Na
podlagi 149. člena
Zakona
o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno
besedilo, 49/06 – ZMetD, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09,
108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 97/12 – Odl. US), 32. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 –
ZZLPPO, 127/06 – ZJZP in 38/10 – ZUKN in 57/11), 36. člena
Zakona o javno zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06),
29. in 61. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 – ZUJF), na podlagi 7. člena
Odloka o načinu izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe
zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju Mestne občine
Murska Sobota (Uradni list RS, št. 80/13) in 17. in 90. člena
Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/07 –
uradno prečiščeno besedilo in 49/10) je Mestni svet Mestne občine Murska
Sobota na seji dne 23. 12. 2013 sprejel |
|
O D L
O K |
o
podelitvi koncesije za izvajanje obvezne občinske gospodarske javne
službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju Mestne
občine Murska Sobota |
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
|
(1) Ta
odlok je koncesijski akt, s katerim Mestna občina Murska Sobota (v
nadaljevanju: občina) določa predmet in pogoje za podelitev koncesije
ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem lokalne gospodarske javne
službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. |
(2)
Gospodarska javna služba iz prvega odstavka tega člena se na območju
občine izvaja s podelitvijo koncesije fizični ali pravni osebi in pod
pogoji določenimi z zakonom, podzakonskimi akti, odlokom ter drugimi
predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe. |
2. člen
(definicije)
|
(1)
Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: |
1.
gospodarska javna služba oziroma javna služba je gospodarska javna
služba iz 1. člena; |
2.
koncedent je Mestna občina Murska Sobota; |
3.
pristojni organ je oddelek mestne uprave, pristojen za gospodarsko javno
službo, ki je predmet tega odloka; |
4.
mestni svet je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota; |
5.
koncesija je izraz za koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe iz
1. člena; |
6.
koncesionar je fizična ali pravna oseba, ki izvaja javno službo po tem
odloku na podlagi koncesije; |
7.
izvajalec javne službe je koncesionar po tem odloku; |
8.
koncesijska pogodba je pogodba, s katero koncedent in koncesionar
uredita medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo; |
9.
izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov ali izvirni povzročitelj je
oseba, kot ga opredeljujejo predpisi in odlok občine, ki določa način
izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe. |
(2)
Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določa
Zakon o varstvu okolja, Odlok o načinu izvajanja obvezne občinske
gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na
območju Mestne občine Murska Sobota in drugi predpisi, ki urejajo
dejavnosti ravnanja z odpadki. |
3. člen
(javni razpis)
|
(1) V
Mestni občini Murska Sobota se dejavnost javne službe po Odloku o načinu
izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih
vrst komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni
list RS, št. 80/13), izvaja s podelitvijo enotne koncesije fizični ali
pravni osebi. |
(2)
Koncesija za izvajanje javne službe se podeli na podlagi javnega
razpisa. |
II. KONCESIJA
4. člen
(koncesijsko razmerje)
|
(1)
Koncesijsko razmerje po tem odloku je razmerje, ki obsega koncesijo za
opravljanje gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka v skladu z
ZGJS. Koncesijsko razmerje iz prejšnjega stavka predstavlja koncesijo
storitev, v smislu predpisov o javno zasebnem partnerstvu. |
(2)
Koncesijo pridobi koncesionar s podpisom koncesijske pogodbe in s tem
nastane koncesijsko razmerje. |
(3)
Koncesijo lahko koncesionar deloma ali v celoti prenese na drugo osebo,
s predhodnim soglasjem koncedenta. |
(4) Pri
oddaji pravnih poslov tretjim osebam, mora koncesionar ravnati skladno z
načelom nediskriminatornosti. Pri oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo
predpostavke javnih naročil, tretjim osebam, mora koncesionar ravnati
skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo
javnih naročil. |
5. člen
(koncesionarjev pravni monopol)
|
(1)
Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju
občine: |
–
izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena
tega odloka, |
–
izključno oziroma posebno pravico dobave, postavitve in vzdrževanja
infrastrukture (objektov in opreme), ki služijo za izvajanje javne
službe, |
–
dolžnost zagotavljati uporabnikom storitev javne službe, ki so vsi
izvirni povzročitelji komunalnih odpadkov, kontinuirano izvajanje in
kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in
v javnem interesu. |
(2)
Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1.
člena, mora dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun.
Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec
javne službe na celotnem območju občine. |
(3) V
izjemnih primerih lahko koncesionar, po predhodni pridobitvi soglasja
koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o izvajanju
posameznih del v okviru izvajanja gospodarske javne službe, po kateri
lahko druga oseba opravlja posamezne storitve ali dela javne službe za
območje občine. |
(4)
Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati
dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi
predpisi. |
6. člen
(razmerje do podizvajalcev)
|
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko
pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov
storitev javne službe ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem
imenu in za svoj račun. |
7. člen
(dejavnost koncesionarja)
|
(1)
Predmet koncesije po tem odloku je izvajanje javne službe iz 1. člena
tega odloka na območju koncesije v času trajanja koncesije, v skladu s
tem odlokom in koncesijsko pogodbo. |
(2)
Koncesionar lahko v času trajanja koncesije, pod pogoji, ki jih dopušča
zakon, opravlja tudi druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno
evidentiranje različnih dejavnosti skladno z Zakonom o preglednosti
finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni
list RS, št. 33/11), predpisi izdanimi za njegovo izvrševanje in drugimi
predpisi s tega področja. |
(3)
Oprema za izvajanje koncesije, ki sestavlja infrastrukturo javne službe,
je v času trajanja koncesije in po njenem prenehanju, last
koncesionarja, kolikor ni drugače določeno s koncesijsko pogodbo. Oprema
iz prejšnjega stavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi. |
8. člen
(trajanje koncesije)
|
(1)
Koncesija se podeli izbranemu koncesionarju za obdobje 5 let. |
(2) Rok
koncesije začne teči naslednji dan po uveljavitvi koncesijske pogodbe.
Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih
strank. |
(3) Rok
koncesije se lahko na predlog koncesionarja podaljša največ za 2 leti,
če je moral koncesionar zaradi okoliščin, ki predstavljajo višjo silo,
zagotoviti v času trajanja koncesijskega razmerja bistvena dodatna
vlaganja, ki s prvotnim investicijskim načrtom niso bila predvidena in
katerih si v času trajanja koncesije koncesionar ni mogel povrniti. |
III. RAZMERJA KONCESIONARJA DO
UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE IN KONCEDENTA
9. člen
(pravice in dolžnosti koncesionarja,
koncedenta in uporabnikov storitev javne službe)
|
Razmerja
koncesionarja do uporabnikov storitev javne službe in koncedenta tvorijo
pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov storitev
javne službe. |
10. člen
(dolžnosti koncesionarja)
|
(1)
Koncesionar mora uporabnikom zagotavljati kontinuirano in kvalitetno
opravljanje javnih služb iz 1. člena tega odloka. Storitve javne službe
so javne dobrine in jih mora koncesionar vsakomur zagotavljati pod
enakimi pogoji. |
(2)
Dolžnosti koncesionarja so zlasti: |
1. v
javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati
javno službo, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odlokom
ter koncesijsko pogodbo; |
2.
upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde,
povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za
ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki; |
3.
zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih in zdravju škodljivih odpadkov
ter odpraviti napake na opremi, ki utegne povzročiti večjo škodo na
okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku 12 ur od ugotovitve napake
oziroma prejema obvestila uporabnikov storitev javne službe (interventno
izvajanje javne službe); |
4.
uporabljati opremo in druga sredstva za izvajanje javne službe kot dober
gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne napake, okvare in
pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali zdravja
ljudi v roku 14 dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila uporabnikov
storitev javne službe; |
5.
sklepati z uporabniki storitev javne službe pogodbe za uporabo javnih
dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije, izdajati
soglasja in projektne pogoje ter obračunavati pristojbine in druge
prispevke v skladu s predpisi; |
6.
pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje javne službe in
kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti, oblikovati predloge cen
(tarife) in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javne
službe in poslovanju; |
7.
svetovati in pomagati koncendentu pri pripravi razvojnih in
investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev
v okviru javnih razpisov ter drugih virov; |
8.
voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o
kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov
storitev javne službe, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem
koncesije in javne službe in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o
dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe; |
9.
plačevati koncesijsko dajatev; |
10.
druga dela, v skladu z odlokom o načinu izvajanja obvezne občinske
gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na
območju Mestne občine Murska Sobota in drugimi predpisi, ki urejajo
ravnanje z odpadki. |
(3)
Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je
registriran, vendar njihovo izvajanje ne sme negativno ali moteče
vplivati na opravljanje te javne službe. Koncesionar mora za predmetno
javno službo, ki jo opravlja, ločeno voditi zakonsko predpisane
računovodske evidence in izkaze, ki veljajo za gospodarske javne službe.
