New Page 2

Na osnovi 53. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZureP-2) ter 15. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16, 16/18) je Občinski svet Občine Kidričevo na 10. redni seji, dne 7.2.2020 sprejel

 

ODLOK

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA

O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE KIDRIČEVO,

SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ŠT. 3

1.  Uvodne določbe

 

1. člen

(predmet odloka)

(1) Občina Kidričevo s tem odlokom sprejme spremembe in dopolnitve št. 3 Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 38/13 in spremembe) (v nadaljevanju OPN-SD3).

(2) Spremembe in dopolnitve št. 3 Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo, so sprejete v rednem postopku sprememb in dopolnitev in se nanašajo na tekstualni in grafični del strateškega in izvedbenega dela OPN.

 

2. člen

(vsebina in oblika OPN-SD3)

(1) Spremembe in dopolnitve OPN vsebujejo tekstualni del in grafične prikaze ter obvezne priloge.

(2) Grafični prikazi OPN-SD3 vsebujejo naslednje karte:

 

a.  Strateški del:

1.  Zasnova prostorskega razvoja občine (M1:50.000)

2.  Zasnova gospodarske javne infrastrukture (M1:50.000)

3.  Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve (M1:50.000)

4.  Usmeritve za razvoj poselitve (M1:50.000)

5.  Usmeritve za razvoj v krajini (M1:50.000)

6.  Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M1:50.000)

 

b.  Izvedbeni del:

1.  Pregledna karta Občine Kidričevo z razdelitvijo na liste (M1:50.000)

2.  Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M1:50.000)

3.  Prikaz območij urejanja prostora, osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000) (listi 3, 4, 8, 9, 10 in 16)

4.  Prikaz območij urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000) (listi 3, 4, 8, 9, 10 in 16)

5.  Prikaz prostorskih ureditvenih pogojev z enotami urejanja prostora (M 1:5.000) (lista 9 in 10)

6.  Grafični prikaz ureditev v EUP KI88 (M 1:2.500)

6.1 Prikaz namenske rabe prostora – izsek iz grafičnih prilog kartografskega dela OPN

6.2 Območje z obstoječim parcelnim stanjem in predvidenimi objekti

6.3 Ureditvena situacija

6.4 Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo

6.5 Prometna situacija

6.6 Gradbena situacija

7.  Grafični prikaz ureditev v EUP KI92 (M 1:2.000)

7.1 Prikaz namenske rabe prostora – izsek iz grafičnih prilog kartografskega dela OPN

7.2 Območje z obstoječim parcelnim stanjem in predvidenimi objekti

7.3 Ureditvena situacija

8.  Grafični prikaz ureditev v EUP KI104 (M 1:2.500)

8.1 Prikaz namenske rabe prostora – izsek iz grafičnih prilog kartografskega dela OPN

8.2 Območje z obstoječim parcelnim stanjem in predvidenimi objekti

8.3 Prikaz faznosti gradnje po objektih

8.4 Parcelacija območja

8.5 Ureditvena situacija

 

(3) Obvezne priloge k OPN-SD3 vsebujejo:

1.  Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta

2.  Prikaz stanja prostora

3.  Strokovne podlage

4.  Prva in druga mnenja nosilcev urejanja prostora

5.  Obrazložitev in utemeljitev

6.  Povzetek za javnost

7.  Okoljsko poročilo

 

2.  Vsebina sprememb in dopolnitev odloka

 

3. člen

(vsebina sprememb in dopolnitev odloka)

(1) V šestem odstavku 10. člena odloka (prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti) se v drugem stavku za besedilom: »… je območje za širitev proizvodnih dejavnosti« doda besedilo: »(površine za industrijo in gospodarske cone)«.

(2) V četrtem odstavku 15. člena odloka (temeljne smeri prometnega povezovanja) se črta besedilo »glavne železniške proge št. 40 Pragersko-Središče-d.m. (Republika Hrvaška)«.

