprtem prostoru,
in sicer dvonamenske rabe območja - igrišče - zatravljene utrjene
površine in travniki, ureditev območij ob bajerjih /ribnikih/ oziroma
saniranih gramoznicah z obvodnim habitatom, s sprehajalnimi potmi in
razgledišči. |
|
V
območjih za kmetijska gospodarstva (območja z oznako "SK") so dopustni
naslednji posegi: |
|
-
gradnja
gospodarskih objektov, hlevov ter ostalih objektov, namenjenih kmetijski
dejavnosti in gradnja enostavnih objektov v skladu s pravilnikom o
vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov brez gradbenega
dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi
zemljišči, |
|
-
gradnja,
dozidave in nadzidave stanovanjskega objekta ter spremembe namembnosti
objektov, |
|
-
rekonstrukcije,
adaptacije, rušitve, nadomestne gradnje, tekoča vzdrževalna dela in
nujne funkcionalne dopolnitve obstoječih objektov, |
|
-
gradnja objektov
za dejavnosti, ki predstavljajo nadaljevanje predelave proizvodov
kmetijskega gospodarstva in za dopolnilne dejavnosti prebivalcev na
kmetijah, |
|
-
gradnja
komunalne infrastrukture, |
|
-
postavitev ograj
za obore, |
|
-
ograditev
funkcionalnega zemljišča kmetije za potrebe osamitve živali na kmetiji
(karantena). |
|
Možna je gradnja celotnega kmetijskega gospodarstva ali samo posameznih
objektov. Vendar so v območjih kmetijskih gospodarstev z oznako "SK-K"
možni le kmetijski objekti. |
|
|
|
Na
zemljiščih, opredeljenih v DP kot kmetijska, se dopušča urejati tudi:
|
|
-
sprehajalne in
jahalne poti, |
|
-
kolesarske steze
in |
|
-
steze s
športnimi napravami ter |
|
-
podobno,
|
|
toda le po obstoječih poteh. |
|
Gradnje, navedene pod četrto alineo drugega odstavka tega člena (gradnja
objektov za urejanje vodnega režima), se dopuščajo pod pogojem, da z
njimi soglašata: |
|
-
pristojna
institucija za varstvo narave ter |
|
-
Ministrstvo za
okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami.
|
|
|
|
a2) Gozdne
površine |
|
Območje gozdov so zemljišča, na katerih je gozd ali so kot gozdna
zemljišča z mejo določena v izvedbenem prostorskem aktu. |
|
V
območjih gozdov so dovoljeni posegi v prostor v skladu z zakoni in
podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje gozdarstva, z namenom
zagotavljanja osnovne dejavnosti gospodarjenja z gozdovi. Posegi v
prostor v območju gozdov morajo biti v skladu z gozdnogospodarskim
načrtom pristojne gozdnogospodarske enote. |
|
Na
območju gozdov je dovoljena: |
|
-
izvedba
vzdrževalnih del na obstoječih objektih in napravah, |
|
-
izvedba gozdnih
učnih poti, |
|
-
priprava ali
gradnja vlak za spravilo lesa, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem
načrtu, ki ga izdela Zavod za gozdove Slovenije (26. člen Pravilnika o
gozdnih prometnicah - Uradni list RS, št. 104/04), |
|
-
ureditev stojišč
stalnih naseljenih čebelnjakov in stojišč za začasne dovoze čebel na
pašo, na zemljiščih, ki so s pašnim redom določena za stalne naseljene
čebelnjake in stojišča za začasne dovoze čebel na pašo (6. člen
Pravilnika o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu, prometu s
čebelami in programu napovedi medenja - Uradni list RS, št. 94/03),
|
|
-
postavitev
lovskih prež in krmišč za divjad, če je takšna postavitev predvidena z
lovsko gojitvenim načrtom. |
|
Dopustni so naslednji posegi v gozd in gozdni prostor: |
|
-
ureditev
planinske poti, sprehajalne poti in trim steze po obstoječih poteh,
|
|
-
gradnja gozdne
ceste, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom, če se nahaja na
prednostnem območju za gradnjo gozdnih cest, ki je določeno v
gozdnogospodarskem načrtu (3. člen Pravilnika o gozdnih prometnicah),
|
|
-
postavitev
premičnega čebelnjaka z razložljivimi panji, |
|
-
gradnja
infrastrukturnih objektov in naprav, ki ne zahtevajo presoje vplivov na
okolje. |
|
Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če vplivi posega v gozd ne
bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. K zgoraj
navedenim posegom je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove
Slovenije, Območna enota Maribor. |
|
Ograditev posameznih delov gozda ni dovoljena, razen v primerih, ki so
določeni z Zakonom o gozdovih (24. člen; Uradni list RS, št. 30/93,
13/98-Odl.US, 24/99, 56/99 ZON, 31/00, 67/02 ZG-A, 110/02 ZGO-1, 112/06,
115/06, 46/07). |
|
Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to
predvideno v gozdnogospodarskem načrtu. |
|
Na
celotnem območju je potrebno zagotoviti nemoteno gospodarjenje z gozdom
oziroma nemoten izvlek lesnih sortimentov po obstoječih vlakah
(priključitev vlak na transportne poti, možnost kamionskega prevoza). |
|
|
|
a3) Območje
varovalnih gozdov in gozdov s posebnimi nameni |
|
V
varovalnih gozdovih so dopustni le posegi po tem odloku, v kolikor niso
v nasprotju s predpisi, s katerimi so bili opredeljeni kot varovalni
gozdovi. |
|
Gospodarjenje in ravnanje z gozdovi na območjih varovalnih gozdov in
gozdov s posebnim namenom (gozdnih rezervatih), mora biti v skladu z
določili Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom
(Uradni list RS, št. 88/05) oziroma s predpisi lokalne skupnosti, če je
ta območja razglasila lokalna skupnost. |
|
|
|
a4) Ostala območja
|
|
Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na
območje gozdov, je treba načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi
gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je potrebno zagotoviti naslednje
minimalne odmike: |
|
-
stavbe morajo
biti odmaknjene vsaj 25 m od gozdnega roba; |
|
-
ostali objekti,
posegi in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni
od gozdnega roba najmanj 1,0 m. |
|
V
projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši odmik, če je iz
soglasja Zavoda za gozdove Slovenije razvidno, da manjši odmik ne
povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcijo gozdov in
gozdnega prostora. |
|
Če
ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov,
zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega
roba. |
|
Ob
izvajanju posegov v prostor, ki prekinjajo obstoječe dostope do gozdnih
zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti. |
|
Višinske razlike na terenu je potrebno premagovati z brežinami. Gradnja
opornih zidov je dovoljena le takrat, ko za uredbo brežin ni na
razpolago zadostnega zemljišča. |
|
Dela na kmetijskih ali gozdnih zemljiščih, povezana s posegi na
sosednjih zemljiščih z drugo namensko rabo, ki bi lahko povzročila večjo
motnjo pri osnovni izrabi kmetijskih ali gozdnih zemljišč, se dopuščajo
pod pogojem, da z njimi soglašata: |
|
-
upravni organ,
pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo, ter |
|
-
pristojna
institucija za varstvo narave. |
|
|
|
b) Urbanizirana
stanovanjska območja |
|
|
|
6.a člen |
|
Novogradnje na posameznem ureditvenem območju so možne, če obstoječe
infrastrukturno omrežje in naprave dopuščajo dodatne obremenitve ali če
so zagotovljeni sočasni ukrepi za izboljšanje ali vsaj ohranjanje nivoja
infrastrukturnih uslug pod pogoji, ki jih določijo posamezni upravljalci
infrastrukturnih sistemov. |
|
|
|
7. člen |
|
Naselje Zgornja Hajdina je opredeljeno kot občinsko središče. Območje,
ki predstavlja upravno središče naselja, je potrebno dograjevati v
njegovem gravitirajočem prostoru, z dopolnitvijo javnih funkcij naselja
in z vzpostavitvijo hierarhije centralnih funkcij. Zaradi možnosti
priključevanja novih objektov na javno infrastrukturo, saj je v okviru
naselja primarna komunalna infrastruktura zagotovljena (razen celovite
kanalizacije), se lahko širijo bivalne kapacitete naselja na preostale
še proste površine (in to predvsem kot gradnja stanovanjskih objektov s
stanovanji in prostori ali objekti dopolnilnih dejavnosti k
stanovanjem). |
|
V
stanovanjskem območju naselja Zgornja Hajdina se dopušča: |
|
-
obnova in
vzdrževanje vseh vrst objektov in naprav; |
|
-
novogradnja in
dozidava vseh vrst manjših objektov in naprav; |
|
-
novogradnja in
dozidava večjih stanovanjskih in javnih objektov ter objektov s
pisarniško-poslovno dejavnostjo, |
|
-
spreminjanje
namenske rabe objektov in naprav, pod pogojem, da se pretežna namembnost
območij ne spreminja, |
|
-
novogradnja in
dozidava kmetijskih objektov in naprav, pod pogoji, navedenimi v tretjem
odstavku tega člena. |
|
Ekološko motečih objektov, kot so določene vrste obrti in industrije,
prometni objekti in športni objekti ter drugi objekti, ki so lahko
direktni ali posredni vir hrupa ali drugih motečih emisij, ki ogrožajo
osnovno namembnost območja, se praviloma ne dopušča urejati v strnjenih
delih naselja, temveč le izven teh oziroma ob robu naselja. |
|
Nadomestne gradnje se pravilom dopuščajo izvajati le takrat, kadar bi
bila nesmotrna obnova starih objektov ali če so ti stari objekti
arhitektonsko nekvalitetni, kar pa ne velja za zaščitene objekte.
|
|
|
|
c) Ostala
naselja |
|
|
|
8. člen |
|
V
kmečko oziroma kmečko-stanovanjskih naseljih in razpršeni gradnji se
dopušča: |
|
-
obnova in
vzdrževanje vseh vrst objektov in naprav, |
|
-
novogradnja in
dozidava vseh vrst manjših objektov in naprav, |
|
-
novogradnja in
dozidava večjih stanovanjskih in javnih objektov ter objektov s
pisarniško-poslovno dejavnostjo; |
|
-
spreminjanje
namenske rabe objektov in naprav, pod pogojem, da se pretežna namembnost
območij ne spreminja, |
|
-
novogradnja in
dozidava kmetijskih objektov in naprav, pod pogoji, navedenimi v 7.
členu |
|
(za ekološko moteče objekte; za nadomestne gradnje). |
|
Nekmetijski posegi ne smejo poslabšati funkcionalnosti kmetij in
možnosti njihove širitve z izjemo neizogibnih posegov v javnem interesu
in posegov v kmetije, ki se opuščajo, če s tem soglaša upravni organ,
pristojen za kmetijstvo. To določilo ne velja za posege ki so dovoljeni
s predpisom, ki določa pomožne objekte. |
|
Večji hlevi in večje širitve hlevov se praviloma dopuščajo graditi
oziroma urejati le na obodu naselja oziroma v delih naselja, ki so vsaj
na eni strani odprti proti zemljiščem, na katerih se ne predvideva
poselitev. |
|
|
|
d) Območja,
namenjena za industrijske, obrtne, skladiščne in transportne dejavnosti
|
|
|
|
9. člen |
|
-
V območjih,
rezerviranih z DP za industrijske, obrtne, skladiščne in transportne
dejavnosti, se dopušča: |
|
-
obnova in
vzdrževanje vseh vrst objektov in naprav; |
|
-
novogradnja in
dozidava vseh vrst manjših objektov in naprav, razen novogradenj in
dozidav stanovanjskih objektov ter objektov za rejo živine; |
|
-
novogradnja in
dozidava javnih objektov in naprav; |
|
-
spreminjanje
namenske rabe objektov in naprav, pod pogojem, da se pretežna namembnost
območij ne spreminja; |
|
-
novogradnje in
dozidave vseh ostalih vrst objektov in naprav pod pogoji, navedenimi v
|
|
-
členu (za
ekološko moteče objekte; za nadomestne gradnje). |
|
|
|
e1) Kulturna
dediščina |
|
|
|
10. člen |
|
Na
spomenikih oziroma območjih kulturne dediščine se dopuščajo le posegi po
tem odloku, v kolikor niso v nasprotju s predpisi, s katerimi so
proglašeni za spomenike oziroma varovana območja kulturne dediščine. Med
temi je še posebej potrebno opozoriti na Arheološko najdišče v Spodnji
Hajdini (EŠD 581), ki je spomenik državnega pomena (glej Uradni list RS,
št. 56/03) in med ostalim določa tudi vplivno območje spomenika; le-to
obsega območje, oddaljeno 300 m od meje spomenika. |
|
Na
območju državnega spomenika varstveni režim med drugim prepoveduje
postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z
nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v izjemnih
primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri
pristojni zavod. Prav tako določa podrejanje vsake rabe in vseh posegov
v arheološko dediščino, njegove dele in okoliški prostor ohranjanju ter
vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti. Tega režima pa ni mogoče
upoštevati za posege, ki so bili v fazi sprejema dolgoročnega in
srednjeročnega plana za Občino Hajdina že sprejeti. Zato je treba za že
dovoljene posege na tem območju upoštevati druga določila za varstvo
kulturne dediščine, kot so predhodne sondaže, kulturnovarstveni nadzor
tekom gradnje, eventualno izkopavanje arheoloških predmetov na stroške
investitorja ter pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.