Ločene računovodske evidence in izkaze mora koncesionar voditi tudi v
primeru, ko opravlja posamezno javno službo tudi na območju drugih
lokalnih skupnosti. |
11. člen
(način izvajanja javne službe)
|
Javna
služba se izvaja na način, kot je določen v Odloku o načinu izvajanja
obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst
komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni list
RS, št. 80/13), v skladu s tem odlokom ter koncesijsko pogodbo. |
12. člen
(odgovornost koncesionarja in
zavarovanja)
|
Koncesionar mora zavarovati svojo odgovornost za škodo iz naslova
splošne civilne odgovornosti, ki bi jo, pri opravljanju ali v zvezi z
opravljanjem javne službe, povzročili pri njem zaposleni ljudje ali
pogodbeni podizvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam
(zavarovanje odgovornosti). |
13. člen
(koncesionarjeva tveganja)
|
(1)
Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun in nosi
celotno tveganje povpraševanja po storitvah javne službe in druga tržna
tveganja koncesije. Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali
plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo
načrtovanih. |
(2) V
primeru predčasnega prenehanja koncesije v skladu s tem odlokom in
koncesijsko pogodbo, koncesionar ni upravičen do poplačila katerihkoli
vlaganj v opremo oziroma drugo infrastrukturo potrebno za izvajanje
javne službe s strani koncedenta, razen v primeru odstopa od pogodbe
zaradi kršitev na strani koncedenta. |
14. člen
(pravice in dolžnosti koncedenta)
|
(1)
Koncedent mora zagotavljati: |
–
ustrezne pogoje za izvajanje javne službe v skladu z zakonom in drugimi
predpisi, odlokom o načinu izvajanja te javne službe in tem odlokom; |
– takšno
višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno
zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje opreme
oziroma potrebne infrastrukture za izvajanje javne službe,da se lahko,
ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova
vrednost; |
–
sankcioniranje uporabnikov, zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne
službe; |
–
sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med
dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju
občine; |
– pisno
obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah
uporabnikov. |
(2)
Koncedent ima pravico zahtevati, da koncesionar izvaja javno službo v
skladu s predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe, v skladu s
koncesijsko pogodbo in da redno plačuje koncesijsko dajatev. |
(3)
Koncedent ima pravico izvajati redne in izredne revizijske preglede
poslovanja koncesionarja v delu, ki se nanaša na koncesijsko razmerje po
tem odloku. |
15. člen
(pravice in dolžnosti uporabnikov)
|
(1)
Uporabniki imajo pravico: |
– do
trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja, |
– enake
obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev, |
– da se
storitev javne službe obračunava po veljavnih cenah, v skladu s sprejeto
tarifo in veljavno zakonodajo, |
– do
vpogleda v evidence ali zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se
nanašajo nanj, |
– da
koncesionar izvaja javno službo na način, kot je določen v veljavnih
predpisih in odloku mestne občine. |
(2)
Uporabniki morajo posredovati koncesionarju potrebne podatke za vodenje
katastra in obveznih zbirk podatkov, sporočiti koncesionarju vsako
spremembo in prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe,
omogočiti izvajanje javne službe in upoštevati navodila koncesionarja
ter redno plačevati za opravljene storitve v skladu s vsakokratno
veljavno ceno storite. |
(3) Če
uporabnik koncesionarju ne dovoli izvajati storitev javne službe ali ga
pri tem ovira, mora koncesionar o tem obvestiti pristojno inšpekcijo
oziroma drug nadzorni organ, ki v skladu s pooblastili zagotovi potrebne
ukrepe za nemoteno izvajanje javne službe. |
IV. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI
KONCESIONAR
16. člen
(status koncesionarja)
|
(1)
Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje iz
17. člena tega odloka. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne
določa drugače. |
(2)
Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo
prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja
med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za
koncesionarja ustanovili določeno pravno-organizacijsko obliko, s katero
bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo (konzorcij). |
(3)
Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave
sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni
(skupni) prijavi. Če ista oseba sodeluje pri več skupnih vlogah, se vse
take vloge zavržejo. Če oseba že kandidira samostojno, ne more
kandidirati še kot član konzorcija. |
17. člen
(dokazovanje izpolnjevanja pogojev)
|
(1) V
prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora
prijavitelj dokazati da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo
(sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje
javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge
predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne
sme biti začet postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega
prenehanja ali likvidacijski postopek ter mora izpolnjevati vse druge
pogoje, predpisane z zakonom), ob tem pa mora prijavitelj dokazati
oziroma predložiti ustrezne listine: |
1. da je
registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet razpisa ter
izpolnjuje vse predpisane pogoje za izvajanje javne službe; |
2. da je
sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet
koncesije, ter kvalitetno in kontinuirano izvajati javno službo, v
skladu s predpisi, normativi in standardi; |
3. da je
usposobljen za vodenje katastra ter razpolaga s sredstvi za njegovo
vodenje; |
4. da
razpolaga z ustreznimi prostori in opremo za izvajanje javne službe,
oziroma na drug način nesporno izkaže, da lahko opravlja dejavnost javne
službe; |
5. da
razpolaga z zadostnim številom delavcev, ki imajo potrebne kvalifikacije
in so ustrezno usposobljeni za izvajanje javne službe; |
6. da se
obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem
koncesije lahko povzroči občini, uporabnikom ali tretjim osebam
(predloži ustrezno predpogodbo); |
7. da
predloži osnutek poslovnega načrta v skladu z veljavno zakonodajo, ki
vsebuje tudi vse podatke o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov,
organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja
katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim
dokaže izpolnjevanje pogojev (iz točke 1–6); |
8. da
izpolnjuje druge pogoje za udeležbo na javnem razpisu (sposobnost),
določene z zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil in tem
odlokom. |
(2) V
času trajanja koncesijskega razmerja, mora koncesionar pisno zaprositi
koncedenta za soglasje k vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno
spremembo kapitalske strukture. Prav tako mora koncesionar pred
sklenitvijo koncesijske pogodbe in ves čas trajanja koncesijskega
razmerja v svojih notranjih aktih in v razmerjih s koncedentom
zagotoviti predkupno pravico koncedenta pri vseh spremembah lastniške
strukture v družbi. |
(3) Če
koncesionar ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, predstavlja to
kršitev bistvenih elementov koncesijske pogodbe iz 4. točke prvega
odstavka 24. člena odloka. |
V. JAVNI RAZPIS
18. člen
(oblika in postopek javnega razpisa)
|
(1)
Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere
z enotnim javnim razpisom. Sklep o pričetku postopka javnega razpisa
sprejme župan. |
(2)
Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na enotnem
spletnem portalu javnih naročil ter vsebuje zlasti naslednje: |
1.
navedbo in sedež koncedenta, |
2.
podatke o objavi koncesijskega akta, |
3.
predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem
razpisu, |
4.
začetek in predviden čas trajanja koncesije, |
5.
postopek izbire koncesionarja, |
6.
merila za izbor koncesionarja, |
7. način
dokazovanja izpolnjenosti pogojev za opravljanje javne službe, |
8. druge
obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave
napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne
vloge ...), |
9. način
zavarovanja resnosti prijave in obveznost zavarovanja za dobro izvedbo
pogodbenih obveznosti s finančnim zavarovanjem, unovčljivim na prvi
poziv, |
10. kraj
in čas za dvig razpisne dokumentacije, razpisna dokumentacija mora biti
dosegljiva prijaviteljem brezplačno, |
11. kraj
in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev, |
12.
naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav, |
13. rok
za izbiro koncesionarja, |
14. rok,
v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa, |
15.
odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom, |
16.
druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa. |
(3)
Poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena se v javnem razpisu lahko
objavijo tudi drugi podatki, pomembni za sklenitev koncesijskega
razmerja, morajo pa biti objavljeni vsi potrebni podatki, katere zahteva
zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis. |
(4)
Pristojni organ pripravi javni razpis in razpisno dokumentacijo,
sestavni deli obeh pa morata biti vsebinsko medsebojno skladni. |
(5)
Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti kandidatom dostop
do razpisne dokumentacije in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo. |
(6) V
razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo
omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo. |
(7)
Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred
obveznimi objavami iz prvega odstavka tega člena. |
19. člen
(razpisni pogoji)
|
V javnem
razpisu se določijo razpisni pogoji in način dokazovanja izpolnjevanja
pogojev, ki jih mora izpolnjevati koncesionar po tem odloku. Z
razpisnimi pogoji se ne sme določati bistveno novih pogojev, niti
dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za
koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom. |
20. člen
(merila za izbor koncesionarja)
|
(1)
Merila za izbor koncesionarja so: |
–
ponujena cena storitve izvajanja posamezne |
gospodarske javne službe, ki se oblikuje v skladu |
z
določili veljavnega predpisa o oblikovanju |
cen
storitev obveznih gospodarskih javnih |
služb
varstva okolja; max. 50 točk |
– višina
koncesijske dajatve; max. 20 točk |
–
tehnična usposobljenost; max. 10 točk |
–
kadrovska usposobljenost in znanja |
oseb, ki
so pomembne za izvajanje javne |
službe
(npr. višja stopnja izobrazbe, |
funkcionalna znanja), ki presegajo |
minimalne zahteve javne službe; max. 5 točk |
–
dosedanje pozitivne reference na |
področju
izvajanja razpisane |
gospodarske javne službe; max. 5 točk |
–
finančna in poslovna |
usposobljenost; max. 5 točk |
–
možnost tehtanja odpadkov za vsako |
gospodinjstvo; max. 5 točk. |
Po
navedenih merilih lahko ponudba prejme maksimalno 100 točk (100 %). |
(2)
Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v
razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove
uporabe) ter navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do
najmanj pomembnega. |
VI. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA
21. člen
(uspešnost javnega razpisa)
|
(1)
Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna
prijava. |
(2)
Prijava je popolna, če izpolnjuje vse zahtevane pogoje iz razpisa
(pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna). |
(3) Če
koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni
razpis ponovi. |
(4)
Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če prijavitelj ni bil izbran ali
če s pravno ali fizično osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v
roku iz tretjega odstavka 23. člena ni bila sklenjena koncesijska
pogodba. |
22. člen
(izbira koncesionarja)
|
(1) V
postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj
takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje
skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja na javnem
razpisu. |
(2)
Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem
prijavitelju opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo
sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo
imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega
področja, v katerega spada koncesija, da omogočajo strokovno presojo
vlog. |
(3)
Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s prijaviteljem,
njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem
v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem
razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena,
v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je
zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti
ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Predsednik in
člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu
ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali
drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje
pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno
izjavo. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati
svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno
komunicirati s prijavitelji, ampak le posredno preko koncedenta.
Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne
komisije. |
(4) Po
končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali
izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju
komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo
razpisne zahteve ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera
izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je
nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija
posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi
postopek izbire koncesionarja. |
(5)
Mestna uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno
odločbo. |
(6)
Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino prijaviteljev, ki
izpolnjujejo pogoje za prijavo po tem odloku. |
(7)
Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 90 dni od
njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov,
ki so na strani koncesionarja. |
VII. KONCESIJSKO RAZMERJE
23. člen
(sklenitev koncesijske pogodbe)
|
(1)
Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s
sklenitvijo koncesijske pogodbe. |
(2) Za
dejavnost iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem ali
pravno osebo iz drugega odstavka 16. člena (konzorcij) sklene ena
koncesijska pogodba. |
(3)
Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent
izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora
koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba
začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank. |
(4)
Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. |
(5)
Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred
iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija oziroma
pogodba o izvajanju javne službe, ne glede na tretji odstavek tega člena
pa začne koncesijska pogodba učinkovati ob izteku roka prejšnje
koncesije oziroma pogodbe o izvajanju javne službe. |
24. člen
(koncesijska pogodba)
|
(1) S
koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa pomembna
vprašanja v zvezi z izvajanjem koncesijskega razmerja, zlasti pa: |
1.
vsebino, obliko in namen koncesije; |
2.
pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem
javne službe; |
3.
medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem opreme oziroma
druge infrastrukture koncesije; vlaganje osnovnih sredstev koncesionarja
v dejavnost javne službe, |
4.
spremembe v družbi koncesionarja, za katere mora ta pridobiti pisno
soglasje koncedenta; |
5.
pogoje za oddajo poslov podizvajalcem; |
6. način
medsebojnega obveščanja o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati
na izvajanje javne službe ter poročanja o izvajanju koncesijske
dejavnosti; |
7.
pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne
službe; |
8.
pogodbene kazni in pogoji za povrnitev morebitne škode, povzročene v
zvezi z (ne)izvajanjem javne službe; |
9.
spreminjanje izvajanja koncesijske pogodbe, izvajanje finančnega in
strokovnega nadzora s strani koncedenta, medsebojno poročanje in
obveščanje javnosti; |
10.
odpoved, razveza in razdrtje pogodbe ter s tem povezane pravice
pogodbenih strank; |
11.
posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti; |
12.