(3) V prvem odstavku 19. člena odloka (ključni projekti s področja prometne infrastrukture za razvoj občine) se v šesti alineji besedilo »št. 40 Pragersko – Središče – državna meja« nadomesti z besedilom »Pragersko-Hodoš«.

(4) V prvem odstavku 19. člena odloka (ključni projekti s področja prometne infrastrukture za razvoj občine) se v celoti črta besedilo zadnje (sedme) alineje.

(5) V drugem odstavku 22. člena odloka (železniško omrežje) se besedilo »št. 40 Pragersko – Središče – državna meja« nadomesti z besedilom »Pragersko-Hodoš«.

(6) V drugem odstavku 29. člena odloka (odvajanje in čiščenje odpadne vode) se v zadnjih dveh stavkih beseda »meteorne« nadomesti z besedo »padavinske«.

(7) V tretjem odstavku 29. člena odloka (odvajanje in čiščenje odpadne vode) se beseda »fekalnega« nadomesti z besedo »javnega«.

(8) V petem odstavku 32. člena odloka (električna energija) se za četrto alinejo doda besedilo nove pete, šeste, sedme, osme, devete in desete alineje, ki se glasi:

»

·   kabliranje dela DV kidričevo 2 - Taborišče in odcepa DV Pleskar,

·   kabliranje DV Lovrenc 3,

·   kabliranje EE vodov zaradi izgradnje obvoznice Kidričevo,

·   kabliranje EE vodov zaradi izgradnje DV 400 kV Cirkovce - Pince in DV 20 kV Cirkovce - Žerjavinec,

·   TP Lovrenc 3 (nadomestna),

·   TP Zg. Hajdina - Njiverce (OPPN).«

(9) V drugem odstavku 36. člena odloka (zasnova varstva okolja) se beseda »podtalnice« nadomesti z besedilom »podzemnih voda«.

(10) V prvem odstavku 43. člena odloka (urbanistično oblikovanje naselja Kidričevo) se beseda »Ptuj« nadomesti z besedo »Hodoš«.

(11) V drugem odstavku 50. člena odloka (koncept razvoja naselja Kidričevo) se za besedilom: »(do zahodne obvoznice).« doda nov stavek: »Na zahodni strani obvoznice je predvidena nadaljnja širitev območja proizvodnih dejavnosti (gospodarske cone) proti odlagališču rdečega blata.«

(12) V sedmem odstavku 53. člena odloka (usmeritve za razvoj gozdarstva) se beseda »Ptuj« nadomesti z besedo »Hodoš«.

(13) V dvanajstem odstavku 60. člena odloka (območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) se beseda »podtalnica« nadomesti z besedilom »podzemna voda«.

(14) V tretjem odstavku 62. člena odloka (usmeritve za varstvo vodnih virov) se na koncu doda besedilo: »Varstvo vodnih virov se zagotavlja v skladu z veljavnimi predpisi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja.«

(15) V četrtem odstavku 62. člena odloka (usmeritve za varstvo vodnih virov) se na začetku prve alineje doda beseda »komunalne«. V isti alineji se pred besedo »čistijo« doda beseda »obvezno«.

(16) V četrtem odstavku 62. člena odloka (usmeritve za varstvo vodnih virov) se na začetku druge alineje doda beseda »komunalne«.

(17) V četrtem odstavku 62. člena odloka (usmeritve za varstvo vodnih virov) se v tretji alineji beseda »fekalne« nadomesti z besedo »odpadne«.

(18) V četrtem odstavku 62. člena odloka (usmeritve za varstvo vodnih virov) se za tretjo alinejo doda nova četrta alineja, ki se glasi: »industrijske odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, v kolikor koncentracije parametrov onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti, določenih v veljavnih predpisih. V nasprotnem primeru se industrijske odpadne vode predhodno odvedejo na industrijsko čistilno napravo.«

(19) V drugem odstavku 74. člena odloka (splošni PIP o dopustnih dejavnosti) se v četrti alineji besedilo »naj bistveno ne povečuje« nadomesti z besedilom »ne sme povzročati čezmernih« in besedilo »(povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na« nadomesti z besedilom »in bistveno poslabšati«. Na koncu alineje se beseda »in« nadomesti z ločilom »,«.