|
|
Za
posege na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturnih spomenikov
in varovane kulturne dediščine si je potrebno pridobiti
kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa
kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, Območna enota Maribor. |
|
Zavod je v okviru zakonskih pristojnosti dolžan podati usmeritve za
posege na objektih in območjih kulturnih spomenikov, prav tako v
vplivnih območjih kulturnih spomenikov, ki so opredeljeni v planskih
dokumentih. V primeru večjih posegov, ki bi morebiti pomenili
poslabšanje stanja dominantne lege posameznih kulturnih spomenikov v
prostoru, se vplivno območje lahko tudi poveča. To pomeni, da je v
takšnih primerih potrebno v študijah presoje vplivov na okolje
upoštevati tudi kulturno dediščino, kar še zlasti velja za kulturni
spomenik državnega pomena. Za ostali prostor je zlasti v primerih
oblikovalskih pogojev potrebno upoštevati tipično arhitekturo lokalnega
okolja. Pri tem je potrebno opozoriti, da ta tipična arhitektura ne
predstavlja arhitekture, ki je nastala v času po 70. letih prejšnjega
stoletja, ampak je to tista arhitektura, ki je nastala pred tem časom.
|
|
Upoštevati je potrebno, da se občina v celoti nahaja na ravninskem delu
Dravskega polja, za katerega velja tipična obcestna pozidava. V
nekaterih delih je že prišlo do širitve naselij, tako da so naselja med
seboj povezana. V kolikor je še mogoče, je potrebno obdržati ločitev
naselij. |
|
Novi objekti se načrtujejo le v obstoječih poselitvenih območjih tako,
da se ne spreminja značilni krajinski vzorec obcestne poselitve in
razmerje med grajenim in odprtim prostorom. |
|
Na
področju kulturne dediščine je potrebno upoštevati dominantno lego
kulturnih spomenikov, ki jo v Občini Hajdina predstavlja samo cerkev sv.
Martina v Zgornji Hajdini, s svojim vplivnim območjem. Na zahodni strani
spomenika gradnja ni možna. Morebitne gradnje in rekonstrukcije objektov
v preostalem vplivnem območju morajo upoštevati dominantno lego tega
spomenika. Vse novogradnje v vplivnih območjih objektov kulturne
dediščine je zato potrebno načrtovati tako, da njihova višina ne bo
presegala višine obstoječih stavb in bodo tako ohranjene značilne vedute
na cerkev. |
|
Za
kapelice in znamenja, ki se praviloma nahajajo v bližini stanovanjskih
hiš, ni pričakovati večjih negativnih posledic. Za tiste kapelic in
znamenja, ki se nahajajo ob lokalnih cestah pa je v primeru zahtev po
prestavitvi zaradi morebitne širitve ali rekonstrukcije ceste potrebno
upoštevati, da kapelic ni možno porušiti, ampak jih je v sodelovanju s
pristojno spomeniško službo možno v celoti prestaviti na ustreznejšo
lokacijo. |
|
Arheološki spomeniki se nahajajo na njivsko travnatih površinah (razen
rimske ceste Celeia - Poetovio, ki se nahaja pod obstoječo cesto), kjer
je možna obdelava površin na tradicionalen način. Se pa pojavljajo
težnje po graditvi objektov. V kolikor gre za plansko zazidljive
parcele, se postopek izvede v skladu z veljavno zakonodajo.
|
|
Na
arheoloških območjih je obvezen arheološki nadzor oziroma arheološka
zaščitna izkopavanja v breme investitorja. Pri večjih posegih je
smiselno tudi predhodno sondiranje terena, kjer se nato na osnovi
rezultatov določa podrobnejša namembnost delov zemljišča. |
|
V
primeru arheoloških zidanih struktur je le-te potrebno glede na njihovo
ohranjenost prezentirati "in situ", to je na mestu najdbe ali drugače
predstaviti v sklopu nove arhitekture. |
|
Etnološki spomenik predstavljajo posamezne domačije. Pri morebitnih
novih gradnjah in drugih posegih je zato potrebno upoštevati obstoječe
gabarite in zagotavljati dovolj velik medsebojni odmik zaradi celovite
ohranjenosti spomenikov. Podobno velja za zgodovinske spomenike.
|
|
Podrobnejša razdelitev na kulturne dediščine je prikazana v grafičnem
delu PUP s prikazom območja in oznake dediščine, ki je povezava s
strokovnimi podlagami za varstvo kulturne dediščine, uporabljenih za
spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana občine. |
|
|
|
e2) Ohranjanje
narave |
|
|
|
10.a člen |
|
|
|
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in
pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje
biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu "Naravovarstvene
smernice za pripravo prostorsko ureditvenih pogojev za območje občine
Hajdina" (izdelal Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor,
december 2005), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine
Hajdina. |
|
Podrobnejša razdelitev na zavarovana območja, območja naravnih vrednot
in ekološko pomembna območja je prikazana v grafičnem delu PUP, s
prikazom območja in oznake vrednote oziroma območja, ki je povezava s
strokovnimi podlagami iz prejšnjega odstavka. |
|
Na
spomenikih oziroma območjih ohranjanja narave se dopuščajo le posegi,
dovoljeni po tem odloku, v kolikor niso v nasprotju s predpisi, s
katerimi so proglašeni za spomenike oziroma območja ohranjanja narave
(kot je Odlok o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in
spomenikov narave v občini Ptuj, Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
14/79, 33/89). |
|
Za
posege oziroma za gradnjo objekta na teh območjih je, skladno s 105.
členom Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99,
31/00-popr., 110/02, 119/02, 41/04, 61/06, 63/07), potrebno pridobiti
naravovarstveno soglasje. |
|
|
|
f) Območja
rekreacijske, športne in turistične rabe |
|
|
|
11. člen |
|
V
območju rekreacije (to so območja igrišč oziroma športnih centrov) se
dopušča le posege za potrebe rekreacije, turizma in športa. |
|
V
območju rekreacije na levem bregu odvodnega kanala hidroelektrarne
Zlatoličje se dopušča tudi širitev kanala in drugi posegi zaradi
sanacijskih del. |
|
|
|
g) Ostala
območja posebnih namembnosti |
|
(1) - območja virov pitne vode |
|
(2) - območja nahajališč mineralnih surovin |
|
(3) - območja varovalnega pasu železniške proge |
|
(4) - območja prenosnih plinovodov |
|
(5) - območja avtocest in hitrih cest |
|
(6) - območja poseganja v vodni režim |
|
(7) - območja pokopališč. |
|
|
|
12. člen |
|
1. Območja
virov pitne vode: |
|
V
območjih virov pitne vode, ki so zavarovani z Uredbo o vodovarstvenem
območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list
RS, št. 59/07-3159, z dne 4.7.2007), se dopuščajo le posegi po tem
odloku in tej uredbi. Pod istimi pogoji se dopuščajo posegi na
zemljiščih, za katera se upravičeno domneva, da vplivajo na obstoječe in
predvidene vire pitne vode, ki še niso zavarovani s posebnimi predpisi.
|
|
Pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo
zahtevnih in manj zahtevnih objektov in pri vlogi za pridobitev vodnega
soglasja za gradnjo enostavnih objektov, če gre za gradnjo na
vodovarstvenem območju, je potrebno dosledno upoštevati Pravilnik o
gradnjah na vodovarstvenih območjih, ki se lahko izvedejo samo na
podlagi vodnega soglasja in o dokumentaciji, ki je potrebna za
pridobitev vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 62/04). |
|
Upoštevati je potrebno veljavni Odlok o varstvenih pasovih virov v
občini Ptuj in ukrepih za zavarovanje voda (Uradni vestnik občin Ormož
in Ptuj, št. 19/92). |
|
Če
je - glede na Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega
območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06) - za posege, ki so načrtovani
v vodovarstvenih pasovih pitne vode zahtevano, da se zaščitni ukrepi
načrtujejo tako, da je tveganje za onesnaženje vodnega telesa zaradi te
gradnje sprejemljivo, se ti zaščitni ukrepi načrtujejo na podlagi
analize tveganja za onesnaženje. |
|
Za
gnojišča, zbiralnike gnojnice in gnojevke do 150 m3, ribnike, silose,
vodna zajetja, namenjena namakanju, in hlevske izpuste je treba
preveriti vplive na vodni režim in stanje vodnega telesa ter jih
načrtovati minimalno 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode ter
vodotesno. |
|
Za
gradnjo objektov za rejo domačih živali je treba izvesti takšne zaščitne
ukrepe v času gradnje, da je tveganje za onesnaženje vodnega telesa
zaradi te gradnje objektov ter izvajanja gradbenih del sprejemljivo.
Omilitveni ukrepi se določajo na podlagi analize tveganja za onesnaženje
vodnega telesa. |
|
Pri načrtovanju drugih posegov je potrebno upoštevati določila
Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja za posege
in Odloka o varovalnih pasovih virov v občini Ptuj in ukrepih za
zavarovanje voda. |
|
2. Območja
nahajališč mineralnih surovin: |
|
V
območjih nahajališč mineralnih surovin - gramoznicah, glinokopih,
kamnolomih in podobno, se dopuščajo: |
|
-
novogradnja,
dozidava, obnova in vzdrževanje objektov in naprav za pridobivanje
rudnine, njeno predelavo in prodajo, |
|
-
sanacijski
posegi oz. pretvorba območja v kmetijske površine ali površine za
potrebe gozdarstva, lovstva, ribištva, vodnega gospodarstva ali
rekreacije, |
|
-
vse pa pod
pogojem, da je posamezno nahajališče mineralnih surovin plansko
opredeljeno. |
|
Nahajališča oziroma območja pridobivanja mineralnih surovin, ki niso
opredeljena z DP, se dopušča sanirati le po konkretni planski
opredelitvi. |
|
V
območjih nahajališč mineralnih surovin so dovoljene gradnje in
prostorske ureditve v skladu z zakonom o rudarstvu in tiste, ki služijo
sanaciji degradiranih območij. |
|
V
občini Hajdina trenutno ni pridobivalnih prostorov, za katere bi država
podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralnih
surovin. Vendar na občinsko ozemlje sega raziskovalni prostor za nafto
in plin, za katerega ima rudarsko pravico za raziskovanje Geoenergo
d.o.o. iz Lendave in sicer za dobo 5 let (do 15.5.2007). V kolikor se
znotraj raziskovalnega prostora načrtuje večji poseg v prostor, je
investitor dolžan obvestiti nosilca rudarske pravice za raziskovanje v
zvezi s soglasjem za izvedbo posega. |
|
3. Območja
varovalnega pasu železniške proge: |
|
Preko območja Občine Hajdina poteka železniška proga Pragersko - Ormož.
Pred izvedbo je modernizacija SV in TK naprav na progi Pragersko -Ormož
ter rekonstrukcija postaj, prav tako bo proga v naslednjih letih
elektrificirana, zaradi česar bo nujna tudi nadgradnja odprte proge
(medpostajnih odsekov). |
|
V
prihodnosti bo progo Zidani Most - Celje - Pragersko - Puconci potrebno
usposobiti ali predvideti novo traso za hitrosti > 160 km/h, v kolikor
bo to evropska smer hitre proge proti Budimpešti. |
|
Za
vsak poseg v varovalnem pasu železniške proge, ki meri 200 m in v 80 m
širokem pasu ob industrijskem tiru, je potrebno upoštevati določila
veljavnega zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št.
102/04-UPB1) in pravilnika o pogojih za graditev gradbenih objektov ali
drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem
progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list
SRS, št. 2/87), glede minimalnih odmikov bodočih objektov od osi
skrajnega tira, gradnje protihrupne ograje, če se pokaže za potrebno in
zaščite vseh morebitnih kovinskih delov v zemlji proti vplivu blodečih
tokov, zaradi v prihodnosti elektrificirane železniške proge;
|
|
Upoštevati je potrebno tudi sledeča določila: |
|
-
za vsak objekt,
ki bo lociran v 200 m varovalnem pasu železniške proge, si mora
investitor pridobiti soglasje h gradnji od Javne agencije za železniški
promet RS, |
|
-
predvidene
cestne povezave morajo biti oddaljene minimalno 8,00 m od obstoječega
tira; |
|
-
objekti višine
do 15 m morajo biti oddaljeni minimalno 12,00 m od osi skrajnega
obstoječega tira, |
|
-
pri vseh
prečkanjih daljnovoda in obstoječe železniške proge je potrebno
upoštevati pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov
(Uradni list RS, 101/05), |
|
-
pri vseh
prečkanjih, približevanjih in vzporednih vodenjih plinovoda z obstoječo
železniško progo je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za
graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16
bar (Uradni list RS, št. 54/02). |
|
4. Območja
prenosnih plinovodov: |
|
Preko območja Občine Hajdina potekajo oziroma so predvideni plinovodi:
|
|
-
obstoječi
prenosni plinovod R15, od M1 v km 38+356 - MRP Lendava (premer 250 mm,
tlak 50 bar); |
|
-
predvideni
vzporedni prenosni plinovod R15/1; |
|
-
predvideni
mednarodni prenosni plinovod M9 Dolga vas (madžarska meja) - Opatje selo
(italijanska meja). |
|
Oba predvidena plinovoda sta vsebovana v Strategiji prostorskega razvoja
Republike Slovenije in v Razvojnem načrtu prenosnega plinovodnega
omrežja za obdobje 2005-2014 družbe Geoplin plinovodi, d.o.o., kot
sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina.
|
|
V
območjih prenosnih plinovodov se dopušča posege v zvezi z graditvijo,
obnovo in vzdrževanjem plinovoda ter posege po konkretni osnovni planski
opredelitvi, pod sledečimi pogoji: |
|
-
k vsakemu
dovoljenju za lokacijo in gradnjo v nadzorovanem oziroma varstvenem pasu
plinovoda širine 100 m na vsako stran od osi plinovoda mora biti
pridobljeno soglasje upravljalca plinovoda; |
|
-
k vsem posegom,
razen k vzdrževalnim delom, v pasu, ki sega po 30 m na vsako stran od
osi distribucijskega plinovoda, mora biti pridobljeno soglasje
upravljalca plinovoda; v tem pasu se ne dovoljujejo novogradnje bivalnih
objektov; |
|
-
v pasu, ki sega
po 5 m na vsako stran od osi plinovoda, se dela lahko izvajajo le pod
posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenca operaterja.
|
|
Za
vse plinovode je potrebno upoštevati Energetski zakon (Uradni list RS,
št. 26/05). Za poseganja v nadzorovani pas plinovoda nad 16 bar se
upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in
vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št.