trajanje koncesijske pogodbe in njeno prenehanje ter s tem povezane
pravice pogodbenih strank; |
13.
druga vprašanja, ki urejajo medsebojna razmerja in način izvajanja javne
službe. |
(2)
Koncesijska pogodba mora biti sestavljena v skladu z zakonom, odlokom
(koncesijskim aktom) in objavljenim javnim razpisom, sicer je
neveljavna. V primeru manjših ali nebistvenih neskladij, se neposredno
uporablja koncesijski akt. |
25. člen
(razmerje med koncesijsko pogodbo in
koncesijskim aktom)
|
(1) V
primeru neskladja med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo velja
koncesijski akt. |
(2) Po
sklenitvi koncesijske pogodbe lahko koncedent spremeni koncesijski akt
skladno s predpisi s področja javno zasebnega partnerstva, če je
potrebno v javnem interesu spremeniti način in pogoje izvajanja
koncesije, odvzeti koncesijo ali izvesti druge ukrepe v javnem
interesu. |
(3)
Sprememba koncesijskega akta velja in učinkuje neposredno na koncesijsko
razmerje. Določbe koncesijske pogodbe, ki so v nasprotju s spremembo
koncesijskega akta, se ne uporabljajo. |
26. člen
(podizvajalci)
|
(1) Če
prijavitelj nastopa v postopku podelitve koncesije s podizvajalci, mora
v svoji vlogi za pridobitev koncesije navesti podizvajalce in posamezne
storitve dejavnosti gospodarske javne službe, ki jih bodo izvajali. |
(2) Če
koncesionar odda dela podizvajalcu po podpisu koncesijske pogodbe, mora
koncedent s tem soglašati. |
(3)
Podizvajalec, ki izvaja posamezne storitve v okviru gospodarske javne
službe iz prvega člena, mora izpolnjevati pogoje, potrebne za udeležbo
(sposobnost), določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje
javnih naročil in pogoj iz prve alinee prvega odstavka 17. člena tega
odloka. |
(4) Za
delo podizvajalcev odgovarja koncesionar koncedentu, kot da bi ga
opravljal sam. |
VIII. PRENOS KONCESIJE
27. člen
(prenos koncesije)
|
(1)
Koncesionar (odstopnik koncesije) sme pravice in obveznosti iz
koncesijske pogodbe ali njenega dela prenesti na novega koncesionarja
(prevzemnik koncesije) le s predhodnim dovoljenjem koncedenta. Ta
določba se uporablja tudi za prenos koncesije na univerzalne pravne
naslednike koncesionarja. |
(2)
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda na podlagi pisne izjave
odstopnika oziroma prevzemnika koncesije, v kateri mora biti izkazano,
da sta odstopnik in prevzemnik koncesije uredila medsebojna razmerja v
zvezi s prenosom koncesije. |
(3)
Koncedent lahko zavrne izdajo dovoljenja za prenos le v primeru, da: |
–
prevzemnik koncesije ne izpolnjuje pogojev za pridobitev in izvrševanje
koncesije; |
– je
izpolnjen kateri od pogojev za odvzem koncesije iz 35. člena tega
odloka. |
(4) Akt
o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija
podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko
pogodbo. |
(5)
Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije
v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki. |
IX. VIRI FINANCIRANJA
28. člen
(viri financiranja)
|
(1)
Koncesionar pridobiva sredstva za opravljanje javne službe: |
– iz
plačila uporabnikov za opravljene storitve javne službe |
– iz
proračuna občine za namene določene v skladu z odlokom in drugimi
predpisi, |
– iz
dotacij, donacij in subvencij, |
– iz
sredstev EU pridobljenih iz strukturnih in drugih skladov, |
– z
drugimi viri. |
(2)
Osnova za določitev vrednosti in obsega del je letni plan izvajalca
javne službe. Cenik storitev sprejme pristojni organ Mestne občine
Murska Sobota na podlagi predloga izvajalca javne službe in v skladu s
predpisi. |
(3) V
koncesijski pogodbi se lahko določi, da so plačila uporabnikov storitev
javne službe koncesionarju urejena preko podizvajalca, ki obračunava
storitve po tem odloku neposredno uporabnikom in izvršuje plačila
koncesionarju po izdanih računih. |
X. PLAČILA KONCESIONARJA
29. člen
(koncesijska dajatev)
|
(1)
Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvajanje
gospodarske javne službe. |
(2)
Koncesijska dajatev se obračunava in plačuje v odstotkih od cene
storitve koncesionarja, način obračuna in plačila pa se podrobneje
določi v koncesijski pogodbi. |
(3)
Koncesionar mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o osnovah, na
podlagi katerih se obračunava in plačuje koncesijska dajatev. |
(4) V
primeru, ko gre za uresničevanje javnega interesa zagotavljanja javne
službe, se lahko koncedent v javnem interesu in v korist uporabnikov
storitev javne službe, odpove plačilu koncesijske dajatve, kar se
posebej opredeli v koncesijski pogodbi. |
XI. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE IN
POROČANJE KONCESIONARJA
30. člen
(nadzor)
|
(1)
Nadzor nad izvajanjem koncesije izvaja pristojni organ Mestne uprave
Mestne občine Murska Sobota. |
(2)
Nadzor iz prejšnjega odstavka obsega zlasti: |
– nadzor