(20) V tretjem odstavku 92. člena odloka (skupni PIP za prostorski razvoj na varovanih območjih, koridorjih GJI) se besedilo, ki se nanaša na določitev varovalnega pasu železnic spremeni tako, da se glasi:

»Železnice:

·   od meje progovnega pasu:

·   železniške proge: 100,00 m

·   industrijski tir: 50,00 m«.

(21) V tretjem odstavku 92. člena odloka (skupni PIP za prostorski razvoj na varovanih območjih, koridorjih GJI) se besedilo, ki se nanaša na določitev varovalnega pasu plinovoda spremeni tako, da se glasi:

»Plinovod:

·   osi voda:

·   prenosnega sistema zemeljskega plina: 65,00 m

·   distribucijskega sistema zemeljskega plina: 5,00 m

·   ograje:

·   merilno-regulacijske postaje in ostalih objektov prenosnega sistema, razen kompresorskih postaj: 65,00 m

·   kompresorske postaje: 100,00 m«

(22) V dvajsetem odstavku 93. člena odloka (splošni PIP za gradnjo in urejanje cestnega omrežja) se beseda »Meteorne« nadomesti z besedo »Padavinske«.

(23) V tretjem odstavku 95. člena odloka (splošni PIP za železniški promet) se v prvem stavku za besedo »varovalnem« doda beseda »progovnem«, v nadaljevanju se v istem stavku črta besedilo »železniške proge«.

(24) V petem odstavku 95. člena odloka (splošni PIP za železniški promet) se beseda »Središče« nadomesti z besedo »Hodoš«.

(25) V šestem odstavku 95. člena odloka (splošni PIP za železniški promet) se črta besedilo prvega stavka in nadomesti z besedilom: »Kovinske mase se po že izvedeni elektrifikaciji povezuje na način, kot to določajo veljavni predpisi.«

(26) V četrtem odstavku 97. člena odloka (splošni PIP za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž) se besedilo »smrad ne motita« nadomesti z besedilom »izpušni plini ne motijo«.

(27) V prvem odstavku 100. člena odloka (splošni PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja) se za besedilom »čiščenju komunalne in« doda besedilo »predhodno očiščene industrijske vode ter«.

(28) V 103. členu odloka (splošni PIP za gradnjo in urejanje elektronskih komunikacijskih omrežij) se na koncu za dvanajstim odstavkom doda nov trinajsti odstavek, ki se glasi: »Na celotnem območju občine je na vseh namenskih rabah prostora dopustno vzpostavljati dostopovne točke kot samostojne elektronske naprave za mobilne komunikacije v lokalnem (dostopovnem) komunikacijskem omrežju iz oddelka klasifikacije vrst objektov CC-SI 22 na prej zgrajenih stavbah, gradbenih inženirskih objektih in na ureditvah drugih gradbenih posegov.«

(29) V devetem odstavku 117. člena odloka (splošni PIP za varstvo voda) se beseda »podtalnice« nadomesti z besedilom »podzemnih voda«.

(30) V drugem odstavku 119. člena odloka (skupni PIP za varstvo in izboljšanje zraka) se na koncu doda besedilo: »Podjetja iz IC Talum morajo občino seznanjati z rezultati meritev kakovosti zunanjega zraka, ki jih izvajajo kot posledica svoje dejavnosti na območju Taluma.«

(31) V tretjem odstavku 119. člena odloka (skupni PIP za varstvo in izboljšanje zraka) se besedilo prvega stavka dopolni oz. spremeni tako da se glasi: »Pri posameznih obstoječih nepremičnih virih emisije snovi v zrak mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja izvajati obratovalni monitoring v skladu z zahtevami zakonodaje.«

(32) V petem odstavku 119. člena odloka (skupni PIP za varstvo in izboljšanje zraka) se na koncu doda besedilo: »Vsaka novogradnja mora preučiti možnost priključka na daljinsko ogrevanje ali uporabo zemeljskega plina za ogrevanje prostorov. V primeru tehnične možnosti in ekonomske upravičenosti, ki jo preuči tudi upravljavec posameznega omrežja oz. izvajalec GJS, se morajo priključiti na eno ali drugo omrežje.«