60/01 in 54/02). |
|
5. Območja
avtocest, hitrih cest in državnih cest: |
|
V
območju, ki ga ureja PUP, so naslednje prometnice, ki so v pristojnosti
DARS, d.d.: |
|
-
glavna cesta
G1-2 (HC) Hajdina - Ptuj (Uredba o državnem lokacijskem načrtu za cesto
G1-2 (HC) Hajdina - Ptuj na območju občine Hajdina; Uradni list RS, št.
79/04), |
|
-
AC odsek
Slivnica - Draženci (Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocestni
odsek Slivnica - Draženci; Uradni list RS, št. 73/05), |
|
ter naslednje prometnice, ki so v pristojnosti Direkcije za ceste RS:
|
|
-
G1-1 Miklavž -
Hajdina (odsek 1400) |
|
-
G1-2 Slovenska
Bistrica - Hajdina (odsek 1290) |
|
-
G1-2 Hajdina -
Ptuj (odsek 0247) |
|
-
G1-9 Hajdina -
Jurovci (odsek 352) |
|
-
G1-9 priključek
Hajdina (odsek 0427) |
|
-
R2-432 Majšperk
- Hajdina (odsek 1285). |
|
V
območju avtocest, hitrih cest in državnih cest se dopušča: |
|
-
posege v zvezi z
graditvijo, obnovo in vzdrževanjem avtocest, hitrih cest in državnih
cest ter objektov in naprav, povezanih z avtocesto, hitro cesto in
državno cesto; |
|
-
posege po
konkretni osnovni planski opredelitvi, pod pogojem. da ne bodo ovirali
posegov v zvezi s cesto. |
|
Vse posege v varovalni pas ceste bo možno izvajati le po predhodnem
soglasju DARS, d.d., oziroma upravljalca ceste. |
|
Posegi v varovalni pas prometnic ne smejo biti v nasprotju z njihovimi
koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na
njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanje
njenega videza in tudi ne smejo motiti rednega vzdrževanja ceste.
|
|
V
varovalnem pasu ceste je potrebno načrtovati takšne dejavnosti, ki ne
bodo negativno vplivale na cesto. V bodočem in obstoječem varovalnem
pasu naj se ne načrtuje stanovanjskih objektov in takšnih dejavnosti, za
katere bi bil vpliv ceste lahko moteč. |
|
Vse prostorske ureditve morajo biti načrtovane v skladu z Zakonom o
javnih cestah. |
|
DARS, d.d., oziroma upravljalec ceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov
varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja
spremenjene rabe prostora kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi
vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja avtocest, hitrih cest in
državnih cest, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v
sklopu izgradnje teh cest. Zato je pri načrtovanju ureditev ob
avtocestah, hitrih cestah ali državnih cestah potrebno upoštevati Uredbo
o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 12/04),
Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS,
105/05) ter Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99) |
|
6. Območja
poseganja v vodni režim: |
|
V
območjih poseganja v vodni režim, opredeljenih z družbeno verificiranimi
dokumenti upravljalca z vodotoki, se morajo, ob preostalih pogojih,
izhajajočih iz opredelitve v družbenem planu, upoštevati tudi pogoji iz
teh dokumentov oziroma upravljalca z vodotoki. |
|
Na
vodnem in priobalnem zemljišču vodotokov ter njihovih pritokov in vodnih
virov ni dovoljeno posegati v prostor, razen z deli, ki izhajajo iz 37.
člena zakona o vodah (ZV-1; Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 ZGO-1,
2/04 ZZdrI-A, 10/04 Odl.US., 41/04 ZVO-1), in sicer kadar gre za:
|
|
-
gradnjo objektov
javne infrastrukture, |
|
-
gradnjo objektov
grajenega javnega dobra po tem ali po drugih zakonih, |
|
-
ukrepe, ki se
nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti
površinskih voda, |
|
-
ukrepe, ki se
nanašajo na ohranjanje narave, |
|
-
gradnjo
objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in
zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
|
-
gradnjo
objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in |
|
-
gradnjo
objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali
in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
|
Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati varovanje priobalnega
zemljišča in sicer pri vodotokih 1. reda 15 metrov od meje vodnega
zemljišča, pri vodotokih 2. reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Ti
odmiki morajo biti usklajeni s predvidenimi ureditvami vodotokov.
|
|
|
|
Za
posege v varstvenem pasu je potrebno pridobiti smernice in mnenje
Agencije RS za okolje (ARSO). |
|
Na
poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor,
ki lahko imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna
zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki
so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda v skladu z 86.
členom ZV-1. |
|
Za
posege na območju, ki so poplavno ogrožena, je v fazi izdelave projektne
dokumentacije potrebna posebna preveritev. Predvideni morajo biti ukrepi
varovanja pred visokimi vodami in morajo biti obdelani za celotno
območje. |
|
Na
erozijsko ogroženih območjih je potrebno pred posegi v prostor
zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe. Za posege na območju, kjer so
zaznani erozijski procesi, je v fazi izdelave projektne dokumentacije
potrebna posebna preveritev. |
|
7. Območja
pokopališč: |
|
V
območju P10-R8 pokopališča Hajdina se dopuščajo: |
|
-
novogradnja,
dozidava, obnova in vzdrževanje objektov in naprav za pokopališko in
spremljajoče dejavnosti; |
|
-
sanacijski
posegi oziroma morebitna pretvorba dela območja v park oziroma spominski
park; pod pogoji posebnih predpisov in tega odloka. |
|
|
|
Območja, za katera je z
DP predvidena izdelava izvedbenega prostorskega načrta |
|
|
|
13. člen |
|
V
območjih, za katera je z DP predvidena izdelava izvedbenega prostorskega
načrta, se dopuščajo: |
|
-
novogradnje
objektov in naprav, ki so nujno potrebni za vzdrževanje obstoječe
gradbene strukture ali za bivanje in delo prebivalcev na teh območjih,
pod pogojema, da te gradnje ne presegajo definicije enostavnih ali manj
zahtevnih objektov in da pisno določi (definira) nujno potrebnost za
urejanje prostora pristojen upravni organ; |
|
-
vzdrževanje
objektov in naprav; |
|
-
prečkanja
infrastrukturnih in vodnogospodarskih objektov in naprav; |
|
-
pripravljalna
dela za izvedbo izvedbenega prostorskega načrta. |
|
V
teh območjih objektom ni mogoče spreminjati namembnosti. |
|
Posegi po 3. in 4. alinei prvega odstavka tega člena se dovoljujejo pod
pogojem, da ne bodo ovirali izvedbe izvedbenega prostorskega načrta, in
tudi: |
|
-
da za navedena
dela zadošča priglasitev oziroma lokacijska informacija oziroma je zanje
potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, |
|
-
da z njimi niso
prizadete pravice ali zakoniti interesi drugih oseb, |
|
-
da so predvidena
dela v skladu z rešitvami v prostorskih izvedbenih aktih. |
|
|
|
3. POGOJI ZA
URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA TER ZA ARHITEKTONSKO
OBLIKOVANJE OBJEKTOV ALI NAPRAV OZIROMA DRUGIH POSEGOV V PROSTOR NA TEM
OBMOČJU |
|
|
|
Parcelacija |
|
14. člen |
|
Parcelacija zemljišč mora, če je le mogoče, izhajati iz tradicionalne
parcelacije. Pestrost kulturne izrabe v nepravilnem rastru polj in
gradbenih parcel se praviloma ščiti, pod pogojem, da razdrobljenost ni
prevelika. K sistemom parcelacije morajo biti pridobljena navodila in
soglasja pristojne institucije za varstvo narave. |
|
|
|
Osnovna urbanistična
načela |
|
15. člen |
|
-
Širitev naselij se
dopušča, če je usklajena s tradicionalno zasnovo teh naselij in če s
to zasnovo tvori zaokroženo podobo posameznega naselja. V ravninskem
delu Dravskega polja, za katerega velja tipična obcestna pozidava
objektov, se praviloma dopušča le takšna širitev naselij, ki
dopolnjuje tradicionalno zasnovo teh obcestnih naselij. Novogradnje
in prenove obstoječih objektov ter drugi posegi v prostor morajo
tipološko izhajati iz krajevne tradicije in prispevati k ohranjanju
tradicionalne identitete krajine in naselja.
|
|
-
Širitev naselij in
graditev posameznih stavb v naseljih se dopušča, če se izvaja po
krajevnih tradicionalnih značilnostih glede:
|
|
-
izbora vrste
terena za gradnjo, lociranja cest in poti, oblikovanja trgov in ulic ter
lociranja javnih in drugih večjih zgradb; |
|
-
ohranjanja
pogledov na javne in druge večje zgradbe, na značilne tradicionalne
objekte in tradicionalne dele naselij ter na krajinske kvalitete;
|
|
-
gradbenih linij,
usmeritev slemen objektov, medsebojne oddaljenosti objektov,
mikrolociranja objektov glede na oblikovanost terenov, podrejanja
lokacij in gabaritov zasebnih objektov lokacijam in gabaritom javnih
objektov, oblikovanja gabaritov zasebnih in javnih objektov ter pomožnih
objektov, lociranja gospodarskih in pomožnih objektov in podobnega;
|
|
-
morebitnih
strukturalnih značilnosti fasad objektov in pomožnih objektov v
posameznih delih naselja. |
|
-
Gradnja stavb
razpršene gradnje se dopušča, če se izvaja po krajevnih
tradicionalnih značilnostih glede:
|
|
-
izbora vrste
terena za gradnjo, lociranja z oziroma na ceste in poti; |
|
-
ohranjanja
pogledov na naselja in krajinske kvalitete; |
|
-
lociranja
objektov glede na oblikovanost terenov in temu ustrezna usmeritev slemen
objektov, |
|
-
oblikovanje
gabaritov objektov ter pomožnih objektov, lociranja gospodarskih in
pomožnih objektov; |
|
-
morebitnih
strukturalnih značilnosti fasad objektov in pomožnih objektov v
posameznih območjih. |
|
Kadar se predvideva ureditev območja večih stanovanjskih in drugih
objektov, kot območje zaključene pozidave, pa zanj ni predvidena
izdelava lokacijskega načrta (temveč se pripravi le lokacijski
preizkus), je potrebno zasnovati predvsem: |
|
-
cestno mrežo
območja, |
|
-
potek
energetskih in komunalnih vodov, s poudarkom na gravitacijski
kanalizaciji, |
|
-
povezave in
soodvisnosti s sosednjimi območji, |
|
-
pozidavo
območja, |
|
-
zasnove skupnih
ureditev zelenih površin, ter |
|
-
prostor za
ločeno zbiranje komunalnih odpadkov (ekološki otok). |
|
|
|
Odmiki |
|
16. člen |
|
Objekte in pomožne objekte, ki imajo gabarite in strehe v skladu z
določili 17. člena tega odloka ter so take vrste, da njihova raba ne
more vplivati v večji meri škodljivo na zdravje ljudi, se dopušča
graditi v oddaljenosti 4 m in več od parcelnih meja brez posebnih
pogojev. |
|
Če
so, po krajevni tradiciji, objekti oziroma pomožni objekti od parcelnih
meja manj oddaljeni, se dopušča zgoraj navedene vrste objektov in
pomožnih objektov graditi na obstoječe temelje oz. graditi po krajevni
tradicionalni razdalji. Bliže parcelnih meja se dopušča graditi, če tako
narekuje oblikovanost terena. Gradnja bliže kot 4 m od parcelnih meja se
dopušča le pod pogojem, da je zadoščeno sanitarnim in požarnim zahtevam,
da ni prizadeta javna korist, kadar gre za gradnjo na meji odprtega
javnega prostora in da morajo biti razlogi za odmik, ki je manjši kot 4
m, utemeljeni v načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja, kadar je
le-to potrebno. |
|
Minimalni odmiki od parcelnih meja za druge vrste objektov se na osnovi
zadostitve pogojev, navedenih v prejšnjem stavku, določijo v postopku za
izdajo gradbenega dovoljenja. |
|
Objekt ali pomožni objekt, ki se gradi na proti sosednjemu objektu na
manjši razdalji, kot je višina slemena višjega od objektov, mora imeti
proti temu sosednjemu objektu ali pomožnemu objektu požarni zid ali pa
mora biti s tehničnimi ukrepi onemogočen prenos požara z objekta na
objekt. |
|
Gospodarsko poslopje mora biti od stanovanjskega ločeno s požarnim
zidom. |
|
Kadar naj bi bili pomožni objekti, ki izpolnjujejo pogoje in zahteve
glede največje velikosti, načina gradnje ter rabe in odmika od sosednjih
zemljišč, določene s posebnim pravilnikom, navedenim v 39. členu tega
odloka, zgrajeni bližje kot 4 m od parcelne meje, smejo veljajo zanje
določila tega posebnega pravilnika. |
|
Kot oddaljenost od parcelne meje po določilih tega odloka se šteje
najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo
zunanjo točko objekta. Če ima objekt streho z napuščem ali kakšno
drugačno konzolno konstrukcijo, se kot najkrajša razdalja šteje
najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in navpičnico najbolj
izpostavljenega dela napušča oziroma konzolne konstrukcije. |
|
|
|
Varovalni pasovi,
varovana območja in z njimi povezana soglasja |
|
16.a člen |
|
Če
ni s posebnimi predpisi določeno drugače, znaša varovalni pas posameznih
objektov gospodarske javne infrastrukture na vsaki strani |
|
|
|
1. avtoceste 40 m, |
|
hitre ceste 35 m, |
|
glavne ceste 25 m, |
|
regionalne ceste 15 m, |
|
kategorizirane občinske ceste 10 m, |
|
državne kolesarske steze 5 m, |
|
merjeno od zunanjega roba cestnega sveta; |
|
2.