nad opremo za izvajanje javne službe, njeno vzdrževanje oziroma
obnavljanje; |
– nadzor
dokumentacije v zvezi z ustrezno porabo prihodkov in upravičenosti
stroškov, ki izvirajo iz opravljanja javne službe; |
– nadzor
izvajanja dejavnosti v skladu s tem odlokom, odlokom o načinu izvajanja
obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst
komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Murska Sobota, koncesijsko
pogodbo, zakoni in drugimi predpisi. |
(3)
Koncesionar je dolžan pristojnemu organu omogočiti nadzor nad izvajanjem
koncesije in uradnim osebam predložiti vso potrebno dokumentacijo v
zvezi z izvajanjem koncesije, dajati informacije v zvezi z izvajanjem
koncesije in omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z
izvajanjem koncesije. |
(4)
Nadzor pristojnega organa se lahko izvaja v prostorih koncesionarja ali
na terenu. |
(5)
Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan in mora potekati tako, da ne
ovira rednega izvajanje koncesije. Praviloma se izvaja v poslovnem času
koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja
obravnavati kot poslovno skrivnost. O nadzoru se sestavi zapisnik. |
Če
pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje
pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno
odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti ali sprejme druge ukrepe v
skladu z zakonom, tem odlokom ali koncesijsko pogodbe. |
(6) V
skladu s predpisi izvaja nadzor nad koncesionarjem tudi pristojna
inšpekcija in drugi pristojni državni organi. |
31. člen
(poročanje)
|
(1)
Koncesionar mora na zahtevo koncedentu dajati na razpolago vse podatke,
ki so potrebni za izvajanje njegovih nalog, zlasti pa: |
–
podatke o prihodkih, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti; |
–
podatke o količinah zbranih odpadkov; |
–
podatke o pritožbah uporabnikov; |
–
podatke o vlaganjih v vzdrževanje opreme za izvajanje javne službe; |
–
podatke o poslovanju, ki vplivajo na nastajanje stroškov ali drugače
vplivajo na ceno storitve. |
(2)
Koncesionar je dolžan zahtevane podatke iz prejšnjega odstavka poslati
pristojnemu organu tudi v elektronski obliki. Obliko in formate
pošiljanja podatkov določi pristojni organ. |
(3)
Koncesionar je dolžan koncedentu podati letno poročilo do 31. marca
tekočega leta za preteklo leto. |
(4)
Letno poročilo mora obsegati vse predpisane podatke, podatke iz prvega
odstavka tega člena ter opisno oceno izvajanja javne službe v preteklem
letu, ki mora vključevati tudi podatke o pritožbah uporabnikov. |
(5)
Podrobneje se obseg in način poročanja uredi v koncesijski pogodbi. |
XII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
32. člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
|
Koncesijsko razmerje preneha: |
– zaradi
prenehanja koncesijske pogodbe; |
– zaradi
prenehanja koncesionarja; |
– z
odvzemom koncesije; |
– z
odkupom koncesije. |
33. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
|
(1)
Koncesijska pogodba redno preneha z dnem poteka roka koncesije. |
(2)
Koncesijska pogodba preneha tudi z odstopom pogodbi zveste stranke od
pogodbe zaradi kršitve obveznosti druge stranke. Podrobneje se odstop
zaradi kršitve pogodbe uredi v koncesijski pogodbi. |
(3)
Stranki koncesijske pogodbe se lahko med trajanjem pogodbe sporazumeta o
prenehanju pogodbe, v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno
spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma
drugih objektivnih okoliščin, nadaljnje izvajanje dejavnosti iz
koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. Pogodbena stranka, ki želi
sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni stranki pobudo, ki
vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z
obrazložitvijo. Pobuda mora biti dana v pisni obliki. |
(4)
Stranki koncesijske pogodbe se v primeru iz drugega in tretjega odstavka
tega člena dogovorita za primeren odpovedni rok, ki ne sme biti krajši
od 6 mesecev. |
34. člen
(prenehanje koncesionarja)
|
(1)
Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem koncesionarja, če nima
univerzalnega pravnega naslednika. |
(2) V
primeru univerzalnega pravnega naslednika koncesionarja koncesijsko
razmerje ne preneha, pač pa se prenese na pravnega naslednika skladno z
določbami tega odloka. |
(3)
Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne
posledice začetka stečajnega postopka. |
35. člen
(odvzem koncesije)
|
(1)
Pristojni organ z odločbo odvzame koncesijo zaradi kršitev
koncesionarja, če koncesionar: |
– ne
začne z izvajanjem koncesije v roku, dogovorjenem s koncesijsko
pogodbo; |
– če ne
izpolnjuje več pogojev za opravljanje gospodarske javne službe, ki je
predmet koncesije ali ne izvaja koncesije; |
– pri
izvajanju koncesije koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam namenoma