(33) V 119. členu odloka (skupni PIP za varstvo in izboljšanje zraka) se na koncu doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »Pri umeščanju novih območij proizvodnih dejavnosti (površine za industrijo in gospodarske cone) je potrebno zagotoviti primerno oddaljenost od območij, namenjenih bivanju. Med njimi je potrebno zagotoviti ustrezen vegetacijski pas.«

(34) V tretjem odstavku 120. člena odloka (skupni PIP za varstvo tal) se beseda »podtalnico« nadomesti z besedilom »podzemne vode«.

(35) V drugem odstavku 122. člena odloka (splošni PIP v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami – poplavna varnost) se v petem stavku beseda »meteorna« nadomesti z besedo »padavinska«.

(36) V tretjem odstavku 122. člena odloka (splošni PIP v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami – poplavna varnost) se beseda »Čakovec« nadomesti z besedo »Hodoš«.

(37) V četrtem odstavku 122. člena odloka (splošni PIP v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami – poplavna varnost) se beseda »podtalnica« nadomesti z besedilom »podzemna voda«  in beseda »talne« z besedo »podzemne«..

(38) V enajstem odstavku 122. člena odloka (splošni PIP v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami – poplavna varnost) se v zadnji točki prve alineje beseda »meteorne« nadomesti z besedo »padavinske«.

(39) V 124. členu odloka (splošni PIP v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami – požarna varnost se v celoti črta besedilo šestega odstavka. Ostali odstavki se preoštevilčijo.

(40) V prvem odstavku 133. člena odloka (splošni PIP glede varovanja zdravja: varovanje pred svetlobnim onesnaženjem) se številka »2016« nadomesti s številko »2021«.

(41) V drugem odstavku 137. člena odloka (ukrepi za varovanje zdravja ljudi) se doda nova četrta alineja, ki se glasi: »Občina zagotovi možnost priključevanja na zemeljski plin in daljinsko ogrevanje.«

(42) Za 138. členom odloka (splošni pogoji za urejanje območij, za katera veljajo sprejeti prostorski izvedbeni akti) se doda nov 138.a člen, ki se glasi:

 

»138.a člen

(posebni PIP za gradnjo in posege v industrijski coni KI88)

(1) Na območju EUP KI88 veljajo določila posebnih PIP navedenih v nadaljevanju tega člena in prikazanih na kartah izvedbenega dela, ki so navedene v 35. odstavku tega člena.

 

Dopustne dejavnosti in objekti po namenu

(2) Dopustna je ureditev novega tovornega vhoda in priključne ceste iz zahodne obvoznice naselja Kidričevo za kompleks Talum z vsemi potrebnimi spremljajočimi objekti - izgradnja novega tovornega vhoda in priključne ceste z rekonstrukcijo obstoječe ceste znotraj cone ter izgradnja kolesarske in pešpoti, ureditev parkirišč za tovorna in osebna vozila z vsemi potrebnimi spremljajočimi objekti (vhodni portal s prostorom za varnostnike, kolesarnica, tovorna tehtnica, objekt s prostori za šoferje …) in vso potrebno gospodarsko javno infrastrukturo.

 

Vrste dopustnih gradenj

(3) V območju EUP KI88 so dopustne naslednje vrste gradenj:

1. gradnja novih objektov, ki obsega gradnjo novega objekta, po zgraditvi pa tudi dozidavo že obstoječega objekta, nadzidavo obstoječega objekta, izvedbo del zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji videz objekta,

2. rekonstrukcija objektov in naprav,

3. odstranitev obstoječih objektov in novogradnja nadomestnih objektov,

4. gradnja, rekonstrukcija in odstranitev objektov in naprav GJI (komunale, energetike, prometa in zvez).