glavne železniške proge 200 m, |
|
regionalne železniške proge 200 m, |
|
industrijskega tira: 80 m, |
|
merjeno od osi skrajnih tirov; |
|
|
|
3.
prenosnega elektroenergetskega daljnovoda |
|
nazivne napetosti 400 kV 25 m, |
|
nazivne napetosti 220 kV 25 m, |
|
nazivne napetosti 110 kV 15 m, |
|
prostozračnega distribucijskega elektroenergetskega voda |
|
nazivne napetosti 10/20 kV 10 m, |
|
kabliranega distribucijskega elektroenergetskega voda |
|
nazivne napetosti 10/20 kV 5 m, |
|
merjeno od osi skrajnih vodov; |
|
4.
prenosnega plinovoda |
|
z
obratovalnim tlakom 16 bar in več 100 m, |
|
distribucijskega plinovoda |
|
z
obratovalnim tlakom manjšim od 16 bar in večjim od 1 bar
30 m, |
|
drugega distribucijskega plinovoda, |
|
manjšega od 1 bar: 5 m, |
|
merjeno od osi voda; |
|
5.
vodovoda, |
|
kanalizacije, |
|
toplovoda oziroma vročevoda, |
|
voda, namenjenega telekomunikacijskim storitvam, |
|
vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in |
|
drugih vodov, ki |
|
služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma
|
|
so
v javno korist, razen priključkov nanje: 1,5 m, |
|
merjeno od osi posameznega voda. |
|
Soglasja, ki jih morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če
leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen objekt oziroma pomožni
objekt, v varovalnem pasu, so soglasja oziroma dovoljenja, ki jih v
skladu s predpisi, ki urejajo obratovanje objektov gospodarske javne
infrastrukture iz prejšnjega odstavka, izdajajo upravljavci teh
objektov. |
|
Če
ni s posebnimi predpisi določeno drugače, so varovana območja:
|
|
1.
po predpisih, ki urejajo upravljanje s celinskimi in podzemnimi vodami
in z njimi določenih varstvenih območij (vodovarstvena območja in
območja kopalnih voda) in ogroženih območij (poplavna, plazljiva,
plazovita in erozijska območja), ter po predpisih, ki urejajo rabo voda
in upravljanje z vodnimi in priobalnimi zemljišči, ki segajo:
|
|
-
v primeru
celinskih voda 1. reda |
|
15
m od meje vodnega zemljišča tekoče ali stoječe vode in |
|
-
v primeru
celinskih voda 2. reda |
|
5
m od meje vodnega zemljišča tekoče oziroma stoječe vode; |
|
2.
po predpisih, ki urejajo kmetijstvo, zemljišča, ki so primerna za
kmetijsko obdelavo in so z mejo določena v izvedbenih prostorskih aktih,
razen zemljišč, na katerih so grajena območja kmetij |
|
3.
po predpisih, ki urejajo gozdarstvo, zemljišča, na katerih je gozd ali
so kot gozdna zemljišča z mejo določena v izvedbenih prostorskih aktih,
lahko pa tudi kot varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom,
katerih meje so razvidne iz akta o njihovi razglasitvi; |
|
4.
po predpisih, ki urejajo rudarstvo, zemljišča, na katerih oziroma pod
katerimi je rudniški prostor, katerega meje so razvidne iz: |
|
-
akta o
pridobitvi rudarske pravice za raziskovanje mineralne surovine in
|
|
-
akta o
pridobitvi rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine;
|
|
5.
po predpisih, ki urejajo naravna zdravilna sredstva, zemljišča, katerih
meje so razvidne iz: |
|
-
akta o
razglasitvi naravnega zdravilnega sredstva in |
|
-
akta o določitvi
varstvenega območja naravnega zdravilišča; |
|
6.
po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, zemljišča, katerih meje so
razvidne iz: |
|
-
akta o določitvi
naravne vrednote, ekološko pomembnega območja in posebnega varstvenega
območja, |
|
-
akta o
zavarovanju naravnega spomenika, strogega naravnega rezervata ali
naravnega rezervata, |
|
-
akta o
zavarovanju narodnega, regijskega ali krajinskega parka in |
|
-
akta o začasnem
zavarovanju dela narave v času njegove veljavnosti; |
|
7.
po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, zemljišča, katerih
meje so razvidne iz: |
|
-
registra
kulturne dediščine, |
|
-
akta o
razglasitvi kulturnega spomenika in |
|
-
akta o začasni
razglasitvi za kulturni spomenik, v času njegove veljavnosti;
|
|
8.
po predpisih, ki urejajo letalstvo, zemljišča, na katerih je območje
izključne rabe letališča, vzletišča oziroma infrastrukturnega objekta
navigacijskih služb zračnega prometa ter zemljišča, nad katerimi je na
podlagi predpisov, ki urejajo letalstvo, določeno območje nadzorovane
rabe in območje omejene rabe; |
|
9.
po predpisih, ki urejajo področje obrambe; |
|
10. po predpisih, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami. |
|
Soglasja morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če leži
zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen objekt ali pomožni objekt, v
območju, ki je z aktom oziroma predpisom o zavarovanju opredeljeno kot
varovano območje. |
|
|
|
Gabariti objektov in
strehe |
|
17. člen |
|
Dopušča se le gradnje, glede na krajevne tradicionalne značilnosti,
pritličnih ali visokopritličnih objektov, s kletjo in izkoriščenim
podstrešjem, podolgovate, L ali T oblike. |
|
Kleti se dopuščajo, tudi na nagnjenih terenih, le v povsem ali do 2/3
vkopani izvedbi. Če podtalnica ali sestava tal ne dopušča podkletitve,
se zvišanje objektov ne dovoljuje. |
|
V
delih območja, opredeljenih kot ostala naselja, sme znašati etažnost
največ K+P+M. Lahko se poveča na največ K+P+1N+M, če jo - po preveritvi
zadostitve določilom 15. člena - odobri Služba mestnega arhitekta.
|
|
Razmerje tlorisnih stranic osnovnega pravokotnika enodružinskega
stanovanjskega objekta oziroma daljšega kraka takega objekta L ali T
oblike, se dopušča v razmerju vsaj 1:1,25, ki ga je dopustno dograjevati
na daljši strani. Razmerje teh stranic se dopušča v velikosti 1:3, če
gre za gospodarske, javne, poslovne in večstanovanjske objekte, objekte
za intenzivno živinsko rejo in podobne večje objekte. Izjeme od določil,
navedenih v prvem delu tega odstavka, se dopušča le, če jih, po
preveritvi zadostitve določilom 15. člena, odobri Služba mestnega
arhitekta. |
|
Strehe objektov se dopušča graditi le kot simetrične dvokapnice;
enokapne strehe se dopuščajo le na ozkih prizidkih. Slemenitev mora
potekati vzdolž daljše smeri. Naklon strehe mora meriti od 35 do 45
stopinj in kritina mora biti iz žgane opeke ali iz betona v obliki in
barvi kritin iz žgane opeke. |
|
Po
stavbnem izročilu za posamezna območja se dopušča izvedba streh s čopi
in s strešnimi okenskimi hišicami. Dopušča se tudi slamnata streha.
|
|
Izjemoma se dopušča pri objektih, kjer terja funkcija velike širine
objektov, kot so proizvodni objekti in hlevi, naklon strehe manjši in
sicer minimalno 25 stopinj ali izvedbo simetrične dvokapnice z
lomljenima strešinama, katera vrhnja dela se krijeta s tradicionalno
ravno pločevino na opažu, spodnja pa z opečno ali betonsko kritino v
zgoraj predpisanem videzu in naklonu. Širina, opredeljena kot "velika
širina ali veliki prosti razpon" znaša > 16,00 m. |
|
Ravne strehe se dopuščajo izvajati le za funkcionalne pohodne terase.
|
|
Prenova streh se dopušča le ob upoštevanju zgoraj navedenih določil.
Sanacija streh je praviloma mogoča le po osnovnem projektu; ob tem je
zahtevana dokazljivost prvotne zasnove. |
|
Kapne lege se praviloma ne podzidavajo. Največja dopustna višina
podzidave kapne lege je 0,6 m (tri vrste opečnih zidakov). |
|
Na
objektih v območju PUP, ki niso s posebnimi predpisi opredeljeni kot
kulturni spomeniki ali so kako drugače zavarovani, je možna uporaba tudi
drugačnih kritin ali drugačnih naklonov in lomov strešnih ploskev, kot
so navedeni v prejšnjih odstavkih tega člena, če uporabljene kritine,
njihov barvni videz in nakloni strešnih ploskev niso v nasprotju z
značilnostmi prostora, obstoječih grajenih struktur in naravo
načrtovanih prostorskih ureditev ter zagotavljajo ohranjanje posameznih
sestavin kulturne dediščine v naseljih. |
|
|
|
Okna, balkoni in
fasadne obdelave |
|
18. člen |
|
Okna morajo biti praviloma pokončna, enotna in opremljena z dvokrilnimi
lesenimi polkni ali ustreznimi roletami. |
|
Izvedba balkonov se dopušča, z ozirom na stavbno izročilo za posamezna
območja, le v obliki tako imenovanih svisli po celi dolžini čelnih fasad
ali v obliki gankov na čelnih ali bočnih fasadah. Ograja balkonov mora
biti praviloma lesena s pokončno strukturo. |
|
Dopušča se uporaba le tistih fasadnih materialov, ki so po stavbnem
izročilu značilni za posamezna območja. Ometi morajo biti gladki in
svetlo obarvani. Talni zidci morajo biti zaribani in praviloma v sivih
barvnih odtenkih. |
|
Pri sakralnih objektih in javnih objektih, se haloški stavbni kamen
lahko na krajevno tradicionalne načine uporabi kot okrasni kamen.
|
|
Leseni deli se morajo praviloma barvati v v srednjetemnih barvnih
odtenkih avtohtonih vrst lesa. Čelnih zatrepov zidanih stanovanjskih hiš
in javnih objektov se praviloma ne oblaga z lesenimi opaži. |
|
Zračenje podstrešij gospodarskih poslopij mora praviloma biti izvedeno
prek čelnih zatrepov z značilnimi svetlobnimi mrežami ali pokončnimi
deskami, odvisno od krajevnih tradicionalnih značilnosti. |
|
Okrasja starih fasad profilacijo (obrobe odprtin, vogalov in streh,
členitve sten in podobno) se morajo pri prenovi fasad tudi obnoviti.
|
|
Na
objektih, starejših od 50 let, se ne dopušča modernizacija zunanjosti.
|
|
|
|
Novogradnje zahtevneje
oblikovanih objektov |
|
19. člen |
|
Večstanovanjske objekte, šole, gasilske domove in kulturne domove,
verske objekte, poslovne objekte, upravne objekte, objekte za turizem,
gostinstvo in rekreacijo in podobno ter objekte tipa vila se dopušča v
območju PUP graditi kot enonadstropne, ter izven zgodovinskih gradbenih
linij z drugačnim oblikovanjem streh, balkonov in podobnega, kot je
predpisano v prejšnjih določilih tega odloka. Ostaja pa pogoj, da se
streha pokriva s kritino po 17. členu, z izjemo javnih servisov za
goriva, zadoščeno pa mora biti tudi pogoju, da urbanistično postavitev
in oblikovno podobo teh objektov odobri Služba mestnega arhitekta.