ali iz hude malomarnosti povzroči škodo; |
– krši
določbe tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo način izvajanja
koncesije; |
– ne
ravna v skladu z dokončnimi odločbami, ki jih pristojni organ izdaja v
okviru nadzora nad izvajanjem koncesije; |
– ne
ravna v skladu z dokončnimi odločbami, izdanimi v okviru inšpekcijskega
nadzora ali drugega nadzora državnega organa nad koncesionarjem pri
izvajanju koncesije; |
– če
zahteva plačilo za izvedene storitve izven potrjenih tarif javne službe
ali predlaga spremembo tarif v nasprotju s ponudbo, koncesijsko pogodbo
ali predpisi. |
(2)
Odvzem koncesije je mogoč ne glede na to, ali predstavljajo navedene
kršitve bistveno kršitev koncesijske pogodbe. |
(3)
Pristojni organ pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so razlog za
odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga
opozori, da bo v nasprotnem primeru uveden postopek odvzema koncesije. |
(4) V
primeru, da je koncesionar konzorcij, kršitev posameznega člana
konzorcija velja za kršitev koncesionarja. |
36. člen
(odkup koncesije)
|
(1)
Odkup koncesije je možen takrat, ko koncedent enostransko ugotovi, da bi
bilo javno službo možno učinkoviteje opravljati na drug način. |
(2) Ob
prisilnem odkupu koncesije je koncedent dolžan koncesionarju plačati
odškodnino po predpisih, ki urejajo razlastitev. |
(3)
Način, obseg in pogoje odkupa se določi v koncesijski pogodbi. |
XIII. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE
OKOLIŠČINE
37. člen
(višja sila)
|
(1)
Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive
in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske
pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim
strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge
elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih
izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem
delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba. |
(2)
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano
javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje
sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih
napak in višje sile za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov
predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi
izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se
morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju
javne službe v takih pogojih. |
(3) V
primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od
koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja
koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah. |
(4) V
primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg
koncesionarja aktivira tudi civilno zaščito ter enote, službe in druge
operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem
primeru prevzame civilna zaščita nadzor nad izvajanjem ukrepov. |
38. člen
(spremenjene okoliščine)
|
(1) Če
nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno
otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da
bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena
tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima
koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. |
(2)
Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko
prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se
morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju
koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je
koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe. |
XIV. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
39. člen
(uporaba prava)
|
Za vsa
razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in
uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori
izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije. |
40. člen
(arbitražna klavzula in prepoved
prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
|
(1) S
koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med
koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v
nasprotju s pravnim redom. |
(2) V
razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni
dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča
ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže). |
41. člen
(reševanje sporov)
|
Za
reševanje sporov v zvezi z izvajanjem koncesionirane javne službe je
pristojno sodišče v Murski Soboti. |
XV. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
42. člen
(začetek veljavnosti odloka)
|
(1) Ta
odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati
petnajsti dan po objavi. |
(2)
Postopek za podelitev koncesije v skladu s tem odlokom začne župan
najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi odloka. |
|
Št.
007-0019/2013-2(180) |
Murska
Sobota, dne 23. decembra 2013 |
|
Župan |
Mestne občine Murska Sobota |
Anton Štihec l.r. |
|