 

Vrste drugih dopustnih posegov

(4) V območju EUP KI88 so dopustni naslednji drugi posegi:

1. funkcionalne spremembe objektov pri uvajanju sodobnejše tehnologije,

2. spremembe namembnosti objektov v okviru dopustnih dopolnilnih dejavnosti v sklopu osnovnih dopustnih dejavnosti,

3. gradnja, utrjevanje, urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,

4. vzdrževanje objektov in naprav.

 

Etapnost izvedbe

(5) V območju EUP KI88 je dopustna gradnja v več zaporednih fazah (etapah), ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka faza mora biti zaključena funkcionalna celota, vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo, priključki in zunanjimi ureditvami. Infrastrukturne ureditve, priključke in zunanje ureditve je dopustno urediti kot stalno ali začasno opremo območja na območju naslednjih faz izgradnje. Morebitna faznost gradnje se določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

 

Načrt parcelacije in lega objektov

(6) Parcele za gradnjo posameznih objektov oz. ureditev se določijo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ob upoštevanju lastninske ali gradbene pravice.

 

Opis načrtovanih objektov in površin

(7) Pri izvozu iz obvoznice je predvidena ureditev krožišča s štirimi priključki (priključek na obvoznico, priključek na parkirišče za tovorna vozila, priključek na vhodno cesto v kompleks Talum in priključek na parkirišče za osebna vozila). Ureditev parkirišča za tovorna vozila (51 parkirnih mest) je predvidena na območju južno od krožišča, parkirišče za osebna vozila (301 parkirno mesto) pa na območju severno od krožišča. Na parkirišču za osebna vozila je dopustna ureditev polnilnic za električna vozila. Ob krožišču je predvidena tudi ureditev ponikalnih polj. V območju EUP KI88 je dopustno spremeniti lokacije parkirišč za osebna in tovorna vozila ter lokacije in oblike ponikalnih polj, če se v naslednjih fazah izgradnje pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, okoljevarstvenega ali ekonomskega vidika, vendar rešitve ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom in zakonsko opredeljenimi pogoji, normativi ipd.

(8) V EUP KI88 je dopustna gradnja naslednjih načrtovanih objektov in ureditev površin:

1.  Dopustna je gradnja naslednjih objektov:

·   objekt 1: vhodni objekt (vhodni portal v kompleks Talum s prostori za varnostnike in pomožnimi prostori) v tlorisni velikosti do 5 m x 19 m + 4 m x 4 m, višine do 6 m, etažnost P,

·   objekt 2: prostori za šoferje (ob parkirišču za tovorna vozila) v tlorisni velikosti do 6 m x 10 m, višine do 4 m, etažnost P,

·   objekt 3: objekt tovorne tehtnice v tlorisni velikosti do 9 m x 14 m, višine do 6 m, etažnost P,

·   kolesarnica,

·   transformatorska postaja in agregat.

2.  pri višini posameznih objektov je dopustna toleranca do strojnih, elektro in telekomunikacijskih elementov, ki se jih lahko namesti na streho objekta,

3.  v prvi točki tega odstavka so določene tlorisne dimenzije objektov na stiku z zemljiščem, velikost tlorisne izpostavljenosti projekcije najbolj izpostavljenih delov objekta na zemljišču so lahko večje,

4.  izgradnja prometnih, parkirnih in manipulativnih površin ter potrebnih omrežij in objektov GJI za obratovanje objektov in ureditev,

5.  ozelenitev površin,

6.  tlorisne dimenzije in natančnejša umestitev posameznih objektov in ureditev se ob upoštevanju tehnoloških zahtev in veljavnih predpisov za tovrstne objekte ali zaradi izboljšanja funkcionalnih rešitev, varnosti obratovanja ter dodatnih zahtev soglasodajalcev, natančneje opredeli v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Dopustna so odstopanja od predlaganih dimenzij.