|
|
Dodatna merila za odstopanje od teh določil so lahko še višinski
gabarit, razmerja gabaritov, vrsta strehe, postavitev na parcelo,
velikost in oblika parcele, materiali, gradiva in podobno. |
|
K
idejnim rešitvam zahtevneje oblikovanih stavb in k urbanistični
postavitvi ter oblikovni zasnovi vseh pomembnejših stavb oziroma
objektov mora podati svoje mnenje Služba mestnega arhitekta.
|
|
|
|
Oblikovanje objektov v
območjih, namenjenih za industrijske, obrtne, skladiščne in
transportne dejavnosti ter v območjih posebnih namembnosti po točki g)
5. člena |
|
20. člen |
|
V
območjih, namenjenih za industrijske, obrtne, skladiščne in transportne
dejavnosti ter v območjih posebnih namembnosti po točki g) 5. člena, se
dopušča oblikovanje objektov in naprav po tehnoloških in konstrukcijskih
zahtevah (npr. opečne strehe niso nujne), pod sledečimi pogoji:
|
|
-
izbirati se mora
gabarite in barve, ki se prilagajajo pokrajini; |
|
-
izbirati se mora
gabarite, ki višinsko bistveno ne izstopajo v pokrajini; |
|
-
oblikovanje
objektov in naprav mora biti estetsko, idejne rešitve pomembnejših
objektov pa mora odobriti služba mestnega arhitekta, |
|
-
izdatno se mora
ozeleniti okolje teh objektov in naprav. |
|
|
|
Urejanje prostega
prostora |
|
21. člen |
|
Na
posameznih območjih krajine so dovoljene le tiste gradnje, ki so za
osnovno rabo območja sprejemljive in z njo skladne, ali rabi območja
služijo. |
|
Relief, površinski vodotoki in vegetacija se dopuščajo v večji meri
spreminjati le če se dokaže, da dajejo posegi večje ekonomske ali druge
prednosti v primerjavi s prvotnim stanjem in če soglaša pristojna
institucija za varstvo narave. |
|
Pri urejanju kmetijskih in stavbnih zemljišč se morajo praviloma
ohranjati pasovi vegetacije na mejah, drevoredi, markantnejša drevesa,
skupine dreves, deli neokrnjene krajine, obraščene struge potokov in
melioriranih vodotokov, žive meje in podobno. |
|
Erozija vetra in vode ter plazovitost terena se praviloma preprečujeta z
zasaditvijo vegetacije. |
|
Za
podporne ali oporne zidove, urejanje vodotokov in podobno se dopušča
uporabljati le naravni material. To določilo velja tudi za obnovo.
|
|
Za
urejanje vinogradov in sadovnjakov ter podobnega se dopušča urejanje
teras le s soglasjem pristojnega kmetijskega zavoda in pristojne
institucije za varstvo narave. |
|
Okolja objektov in naprav v območjih, namenjenih za industrijske oziroma
obrtne ali skladiščne in transportne dejavnosti ter v območjih posebnih
namembnosti po g. točki 5. člena in proizvodnih objektov v ostalih
območjih PUP, se mora takoj po zaključku gradbenih del urediti z izdatno
ozelenitvijo z že bolj odraslimi sadikami dreves. To je pogoj za izdajo
uporabnega dovoljenja. |
|
Izkopi v nahajališčih mineralnih surovin se morajo sproti sanirati.
|
|
Prostore pred zgradbami se dopušča urejati le po krajevnih zgodovinskih
značilnostih. To velja za izvedbo dostopov in dohodov, zelenic, ograj,
stopnišča v zgradbo, in podobnega. |
|
Ograje proti cesti ali sosednji parceli se dopušča izvajati le tam, kjer
so take ograje avtohtoni del ureditve okolja. Lahko so postavljene na
mejo (v soglasju s sosedom). |
|
Ograje morajo biti praviloma lesene, v čimbolj avtohtoni izvedbi.
|
|
Žive meje so iz avtohtonih grmovnic in sicer gaber, rdeči dren, pušpan,
leska. kalina, črni bezeg, črni trn, češmin, trdoleska, dobrovita,
brogovita, krhlika in podobno. |
|
Za
izvedbo ograj se ne dopušča uporaba bodeče žice, oblikovno neustreznih
betonskih elementov in odpadnih materialov. |
|
Medsosedske ograje se praviloma naj ne bi gradile višje kot 1,2 m. Ob
javni cesti njihov zgornji rob oziroma pozicija ne sme posegati v polje
preglednosti, zato se mora pred gradnjo ograje pridobiti soglasje
upravljalca javne ceste. |
|
Če
je tako določeno v soglasju, se dopušča postavljati ograje na vrhu
podpornega ali opornega zidu, in bliže cesti, če gre za ograje na že
začetih gradbenih predelih. |
|
Ograje ob isti cesti v naselju se dopuščajo le v enaki višini in enaki
oddaljenosti od ceste. Če so obstoječe ograje višje od 1,2 m velja za
nove ograje ob isti cesti, da ne smejo biti višje od 1,2 m. Oddaljenost
ograj od javnih poti se določi v postopku za pridobitev dovoljenj.
|
|
Po
materialu in višini je dopustno odstopanje ograj v proizvodnih in drugih
območjih, ki morajo biti zavarovana. Te ograje morajo biti po celi
višini intenzivno zazelenjene. Po višini je dopustno tudi odstopanje
ograj, ki so obenem tudi protihrupne zaščite. Glede oblikovanja in
materialov teh ograj se morajo upoštevati določila tega in 25. člena.
|
|
|
|
Oblikovanje večjih
elementov urbane opreme |
|
22. člen |
|
Za
postavljanje urbane opreme veljajo določila posebnega predpisa,
opredeljenega v 39. členu tega odloka. |
|
Večje objekte urbane opreme, torej avtobusne čakalnice, telefonske
govorilnice, prodajne kioske in podobno, se dopušča postavljati pod
sledečimi pogoji: |
|
-
da se jih lahko
gradi samo na javnih površinah, ali neposredno ob njih, |
|
-
da če se jih
gradi na javni površini, ne smejo ovirati njene splošne rabe,
|
|
-
da če je
sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev urbane opreme potrebno
pridobiti soglasje upravljalca javne ceste, |
|
-
da ne smejo
imeti novih priključkov na objekte javne gospodarske infrastrukture,
lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke, |
|
-
oblikovani
morajo biti estetsko, skladno z regionalno tradicionalno arhitekturno
tipologijo in |
|
-
k urbanistični
postavitvi ter oblikovanju objektov mora biti pridobljeno mnenje Službe
mestnega arhitekta. |
|
Prodajne kioske in stojnice, kot začasne objekte, ki so namenjeni
sezonski turistični ponudbi, se dovoli postavljati le izjemoma in le
začasno za dobo največ enega leta (po tem času se mora dovoljenje
obnoviti). |
|
Elemente urbane opreme je dovoljeno umeščati prostor le na podlagi
soglasja ustrezne službe Občine Hajdina. |
|
|
|
Postavljanje spominskih
obeležij |
|
23. člen |
|
Za
postavljanje spominskih obeležij (kip oziroma spomenik, spominska
kapelica, spominska plošča) veljajo določila posebnega predpisa,
opredeljenega v 39. členu tega odloka. To določilo velja tudi za
postavljanje spominskih in verskih obeležij izven pokopališč.
|
|
|
|
4. POGOJI GLEDE
KOMUNALNEGA UREJANJA OBMOČJA |
|
Splošni pogoji in
merila |
|
24. člen |
|
Urejanje komunalnih omrežij se dopušča pod sledečimi pogoji:
|
|
-
istovrstni
objekti morajo imeti čimbolj enakovredne pogoje glede priključkov;
|
|
-
upoštevati se
morajo tradicionalne povezave med kraji; |
|
-
omrežja se
morajo čimbolj prilagajati oblikovanosti terena, relief, površinski
vodotoki in vegetacija se kar najmanj spreminjajo; |
|
-
omrežja se
morajo čimbolj izogibati kvalitetnim kmetijskim in gozdnim površinam ter
kompleksom takih površin. Če je le mogoče, naj ne prečkajo značilnih
krajinskih predelov. To posebno velja za prostozračne vode, ceste in
plinovod; |
|
-
v naseljih se
morajo komunalni vodi izvajati podzemsko, to določilo velja tudi za
obnovo; |
|
-
praviloma se
morajo komunalni vodi voditi v cestnem svetu; |
|
-
za več objektov
se po možnosti pripravijo isti priključki; |
|
-
na posameznih
odsekih se morajo po možnosti izgraditi vse komunalne naprave obenem
pred dokončno ureditvijo ceste; |
|
-
večji objekti
komunalnih omrežij, kot so transformatorske in črpalne postaje,
vodohrami, parkirišča in podobno, se morajo postavljati nevpadljivo, po
možnosti v sklopu z drugimi objekti in maskirani z zelenjem;
|
|
-
upoštevati je
potrebno minimalne in horizontalne odmike z drugimi novimi
instalacijami; |
|
-
vsa križanja z
obstoječimi komunalnimi vodi in napravami morajo biti izvedena v skladu
s soglasji pristojnih organov in organizacij; |
|
-
približevanja in
križanja z ostalimi podzemnimi vodi in nadzemnimi objekti se z odmiki
lahko v soglasnosti z lastnikom oziroma upravljalcem zmanjšajo na
minimalno razdaljo z ustrezno zaščito. |
|
V
varovalnih pasovih prometne infrastrukture, določenih v zakonih in
predpisih, je dovoljena gradnja, nadomestna gradnja, dozidava,
nadzidava, sprememba namembnosti in hortikulturne ureditve le s
soglasjem upravljalca prometne infrastrukture in v skladu z osnovno
namensko rabo. |
|
|
|
Posebni pogoji
prometnega urejanja |
|
25. člen |
|
Ceste se morajo locirati po regionalnih zgodovinskih značilnostih.
|
|
Vsaka gradbena parcela oziroma vsak objekt mora imeti zagotovljen
dostop in dovoz za motorna vozila na javno cesto. Dostop mora biti
urejen po lastnem zemljišču ali pa mora biti pridobljena služnostna
pravica na parcelah, preko katerih vodi dovoz do zemljišča oziroma
posega. |
|
Javni in drugi objekti, v katerih se zadržuje večje število ljudi,
morajo imeti lastno parkirišče in morajo biti z vseh strani dostopni z
gasilskimi vozili. Nosilnost interventnih poti mora biti najmanj 10 ton,
široke pa morajo biti najmanj 3,5 m. |
|
Morebitne zapore (konfini, rampe, količki, cvetlična korita, drugo)
morajo biti izvedene tako, da jih je mogoče v primeru gasilske ali druge
urgentne intervencije nemudoma in brez težav odstraniti. |
|
Preveriti oziroma simulirati je potrebno prometne dostope v primeru
večje intervencije od zunaj, zlasti pri večjih stavbnih kompleksih.
|
|
Pri gradnji lokalnih cest, dovozov in priključkov posameznih objektov se
upoštevajo širine, določene s predpisi. Dimenzionirani in izvedeni
morajo biti tako, da zagotavljajo dostop za interventna vozila v primeru
požara in drugih nesreč. |
|
Praviloma ne sme biti slepih cest. Cesta se sme priključiti na cesto
iste kategorije oziroma na en razred višje kategorizirano cesto. Vsako
križišče ali priključek mora imeti minimalne pregledne trikotnike, brez
ovir, višjih od 0,50 m, v velikosti, odvisni od dovoljene hitrosti. Na
cestah, ki se ne morejo navezati na druge ceste, se morajo urediti
obračališča z minimalnim radijem 4,6 m, potrebnim za komunalna in
gasilska vozila. |
|
Poti za pešce morajo biti ob vozišču višinsko ločene ali speljane ločeno
od vozišča. |
|
Ob
modernizaciji cest in poti se mora preveriti stanje komunalnih vodov, ki
pod njimi potekajo. Dotrajane naprave se morajo pred modernizacijo ceste
obnoviti. |
|
Protihrupne zaščite morajo biti estetsko oblikovane ali iz grmovja in
drevja. Za te zaščite se ne dopušča uporaba betonskih ali pločevinastih
sten. |
|
Število zagotovljenih parkirnih mest (PM), praviloma na gradbeni
parceli, ki pripada objektu, ne sme znašati manj kot: |
|
-
za stanovanjske
objekte: |
|
blok in/ali večje stavbe: 1,5 PM/stanovanje |
|
vila-blok: 2 PM/stanovanje, |
|
stanovanjske hiše: 3 PM, |
|
-
za poslovne
objekte: |
|
1
PM /30 m2 neto etažnih površin, vendar ne manj kot 2 PM, |
|
-
za prodajne
prostore: |
|
1
PM/30 m2 neto etažnih površin, vendar ne manj kot 2 PM za prodajne
prostore s prehrambenimi artikli oziroma |
|
1
PM/50 m2 neto etažnih površin, vendar ne manj kot 2 PM/lokal za prodajne
prostore z neprehrambenimi artikli, |
|
-
za prireditvene
prostore: |
|
1
PM/5 sedežev, |
|
-
za gostinske
lokale (površine za zaposlene obravnavane kot poslovni objekt):
|
|
1
PM/4 sedeže, vendar ne manj kot 5 PM, |
|
-
za vzgojne in
izobraževalne ustanove (površine za zaposlene obravnavane kot poslovni
objekt): |
|
osnovne šole in vrtci: 1 PM /20 učencev, |
|
-
za proizvodne
obrate, skladišča, razstavne prostore (površine za zaposlene obravnavane
kot poslovni objekt): |
|
1
PM/100 m2 bruto proizvodne površine. |
|
Pri mešani rabi se dimenzioniranje števila parkirišč, z upoštevanjem
časovno diferenciarane souporabe, določi z vsakokratno presojo okoliščin
posebej. |
|
Poleg površin za parkiranje avtomobilov morajo biti v enakem številu
zagotovljene tudi površine za parkiranje ali shranjevanje koles. |
|
|
|
Posebni pogoji urejanja
vodovoda |
|
26. člen |
|
Upoštevati je potrebno določila Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni
list RS, št. 35/06) glede oskrbe prebivalstva z zdravo pitno vodo.