 

Pogoji za arhitekturno oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, velikost in lego objektov

(9) V EUP KI88 je potrebno upoštevati naslednje arhitekturno oblikovalske rešitve objektov in prostorskih ureditev ter ostale pogoje:

1.  arhitekturno oblikovanje objektov mora biti prilagojeno namembnosti in funkciji posameznega tipa objektov, v odvisnosti od dopustnih tehnoloških postopkov v posameznem objektu ali sklopu objektov,

2.  dopustni so montažni objekti, zidani objekti in objekti z betonsko ali jekleno skeletno konstrukcijo ter kombinirani objekti,

3.  dopustna je ravna streha in streha z nizkim nagibom, pri kateri mora biti sleme vzporedno z daljšo stranico objekta, dopustna je izvedba zelenih streh,

4.  kritina mora biti prilagojena nagibu strehe, vendar brez svetlobnega odboja,

5.  pri izdelavi fasad ni dopustno uporabljati svetlečih in odsevnih materialov ter izstopajočih oz. intenzivnih (kričečih) barv, dopustna je izvedba prezračevane fasade,

6.  pri umeščanju in legi objektov je potrebno upoštevati varovalni pas od objektov obstoječe GJI, v katere je dopustno posegati s soglasjem upravljavca,

7.  nepozidane površine med posameznimi objekti, namenjene manipulativnim in prometnim površinam,  parkirnim prostorom, zelenicam ipd. morajo biti urejene v skladu s tehnološkimi potrebami dejavnosti in veljavnimi predpisi,

8.  višinska kota zemljišča objektov mora biti prilagojena uvozu z javnih in manipulativnih površin,

9.  tehnološko opremo je dopustno postaviti tudi na strehe posameznih objektov,

10. območje je dopustno ograditi z varovalno ograjo,

11. dopustna je ureditev zunanje razsvetljave, namenjene osvetljevanju cest in površin za parkiranje:

·   osvetlitev cest z namestitvijo svetilk na kandelabre višine do 10 m,

·   osvetlitev površin za parkiranje tovornih vozil z namestitvijo večih, različno usmerjenih reflektorskih svetilk na kandelabre višine do 15 m,

·   osvetlitev površin za parkiranje osebnih vozil s postavitvijo svetilk na kandelabre višine do 7 m.

 

Pogoji za krajinsko oblikovalske rešitve prostorskih ureditev

(10) V EUP KI88 je potrebno upoštevati naslednje krajinsko oblikovalske rešitve prostorskih ureditev ter ostale pogoje:

1.  robovi območja, večje notranje površine ter površine, namenjene mirujočemu prometu, morajo biti ozelenjene v skladu s predpisi,

2.  na zunanjih robovih, zlasti ob stiku s prometnimi površinami na zahodnem robu območja, je potrebno predvideti ureditev visokega zelenega pasu, na katerem mora biti gručasta zasaditev dreves in grmovnic, katere cilj je zakrivanje vidne izpostavljenosti objektov in s tem izboljšanje vizualne podobe,

3.  na območju je potrebno zagotoviti najmanj 10 % zelenih površin,

4.  za zasaditev zelenega pasu so priporočljive avtohtone vrste dreves, grmovnic in plezalk. Drevnina mora v končnem stanju doseči višino najmanj 12 m. Izbor rastlin za zasaditve mora upoštevati rastiščne razmere ter uporabo vrst, ki so odporne in dobro prenašajo zmrzal, sušo in soljenje v zimskem času,

5.  sadike dreves v zelenem pasu morajo imeti ob saditvi obseg debla najmanj 12 cm, merjeno na višini 1 m od tal po saditvi, in višino debla več kot 2 m, sadike grmovnic morajo biti visoke več kot 1 m,

6.  podrobnejša zasaditev se opredeli v krajinskem načrtu kot delu dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

 

Varovanje kulturne dediščine

(11) Na območju EUP KI88 ni registriranih območij in objektov kulturne dediščine, niti ureditve ne posegajo v vplivna območja kulturne dediščine.

 

Ohranjanje narave

(12) Na območju EUP KI88 ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.

 

Varstvo zraka

(13) Upoštevati je potrebno določila 119. člena (skupni PIP za varstvo in izboljšanje zraka) odloka o OPN.

 

Varstvo pred hrupom

(14) Upoštevati je potrebno določila 131. člena (splošni PIP glede varovanja zdravja: varovanje pred hrupom) odloka o OPN.

 

Varstvo vodnih virov

(15) Območje EUP KI88 se v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15) nahaja v VVO II in VVO III. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila iz omenjene Uredbe.

 

Elektromagnetno sevanje

(16) Upoštevati je potrebno določila 132. člena (splošni PIP glede varovanja zdravje: varovanje pred elektromagnetnim sevanjem) odloka o OPN.

 

Ravnanje z odpadki

(17) Upoštevati je potrebno določila 104. člena (splošni PIP za objekte in ureditve za zbiranje odpadkov) odloka o OPN.

 

Svetlobno onesnaženje

(18) Upoštevati je potrebno določila 102. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje javne razsvetljave) in 133. člena (splošni PIP glede varovanja zdravje: varovanje pred svetlobnim onesnaženjem) odloka o OPN.

 

Varstvo plodne zemlje

(19) Upoštevati je potrebno določila 120. člena (skupni PIP za varstvo tal) odloka o OPN.

 

Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

(20) Zaradi zagotavljanja rešitev in ukrepov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, ter rešitev in ukrepov za potrebe obrambe je v EUP KI88 potrebno upoštevati:

·   da se območje nahaja izven območij poplavne ogroženosti,

·   da je pri načrtovanju potrebno upoštevati potresno varnost za projektni pospešek tal, ki znaša 0,125 g,

·   da v območju ni erozijske nevarnosti in nevarnosti zemeljskih plazov,

·   da je požarna ogroženost naravnega okolja srednja,

·   voda za gašenje požara mora biti zagotovljena v skladu z veljavnimi predpisi,

·   objekti morajo biti načrtovani tako, da so zagotovljeni neovirani in varni dovozi, dostopi in delovne površine za intervencijska vozila,

·   z namenom preprečevanja širjenja požara na sosednje objekte je potrebno zagotoviti potrebne odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve.

 

Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(21) Območje bo preko načrtovanih priključkov priključeno na prometno, telekomunikacijsko, energetsko in komunalno infrastrukturo. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila 98. člena (splošni PIP za gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture) odloka o OPN. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in ob upoštevanju pogojev posameznih upravljavcev.

 

Priključevanje na cestno omrežje

(22) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila 93. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje cestnega omrežja) odloka o OPN. Navezava območja na javno cestno omrežje (zahodno obvoznico naselja Kidričevo) bo potekala preko načrtovane nove prometne povezave z ureditvijo krožnega krožišča in dostopnih cest pred novim vhodom v kompleks Talum.

 

Elektroenergetsko omrežje

(23) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila 101. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja) odloka o OPN. Podrobnejše rešitve, vključno s povečanimi potrebami po električni energiji, se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in ob upoštevanju pogojev upravljavca električnega omrežja.

 

(24) Dopustna je postavitev nove transformatorske postaje za potrebe priključevanja električne opreme v sklopu objektov novega vhoda (vhodni objekt in prostor za šoferje), električne opreme ob uvoznih cestah in parkiriščih (razsvetljava, krmilne in kontrolne naprave ipd.) in za potrebe priključevanja polnilnic za električne avtomobile. Transformatorska postaja naj bo dimenzionirana tako, da bo pokrivala tako potrebe objektov in ureditev predvidenih v EUP KI88 kot tudi morebitne priključitve drugih, novih objektov v okolici. Dopustna je postavitev tipske transformatorske postaje, v tlorisni velikosti do 5 m x 5 m in višine do 3 m (nad terenom). Novo transformatorsko postajo je dopustno umestiti na območje med parkiriščem za osebna vozila in vhodnim objektom. Dostop do transformatorske postaje naj bo urejen iz servisne poti okoli območja ureditve. Ob transformatorski postaji je dopustno postaviti tudi dizelski agregat za napajanje nujnih električnih porabnikov ob morebitnem izpadu električne energije.