|
|
Bivalni objekti, ki so ali se grade ob javnem vodovodu, se morajo nanj
priključiti. V kolikor na območju ni javnega vodovodnega omrežja, si
mora uporabnik zagotoviti lastno oskrbo s pitno vodo in pridobiti vodno
pravico, kadar je to potrebno ter sam zagotoviti zadostne količine
požarne vod ali na drugačen način zagotoviti požarno varnost. Urejanje
zasebnih zajetij pitne vode se dopušča le ob soglasju zdravstvenega
inšpektorata in lokalne skupnosti oziroma Občine Hajdina. |
|
Izvedba javnega vodovoda v naseljih se praviloma dopušča le ob istočasni
izvedbi javne kanalizacije. |
|
Javni vodovod mora imeti zadostni pritisk in količino vode za
priključitev hidrantov, ki se morajo postaviti v naseljih in v bližini
objektov, v katerih se pogosto nahaja večje število ljudi, ter v bližini
objektov z večjo požarno obremenitvijo in specifičnih objektov s
požarnega vidika. |
|
Pri gradnji in vzdrževanju javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo je
potrebno upoštevati določila standarda SIST EN 805 in druge predpise,
ki urejajo to področje. Materiali in snovi, ki so v stiku s pitno vodo,
ne smejo glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti
vplivati na skladnost pitne vode. |
|
Vodnjaki se morajo ohranjati. Vodnjaki z večjo in stalno količino vode
se morajo vzdrževati, ostali vodnjaki pa se morajo prekriti oziroma
zaščititi. Zasipavanje vodnjakov, posebno z odpadki, se ne dopušča.
|
|
Vodovodne cevi morajo biti položene nad kanalizacijskimi in razdalje do
teh cevi morajo biti najmanj 0,5 m. |
|
Komunalni vodi morajo biti po horizontali od vodovodnega cevovoda
odmaknjeni minimalno: |
|
-
kanalizacija
(fekalna ali mešana), ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod:
3 m |
|
-
meteorna
kanalizacija, ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod: 1 m.
|
|
Vsi komunalni vodi, ki potekajo v večji globini kot cevovod, morajo biti
odmaknjeni minimalno 0,5 m. Pri minimalnih odmikih 0,5 m mora biti
cevovod položen tako, da je možen neoviran dostop z ene strani.
|
|
Če
vodovod ne more biti zgrajen tako, da poteka minimalno 0,5 m nad
kanalizacijskim omrežjem, je treba v takih primerih v vseh križanjih s
kanalizacijskim omrežjem zgraditi vodovodno omrežje v zaščitnih ceveh,
da se prepreči morebitno onesnaženje pitne vode. |
|
Vodovodno omrežje je potrebno graditi tako, da nima slepih rokavov in ne
povzroča zastajanja vode, kar je lahko vzrok za zdravstveno neustrezno
pitno vodo. Po rekonstrukcijah in večjih posegih v vodovodno omrežje je
potrebna učinkovita dezinfekcija vodovodnega omrežja. |
|
Pozicijo priključka in količino razpoložljive vode poda upravljalec, v
skladu z določili Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Hajdina (Uradni
list RS, št. 113/04) in Tehničnega pravilnika o javnem vodovodu (Uradni
list RS, št. 136/04). |
|
|
|
Posebni pogoji urejanja
kanalizacije |
|
27. člen |
|
Vsi objekti ob kanalizacijskem omrežju se morajo na to omrežje
priključiti. Na kanalu mora biti zadostna količina revizijskih jaškov in
priključnih jaškov, za priključitev tudi predvidenih stanovanjskih
objektov. Jaški so lahko tipske izvedbe. |
|
Pozicijo priključka poda upravljalec, na podlagi Odloka o odvajanju in
čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine
Hajdina (Uradni list RS, št. 110/01-29.12. 2001) in Sklepa o izvajalcu
odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda na območju občine Hajdina
(Uradni list RS, št. 110/01). |
|
V
kanalizacijo odpadnih vod se praviloma ne izpuščajo tudi padavinske
vode, temveč se odvajajo posebej. Praviloma je meteorne vode s streh
preko peskolovov potrebno speljati v ponikalnico na lastnem zemljišču.
|
|
Kanalizacija odpadnih vod se gradi v vodotesni izvedbi. Odpadne vode
obrtnih delavnic, proizvodnih obratov in podobnega, v katerih utegnejo
biti presežene s predpisi dovoljene emisije, se morajo očistiti pred
izpustom v kanalizacijo. |
|
Za
industrijske odpadne vode je potrebno pred izpuščanjem v javno
kanalizacijo ali v površinske vode zagotoviti, da zakonsko dovoljene
mejne vrednosti niso prekoračene. |
|
Za
odvajanje industrijskih odpadnih voda v javno kanalizacijo ali v
površinske vode je treba pred gradnjo pridobiti okoljevarstveno
dovoljenje za odpadne vode, če to zahteva zakonodaja na področju varstva
okolja. |
|
Odvajanje padavinskih voda z večjih ureditvenih območij je treba
predvideti v skladu z 92. členom Zakona o vodah in sicer na tak način,
da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z
urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje
padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne
plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki). |
|
Padavinske vode iz obravnavanega območja (s strehe, parkirišča, ceste,
drugo) je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno
kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti
locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje
ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba padavinske vode
speljati v bližnji vodotok; če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem
pa mora ureditev odvodnje biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode
speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. |
|
Padavinske vode z asfaltiranih ali betonskih cest in parkirišč se morajo
odvajati prek usedalnika in zadostno dimenzioniranih lovilcev olj in
maščob. Velja tudi za garaže in platoje za pranje motornih vozil.
|
|
Projektna rešitev odvodnjavanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z
javnih cest mora biti usklajena z |
|
-
Uredbo o emisiji
snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št.
47/05) in - Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07).
|
|
Javna kanalizacija se mora zaključiti s čistilno napravo. |
|
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih
odpadnih voda mora biti usklajena s |
|
-
Pravilnikom o
odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list
RS, št. 105/02, 41/04 ZVO-1, 50/04) in |
|
-
Uredbo o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo, |
|
-
Uredbo o emisiji
snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni
list RS, št. 45/07) ter |
|
-
Uredbo o emisiji
snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav
(Uradni list RS, št. 103/02, 41/04 ZVO-1). |
|
Na
lokacijah, kjer v bližini ni javne kanalizacije, se dopušča izgradnja le
večprekatnih vodonepropustnih greznic brez odtoka ali malih čistilnih
naprav. |
|
Pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo
zahtevnih in manj zahtevnih objektov in pri vlogi za pridobitev vodnega
soglasja za gradnjo enostavnih objektov, če gre za gradnjo na
vodovarstvenem območju, je potrebno dosledno upoštevati Pravilnik o
gradnjah na vodovarstvenih območjih, ki se lahko izvedejo samo na
podlagi vodnega soglasja in o dokumentaciji, ki je potrebna za
pridobitev vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 62/04). |
|
|
|
Posebni pogoji urejanja
električnega in drugih omrežij |
|
28. člen |
|
Obstoječi prenosni VN daljnovod 110 kV Ptuj - Kidričevo, z oznako D
1067, ki je v pristojnosti podjetja ELES Elektro-Slovenija, d.o.o.,
poteka preko območja Občine Hajdina. Elektroenergetski koridor tega
daljnovoda znaša 30 m, to je po 15 m na vsako stran od osi njegovega
skrajnega voda. Za vse prenosne elektroenergetske objekte je predvidena
rekonstrukcija. (Obstoječi daljnovod D 1067 bo sicer vzankan v
predvideno RTP Breg, za potrebe napajanja elektrificirane železniške
proge Pragersko - Hodoš.) Upoštevati je potrebno določila Pravilnika o
tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z
nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV (Uradni list SFRJ, št. 65/88).
|
|
Na
območju, ki ga urejajo PUP ni načrtovana gradnja predvidenih
visokonapetostnih naprav 220 kV oziroma 400 kV. |
|
Za
vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih ali predvidenih prenosnih
daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje, ki ga poda GJS ELES
Prenos električne energije. |
|
Za
vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov, namenjenih za
stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v
elektroenergetske koridorje obstoječih ali predvidenih daljnovodov, je
potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso
prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja, kot to
določa veljavna Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96). |
|
V
kolikor upravljalci virov elektromagnetnega sevanja dovolijo gradnjo
tudi v varovalnih pasovih virov EMS, se objekti v teh pasovih lahko
gradijo le v primeru, da mejne vrednosti za I stopnjo (bivalno okolje)
za načrtovane objekte niso presežene. |
|
Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo napajano iz RTP
110/20 kV Ptuj. |
|
V
območjih razpršene gradnje (podeželje) bodo grajeni srednjenapetostni in
nizkonapetostni vodi večinoma v nadzemni izvedbi, v podzemni oziroma
kabelski izvedbi bodo vodi grajeni le v strnjenih urbanih območjih.
|
|
Načrtovanje in izgradnja novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV)
s pripadajočim omrežjem (20 kV in 0,4 kV) na območju občine bo odvisno
od povečanja obremenitev ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne
razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode
in objekte. |
|
Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte in
v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je
potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa.
|
|
Za
potrebe izgradnje večjih obrtnih delavnic oziroma industrijskih
objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, je potrebno pri
Elektro Maribor, kot dobavitelju električne energije, posebej naročiti
raziskavo o možnostih napajanja z električno energijo. |
|
V
skladu z 71. členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 -
UPB), si morajo investitorji, za vsako novo priključitev ali povečanje
priključne moči, pridobiti soglasje za priključitev in izpolniti z njimi
predpisane pogoje. |
|
Varnostna oddaljenost objekta: |
|
-
od daljnovoda 20
kV znaša najmanj 7 m, |
|
-
od zračnega NN
omrežja znaša najmanj 2,5 m in |
|
-
od zemeljskih
elektroneregetskih kablov znaša najmanj 2 m. |
|
Za
javno razsvetljavo se praviloma dopušča le izvedba razsvetljave z
žarnicami z žarilno nitko ali z drugimi svetili s podobno svetlobo.
Izjeme se dopuščajo na prometno pomembnih mestih, kjer so posebne
razsvetljave potrebne zaradi prometne varnosti. |
|
Obliko svetil javne razsvetljave in obliko njihovih nosilnih elementov
za posamezna naselja mora odobriti Služba mestnega arhitekta.
|
|
V
vsakem primeru mora izbrana svetilka usmerjati vso svetlobo pod
horizontalno ravnino (do 5 % navzgor) oziroma kot določa predpis o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. |
|
Dekorativna oziroma arhitekturna razsvetljava objektov (cerkve,
spomeniki, izbrane fasade, drugo) mora biti izbrana in usmerjena tako,
da ne deluje moteče oziroma mora biti izbrana in izvedena v skladu z
veljavno zakonodajo. |
|
Ni
dovoljena uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike,
mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi
jih lahko odbijale proti nebu. |
|
|
|
Posebni pogoji drugih
omrežij |
|
28.a člen |
|
KTV (kabelska TV) |
|
Objekt se priključi na KTV distribucijsko omrežje pod pogoji, ki jih
poda upravljalec. |
|
Telekomunikacijsko
omrežje |
|
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega
telekomunikacijskega omrežja in predhodno pridobiti k projektnim
rešitvam soglasje pristojnega operaterja, ki je lastnik javnega
komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture. |
|
V
primeru, da je zaradi gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in
napeljav treba izvesti prestavitev in zaščito javnega komunikacijskega
omrežja ali pripadajoče infrastrukture, je dolžan investitor predvidene
gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav o tem v
predpisanem roku obvestiti operaterja, ki je lastnik javnega
komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, ki jo je
potrebno prestaviti ali zaščititi. Investitor mora pooblaščeni osebi
operaterja omogočiti prisotnost in strokovni nadzor pri izvedbi del. V
nasprotnem primeru investitor odgovarja operaterju za morebitno
povzročeno škodo. |
|
Prestavitev in zaščito lahko po dogovoru z investitorjem izvede tudi
operater, ki zagotavlja elektronsko komunikacijsko omrežje in je lastnik
javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, ali od
njega pooblaščeni izvajalec. |
|
Stroški prestavitve in zaščite bremenijo investitorja gradnje komunalnih
in drugih objektov, naprav in napeljav, če investitor te gradnje ter
operater, ki je lastnik javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče
infrastrukture, ki jo je treba prestaviti, s pogodbo ne določita
drugače. |
|
Bazne postaje mobilne
telefonije |
|
Pred izbiro lokacije za postavitev bazne postaje mobilne telefonije je
zahtevana pridobitev strokovnega mnenja z izračunom sevalnih obremenitev
baznih postaj izbranega sistema (ocena o vplivih elektromagnetnih sevanj
baznih postaj na okolje). |
|
Vročevodno in
plinovodno distribucijsko omrežje |
|
Objekti ki se gradijo ali rekonstruirajo na območju, kjer obstajata
vročevodno (ogrevalno) omrežje ali distribucijsko plinovodno omrežje, se
morajo na eno ali drugo omrežje priključiti. |
|
Na
območju, kjer še ni takega omrežja, se za potrebe ogrevanja objekta
lahko zgardi lastna naprava, vendar na tak način in s takim izborom
goriva, da vpliv na okolje ne bo škodljiv, ali da bo nujna škoda
najmanjša. |
|
Objekt se priključi na omrežje pod pogoji, ki jih poda upravljalec.
|
|
Zaradi zmanjševanja toplogrednih plinov naj se nove stavbe prvenstveno
priključujejo na čiste vire ogrevanja, kot je na primer biomasa, v
kolikor ni možna priključitev na plinovode ali vročevode. |
|
|
|
Odlagališča in
odlaganje odpadkov |
|
29. člen |
|
Gradnja deponij komunalnih in posebnih odpadkov se dopušča le na osnovi
izvedbenega prostorskega načrta. |
|
|
|
29.a člen |
|
Zbiranje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev: |
|
-
ravnanje z
odpadki mora biti urejeno na način, ki ne ogroža zdravja ljudi,
|
|
-
vsak objekt mora
biti vključen v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih
odpadkov, |
|
-
odpadki se
zbirajo v posebnih posodah (smetnjakih) in morajo biti ločevani po vrsti
in/ali izvoru, |
|
-
mesta za
smetnjake morajo biti določena zunaj stavbe, na delu gradbene parcele,
ki omogoča neoviran dostop komunalni službi. |
|
Zbirna mesta za ločeno zbiranje frakcij (ekološki otoki): |
|
-
zahtevana je
ustrezna oddaljenost ob bivalnih objektov, |
|
-
njihova lokacija
mora ustrezati pogojem neovirane dostopnosti s tovornimi vozili in
možnosti ustavljanja teh vozil, |
|
-
podana mora biti
možnost priključka na električno omrežje (zaradi nočne razsvetljave
in/ali nadzora z videokamero), |
|
-
zaželena je voda
za pranje in odvodnja nastalih odpadnih vod. |
|
Organske odpadke iz gospodinjstev in kmetijskih gospodarstev je treba v
čim večji meri kompostirati oziroma odlagati v ločene posode za biološko
razgradljive odpadke, če ta možnost obstaja. |
|
|
|
5. DRUGI
POGOJI, KI SO POMEMBNI ZA IZVEDBO PREDVIDENIH PROSTORSKIH UREDITEV
OZIROMA POSEGOV V PROSTOR |
|
|
|
Posebno zahtevni posegi
v prostor in pomembnejši posegi v prostor na občutljivejših območjih |
|
30. člen |
|
Če
so posegi v prostor tako zahtevni ali če se pripravljajo tako pomembni
posegi v prostor na občutljivih območjih, da je potrebno sodelovanje in
odločanje širše družbene skupnosti, se ti posegi ne morejo izvajati le
na osnovi PUP, temveč se morajo merila in pogoji za nameravane posege v
prostor obdelati z izvedbenim prostorskim načrtom. |
|
Izvedbeni prostorski načrt se mora izdelati: |
|
-
za kompleksno
graditev pri gradnji, širitvi ali prenovi naselij; |
|
-
za večjo
preobrazbo prostora ali |
|
-
za posege, ki
pomenijo večjo ekološko obremenitev okolja; |
|
-
če naravne ali
ustvarjene razmere oziroma vrednote v prostoru terjajo, da se za posege
na obravnavanem območju pripravijo izčrpnejše in zahtevnejše strokovne
podlage; |
|
-
če se na
obravnavanem območju intenzivneje prepletajo različni interesi glede
dejavnosti in namenske rabe prostora. |
|
|
|
Posebni sanitarni
pogoji |
|
31. člen |
|
Gradnje določenih vrst objektov in naprav ter izvajanje posegov v
prostor, ki utegnejo v večji meri škodljivo vplivati na zdravje ljudi,
se dopušča le, če se s projektno dokumentacijo pripravijo ukrepi, ki
bodo škodljive vplive na okolje zmanjšali do s predpisi dopuščenih
stopenj. |
|
V
skladu z določili veljavnega predpisa o higieni živil, mora biti dostop
do živilskega obrata in funkcionalnega zemljišča objekta obdelan in
urejen tako, da je preprečeno zaostajanje padavinske vode na površini in
omogočeno higiensko vzdrževanje; živilski obrati morajo imeti na
razpolago zadostne količine zdravstveno ustrezne pitne vode; okolica
živilskih obratov mora biti protiprašno urejena. |
|
Obstoječe objekte in naprave, katerih emisije so škodljive za okolje
bolj, kot je s predpisi dopuščeno, morajo lastniki sanirati.
|
|
Gnojne in gnojnične jame se dopušča graditi le v nepropustni izvedbi in
brez odtoka v teren. Obdelava gnojevke v lagunah se ne dopušča.
|
|
Objekti za rejo živali morajo imeti urejena gnojišča ter tla hlevov v
vodotesni obliki, brez nekontroliranih odtokov v tla. Gnojišča naj bodo
po možnosti pokrita, izcedne vode iz gnojišč pa se morajo zbirati v
vodotesnih gnojničnih jamah. |
|
Greznične gošče je treba odvažati na ustrezno čistilno napravo, ki jih
lahko predela neškodljivo za okolje. |
|
Hlevi na gnojevko morajo biti zgrajeni tako, da je doseženo učinkovito
aeriranje (prezračevanje) gnojevke in da se v zadostni meri zagotovi
oksidacija komponent v gnojevki, ki povzroča smrad. |
|
Za
zmanjševanje emisij neprijetnih vonjav v okolje je treba hleve za
gojenje živali opremiti z ustrezno projektiranim prisilnim
prezračevanjem ali naravnim, ki učinkovito preprečuje neprijetne vonjave
v okolju. |
|
Podzemni rezervoarji za tekoča goriva, starejši od 15 let, se morajo
glede na oljetesnost sanirati najkasneje v roku enega leta po preteku te
starosti. |
|
|
|
Posebni pogoji za
varstvo pred hrupom |
|
31.a člen |
|
Gradnje določenih vrst objektov in naprav ter izvajanje posegov v
prostor, ki utegnejo v večji meri škodljivo vplivati na zdravje ljudi,
se dopušča le, če se s projektno dokumentacijo pripravijo ukrepi, ki
bodo škodljive vplive na okolje zmanjšali do s predpisi dopuščenih
stopenj. |
|
Stanovanjska in proizvodna oziroma obrtna območja ob avtocesti, glavnih
ter regionalnih cestah in železnici je potrebno zaščititi pred
prekomernim hrupom. Ocene in meritve hrupa je treba upoštevati pri
izdelavi projektnih dokumentacij v smislu odmikov oziroma protihrupne
zaščite in drugih protihrupnih ukrepov. |
|
Objekti obrtnih in proizvodnih dejavnosti morajo biti locirani tako, da
se emisije ne širijo neposredno v smeri stanovanjskih območij.
|
|
Za
vire hrupa je treba pred začetkom gradnje pridobiti okoljevarstveno
dovoljenje za hrup, če to zahteva zakonodaja na področju varstva okolja.
|
|
V
času gradnje je treba z ustreznimi omilitvenimi ukrepi, kot so izbira
gradbenih strojev z nižjo zvočno močjo, prilagoditvijo dolžine časa
obratovanja posameznega gradbenega stroja in postavitvijo gradbiščne
ograje preprečiti preseganje zakonsko dovoljenih mejnih ravni hrupa za
posamezna obdobja dneva. |
|
V
kolikor upravljalci hrupnih infrastrukturnih objektov dovolijo gradnjo
tudi v varovalnih pasovih, morajo objekti biti izvedeni tako, da je
zdravje ljudi v teh objektih varovano pred čezmernim hrupom.
|
|
|
|
Druge določbe, povzete
iz elaborata: Okoljsko poročilo |
|
31.b člen |
|
Obseg posamezne dejavnosti (prag posega) določa veljavni predpis, ki
govori o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo
vplivov na okolje. Poseg nad navedenim pragom se dopušča ob predhodni
izvedbi presoje vplivov na okolje. |
|
V
Občini Hajdina je potrebno za naslednje vrste posegov, če presežejo v
veljavnem predpisu navedeni prag, izvesti presojo vplivov na okolje:
|
|
-
kmetijske
operacije - melioracije kmetijskih zemljišč, |
|
-
gradnja objektov
za urejanje vodnega režima z namenom zagotavljanja obrambe pred
poplavami in erozijo, varstva vodnih količin in zalog, varstva kakovosti
voda in zadrževanje naravnih vodotokov, |
|
-
obnova in
vzdrževanje ribnikov in ribogojnic, |
|
-
ureditev obor za
živino in divjad, |
|
-
premagovanje
višinskih razlik z brežinami, izjemoma z opornimi zidovi, |
|
-
območje P10-P3
(farma prašičev v Dražencih), |
|
-
območje P10-P4
(območje kmetijskih objektov in drugih proizvodnih dejavnosti na Marofu
v Lancovi vasi), |
|
-
elektrifikacija
obstoječe proge Pragersko - Ormož in |
|
-
rekonstrukcija
ter posodobitev železniške proge Pragersko - Puconci, |
|
-
predvideni
vzporedni prenosni plinovod R15/1 in predvideni mednarodni prenosni
plinovod M9 Dolga vas. |
|
Vsa kmetijska gospodarstva z več kot 5 glav velike živine (GVŽ) morajo
imeti izdelan gnojilni načrt. |
|
Na
kmetiji lahko redijo le toliko živali, kolikor imajo na razpolago
površin za uporabo živinskega gnojila, ki nastaja pri reji, da dovoljeni
letni vnosi dušika v tla ne bodo preseženi. |
|
Za
izpuščanje emisij snovi v atmosfero je treba pred začetkom gradnje
pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (OVD), če to zahteva zakonodaja.
|
|
Emisije hladiv v okolje iz hladilnih naprav je treba zmanjševati z
gradnjo tesnih naprav in nadzorovanim vzdrževanjem hladilnih naprav, ki
vsebujejo ozonu škodljive snovi, zaradi preprečevanja izpuščanja ozonu
škodljivih snovi. |
|
Emisije prahu na gradbišču je treba preprečevati v času rušenja in
gradnje z vlaženjem sipkih gradbenih materialov in transportnih poti v
suhem in vetrovnem vremenu. |
|
|
|
Omilitveni ukrepi na
posebnem varstvenem območju oziroma na območju Natura 2000 Hajdina
(Drava SI5000011 in pSCI SI3000220) |
|
31.c člen |
|
Na
posebnem varstvenem območju oziroma na območju Natura 2000 Hajdina
(Drava SI5000011 in pSCI SI3000220), so omilitveni ukrepi, ki jih je
treba izvesti - da je izvedba nameravanega plana oziroma posega možna in
ne bo povzročala okoljskih problemov - naslednji: |
|
-
z ustreznimi
dokumenti je treba usmeriti urbanizacijo na območju Občine Hajdina tako,
da posegi oziroma gradnje na ožjem poplavnem območju reke Drave ne bodo
možni (nobenih objektov pod zadnjo rečno teraso); |
|
-
Hajdinsko
studenčnico je treba ohraniti v obstoječem stanju. Na njenem območju
niso dovoljeni posegi oziroma gradnje, ki bi kakorkoli posegali v
studenčnico ali jo spreminjali; |
|
-
na območju
nestalnega pritoka Studenčnice v Skorbi morajo biti objekti oddaljeni
najmanj 5 m od pritoka. Zagotoviti je potrebno, da odpadne vode iz teh
objektov ne bodo iztekale v vodotok, in sicer z vodotesno ureditvijo
vseh povoznih površin te odvajanjem komunalnih voda v nepretočne,
vodotesne in ustrezno dimenzionirane greznice ali v javno kanalizacijo,
kadar obstoja. |
|
|
|
Posebni protipožarni
pogoji |
|
32. člen |
|
Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je potrebno upoštevati
tudi požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka
požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z
vplivi obstoječih ali novih industrijskih objektov ter z možnostjo
širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. Zato morajo biti
zagotovljeni potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna
ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje
širjenja ognja ob požaru. |
|
Za
specifično požarno bolj obremenjene objekte se morajo glede odmikov in
načina gradnje upoštevati posebni tehnični predpisi. |
|
Rezervoarje za kurilno olje se dopušča praviloma vgrajevati le v
stanovanjske objekte potrošnika goriva ali v posebej za to zgrajene
objekte. |
|
Rezervoar za utekočinjeni naftni plin, s priključkom na objekt, se mora
postaviti v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive
tekočine in pline ter v skladu s pogoji dobavitelja. |
|
Strelovodna naprava: če je tako določeno s posebnimi predpisi, mora biti
celoten objekt zaščiten proti atmosferski elektriki. Po objektu morajo
biti nameščeni lovilni vodi ter skupno ozemljilo; na njega naj bodo
povezane vse kovinske mase na objektu. |
|
|
|
Posebni geološki pogoji |
|
33. člen |
|
Za
novogradnje na nasutih zemljiščih se morajo pridobiti predhodni
geotehnični pogoji. |
|
Na
območjih nestabilnih - plazovitih tal je nedopustno poseganje v teren
brez predhodnega mnenja pooblaščenega geologa, ki izda mnenje o
ustreznosti posega in opredeli dopusten način posega v nestabilna tla.
|
|
Pri vseh posegih graditve ali druge dejavnosti, kjer se predvideva
tresenje terena (pilotiranje, utrjevanje nasutij za infrastrukturne
objekte in naprave ter podobno), je potrebno predhodno izdelati študijo
vplivov na obstoječe grajeno okolje in načrtovati izvedbo teh del tako,
da posledice tresenja ne bodo vplivale na konstrukcijske elemente
gradnje v vplivnem območju ter na stabilnost in trdnost temeljnih tal
pod njimi. |
|
Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno
protipotresno projektirani in zgrajeni. |
|
|
|
Pogoji za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami |
|
34. člen |
|
Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da
zagotavljajo pogoje za varen umik in premoženja ter zadostne prometne in
delovne površine za intervencijska vozila v primeru nesreč. |
|
Dejavnosti v prostor je treba umeščati izven območij potencialnih
nesreč, ustrezno upravljati primarne dejavnosti v nevarnih in ogroženih
območjih in nadzorovati aktivnosti, ki lahko povzročijo naravne in druge
nesreče, razvoj pa omejevati sorazmerno glede na izrazitost in
pogostnost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali
njegove materialne dobrine. Spreminjanje obsega poplavnih območij ali
odtočnih režimov je možno le izjemoma, vendar le ob ustrezni
nadomestitvi teh površin. Na območjih vododeficitarnosti in suše se ne
umešča novih dejavnosti, ki povečujejo porabo vode in bi s tem prizadele
oskrbo s pitno vodo ter ogrozile bogatenje podtalnice ali izvorov in
minimalni pretok vodotokov - obstoječe dejavnosti je treba prilagoditi
tako, da je poraba vode čim manjša. |
|
Pri gradnjah in drugih posegih v prostor v poplavnih območjih in v
območju poplavnega vala pri morebitnih porušitvah nasipov ali drugih
elementov hidrocentral mora upravni organ za urejanje prostora
investitorja opozoriti na možne nevarnosti. |
|
Strešina na območju stavbe, ki meji na javno površino, mora biti
opremljena s snegobrani. |
|
Za
preprečevanje razlitja poplavnih voda, plazenja tal ter ogrožanja
naravnih danosti in objektov pred naravnimi in drugimi nesrečami, so
dopustne gradnje nasipov ter ostali posegi in ureditve ter gradnja
objektov za izboljšanje razmer. |
|
V
poplavnih, hudourniških, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje
nove poselitve, gradnje infrastrukture oziroma dejavnosti ali
prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne
nesreče. |
|
Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih
dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. |
|
|
|
Obramba v prostorskem
aktu |
|
35. člen |
|
Pri kompleksnem urejanju naselij, industrijskih con in drugih območij, v
katerih se pogosto zadržuje večje število ljudi, pri gradnji in urejanju
okolja večstanovanjskih, javnih, proizvodnih in drugih objektov, v
katerih se pogosto zadržuje večje število ljudi, ter pri urejanju drugih
objektov in naprav ter pri posegih v prostor, pomembnih za obrambo in
zaščito, se morajo upoštevati pogoji upravnega organa, pristojnega za
obrambo. |
|
Pri terenskih obrambnih vajah se dopuščajo le tisti posegi, pri katerih
je mogoče takoj vzpostaviti prvotno stanje. |
|
|
|
Omejitve v zvezi z
varnostjo zračne plovbe |
|
36. člen |
|
Javno letališče Maribor je letališče državnega pomena in predstavlja
obvezno izhodišče Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list
RS, št. 76/04). |
|
Območje Občine Hajdina spada med območje, spada med območje, v katerem
se ovire za zračni promet štejejo: |
|
-
med ovire v coni
letališča štejejo objekti, inštalacije, naprave, drevje in zvišanje
okoliškega terena, kakor tudi poglobitev terena za ceste, kanale in
podobno; |
|
-
zunaj cone
letališča štejejo za ovire: |
|
·
v krogu s
polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča - objekti,
inštalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov ali višje kot 30
metrov, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 metrov višji od
referenčne točke letališča; |
|
·
objekti,
inštalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga s polmerom 10
kilometrov od referenčne točke letališča, in ki s višji od 30 metrov in
ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz
okoliške pokrajine za več kot 100 metrov; |
|
·
vsi objekti,
instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter
daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in
soteskami po dolžini več kot 75 metrov; |
|
·
za ovire pod
zračnimi potmi štejejo objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od
okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj
varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih
vodov in podobno. |
|
Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo
višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno
pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Direktorata za
civilno letalstvo, k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt
pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
|
|
|
|
|
|
Deponija plodne zemlje |
|
37. člen |
|
Plodno zemljo, ki se odstranjuje zaradi gradenj oziroma drugih posegov v
prostor, se mora deponirati pod pogoji posebnega občinskega predpisa. |
|
|
|
Omogočanje dostopnosti
funkcionalno oviranim osebam |
|
38. člen |
|
Pri gradnji in prenovi javnih objektov se morajo urediti dostopi za
invalidske vozičke. |
|
Pri gradnji in prenovi pločnikov se morajo urediti sestopi s pločnikov
pri prehodih prek cest in na parkirišča tako, da je omogočena normalna
uporaba osebam z invalidskimi vozički. |
|
Isti pogoj velja tudi za gradnje in prenove prehodov za pešce na višje
nivoje. |
|
|
|
Merila za določanje
pomožnih objektov |
|
39. člen |
|
Pomožni objekti se določajo s posebnim predpisom in se dopuščajo graditi
le pod pogoji tega predpisa in tega odloka. |
|
Pomožni objekti po tem odloku so enostavni objekti po Pravilniku o
vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, pogojih za
gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del,
ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št.
114/03, 130/04, 100/05). |
|
Pomožni objekti so vse stavbe in objekti na gradbeni parceli, ki
ustrezajo merilom enostavnega objekta. |
|
|
|
Urejanje površin za
ljubiteljsko obdelavo - vrtičkarstvo |
|
39.a člen |
|
Urejanje površin za ljubiteljsko obdelavo ni dovoljeno na: |
|
-
kmetijskih
površinah, ki so trajno namenjene kmetijski proizvodnji (območje
najboljših kmetijskih zemljišč), |
|
-
površinah, ki so
zavarovane zaradi varstva narave in varstva kulturne dediščine oziroma
namenjene parkovni ureditvi. |
|
Površine za vrtičkarstvo je možno urejati: |
|
-
na kmetijskih
zemljiščih nižjih kategorij; |
|
-
na zemljiščih,
ki so v zaraščanju; |
|
-
začasno na
zemljiščih, predvidenih za gradnjo oziroma druge posege v prostor.
|
|
Velikost posameznih parcel ne sme presegati 200 m2. |
|
Za
shranjevanje orodja je dovoljena gradnja lop, pri čemer tlorisna
velikost ne sme presegati 4 m2; z lociranjem in oblikovanjem le-teh pa
mora soglašati Služba mestnega arhitekta. Območje je dovoljeno opremiti
z vodovodnim omrežjem. Postavljanje ograj med posameznimi parcelami ni
dovoljeno, možna je zasaditev žive meje do višine 0,60 m. |
|
|
|
Merila za določanje
gradbenih parcel |
|
40. člen |
|
Gradbena parcela je stavbno zemljišče, na katerem stoji oziroma je
predviden objekt ali naprava in stavbno zemljišče, potrebno za njegovo
redno rabo - funkcionalno zemljišče. |
|
Funkcionalno zemljišče predstavljajo dvorišča, dostopi in dovozi k
objektu ali napravi, parkirišča, zemljišče, ki je nujno potrebno za
dostop pri vzdrževanju in popravljanju objekta ali naprave, in podobno.
|
|
Gradbene parcele za predvidene objekte ali naprave se določajo na
osnovi: |
|
-
velikosti in
oblike objekta ali naprave; |
|
-
namena,
predvidenih dostopov in dovozov do objekta ali naprave; |
|
-
oblikovanosti
terena in lege ter gabaritov sosednjih objektov; |
|
-
velikosti in
oblike zemljiških parcel, na katerih naj bi se zgradil objekt ali
naprava. |
|
Nova gradbena parcela mora biti velika: |
|
-
za stanovanjske
hiše najmanj 500 m2, |
|
-
za atrijske in
vrstne hiše najmanj 250 m2, |
|
-
za vinske kleti
in počitniške hišice najmanj 150 m2, |
|
-
za pomožne
objekte najmanj dvojna tlorisna površina objektov. |
|
Delitev in združevanje parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel so
dopustni, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več takih gradbenih
parcel, ki so primerne za gradnjo in imajo zagotovljen dovoz in dostop.
|
|
|
|
Rušitev objektov |
|
41. člen |
|
Za
rušitev vseh objektov, razen tistih, ki jih je možno odstraniti na
podlagi izdane oziroma pridobljene lokacijske informacije, si je
potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. |
|
Gradbene odpadke, ki bodo v času rušenja nastajali, je treba na izvoru
zbirati po vrstah odpadkov ter jih predajati predvsem pooblaščenim
zbiralcem in predelovalcem zaradi njihove ponovne uporabe, če to ne bo
mogoče, pa pooblaščenim odstranjevalcem gradbenih odpadkov. |
|
Pred rušenjem je treba iz objektov odstraniti vse nevarne snovi in
odpadke in jih na gradbišču do odvoza hraniti tako, da ne bodo ogrožena
tla oziroma podzemna voda. Nevarne snovi in odpadke je treba skladiščiti
in uporabljati na takšen način, da ne bodo vir onesnaževanja za tla,
podzemne vode, kanalizacijo ali površinske vode, kar se zagotavlja s
skladiščenjem v ustrezno izvedenih skladiščih za nevarne snovi.
|
|
|
|
Služba mestnega
arhitekta |
|
42. člen |
|
Za
strokovno pomoč upravnim organom pri presoji urbanistične oziroma
arhitekturne problematike ter za svetovanje investitorjem ustanovljena
Služba mestnega arhitekta podaja svoje mnenje: |
|
-
ob primerih,
navedenih v prejšnjih členih, tudi |
|
-
v primerih
drobne urbanistične oziroma arhitekturne problematike na območju PUP,
kot so primernost barve fasade, barve in oblike oken, kritine, drobne
urbane opreme, zunanje ureditve itd., |
|
-
pri ugotavljanju
skladnosti gradbeno tehnične dokumentacije za pridobitev gradbenega
dovoljenja z zahtevanimi lokacijskimi pogoji ter |
|
-
v drugih
primerih, ko je potrebna strokovna presoja (razen v primerih, kadar je
objekt že izveden; takrat Služba mestnega arhitekta ne more podati z 19.
členom tega odloka predpisanega mnenja k idejni rešitvi). |
|
|
|
III REHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
|
|
|
43. člen |
|
Sanirati se mora vire: |
|
-
žarišča naravnih
procesov, |
|
-
prekomernega
hrupa, |
|
-
škodljivih
zračnih emisij, |
|
-
škodljivih
emisij v podtalnico in vodne površine, |
|
-
prevelikih
smradnih emisij ter |
|
-
emisij v zemljo:
|
|
določene vrste proizvodnje, |
|
večje kotlovnice, |
|
prometnejše ceste, |
|
disko klube, |
|
rekreacijske objekte, |
|
večje hleve, |
|
odlagališča odpadkov, |
|
kanalizacije brez čistilnih naprav, |
|
neustrezne greznice in gnojišča |
|
in
podobno. |
|
|
|
44. člen |
|
Praviloma se morajo izdelati načrti za celovito urejanje večjih in
pomembnejših naselij. |
|
Ti
načrti se sprejmejo kot posebne strokovne podlage PUP za urejanje teh
naselij. |
|
Vizuelno se morajo sanirati: |
|
-
proizvodni
objekti in objekti za intenzivno živinsko proizvodnjo oz. območja takih
objektov (z zelenjem ali prenovo), |
|
-
opuščena
nahajališča mineralnih surovin, |
|
kot vizuelno najbolj degradacijski elementi v območjih PUP. |
|
|
|
45. člen |
|
Z
dnem uveljavitve sprememb PUP prenehajo veljati že realizirani izvedbeni
prostorski akti. |
|
|
|
46. člen |
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Ministrstvo za okolje in
prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor.". |
|
|
|
4. člen |
|
Ta
odlok prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin. |
|
|
|
|
|
Številka: 350-05-107/04 |
|
Hajdina, 22. oktobra 2007 |
|
|
|
|
|
|
Občina Hajdina |
|
Župan Radoslav
Simonič, l. r. |
|