 

(25) Objekt tovorne tehtnice je dopustno priključiti na obstoječe elektroenergetsko omrežje v bližini objekta (bencinski servis).

 

Vodovodno omrežje

(26) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila 99. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja določene) odloka o OPN. Objekti se priključijo na obstoječe vodovodno omrežje preko notranjega omrežja industrijske cone. Podrobnejše rešitve, vključno s potrebo po povečanju zmogljivosti vodovodnega priključka za potrebe hidrantnega omrežja, se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in ob upoštevanju pogojev upravljavca vodovodnega omrežja.

 

Kanalizacijsko omrežje 

(27) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila 100. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja) odloka o OPN. Objekti se priključijo na obstoječe kanalizacijsko omrežje. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in ob upoštevanju pogojev upravljavca kanalizacijskega omrežja.

Območje industrijske cone se nahaja na širšem območju z oznako VVO III.  Za zmanjšanje tveganja za onesnaženje vodnega telesa je načrtovana kontrolirana odvodnja odpadnih padavinskih in komunalnih voda in zaščitni ukrepi :

·   utrjene površine morajo biti niveletno urejene s primernimi padci,

·   površine morajo biti nepropustne za vodo in odporne na naftne derivate in urejene tako, da bo preprečeno nekontrolirano iztekanje padavinskih voda v okolico/podzemno vodo, zato se morajo predvideti ustrezno dimenzionirani lovilci olj po SIST EN 858-2,

·   kanalizacija mora biti vodotesna in testirana po standardu SIST EN 1610,

·   izvajati se mora stalni monitoring in spremljanje stanja voda,

·   vzdrževati se mora redni nadzor nad vodenjem obratovalnih dnevnikov naprav za preprečevanje onesnaženja – lovilcev olj.

Predvidena kanalizacija je ločenega tipa.

Komunalne odpadne vode se zbirajo z ločeno kanalizacijo, ki se priključuje na obstoječo kanalizacijo v naselju Strnišče. Končna dispozicija komunalnih odpadih voda je na centralni čistilni napravi. Kanalizacijsko omrežje za odvodnjavanje komunalnih odpadnih vod je predvideno izrecno v vodotesni izvedbi. V času gradnje se na gradbišču uporabljajo kemična stranišča.

Tehnološke odpadne vode se odvodnjavajo v javno kanalizacijo. V primeru, da koncentracije parametrov onesnaženosti presegajo mejne vrednosti določene v veljavnih predpisih, se predhodno očistijo.

Odvajanje padavinskih odpadnih voda se načrtuje ločeno od odvajanja komunalnih odpadnih voda. Padavinske odpadne vode se iz nepozidanih utrjenih površin, parkirnih in manipulativnih površin ter drugih povoznih površin, ki se predhodno očistijo v usedalnikih in lovilcih olj, ponika.

Čiste padavinske vode iz streh se ponika.

Ponikovalnice se locira izven povoznih in manipulativnih površin. Dno posamezne ponikovalnice mora biti vsaj 1,0 m nad najvišjo izmerjeno gladino podzemne vode. Odvajanje in ponikanje se predvidi preko ustrezno dimenzioniranih in standardiziranih lovilcev olj, filtrov, čistilcev in zadrževalnikov.

Odvajanje padavinske vode iz utrjenih površin mora biti niveletno urejeno s primernimi padci, površine morajo biti nepropustne za vodo in odporne na naftne derivate in urejene tako, da bo preprečeno nekontrolirano iztekanje padavinskih voda v okolico/podzemno vodo. Padavinske vode ne smejo obremenjevati javnih prometnic.

Tla v vseh objektih naj bodo brez talnih izpustov. V primeru le teh, se izvede odvodnjavanje odpadnih voda preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s standardiziranimi koalescentnimi filtri (SIST EN858-2) v kanalizacijo za komunalne odpadne vode.

Skladno z veljavno zakonodajo in pravilniki je potrebno izvajati stalni monitoring in spremljanje stanja. Vzdrževati se mora redni nadzor nad vodenjem obratovalnih dnevnikov naprav za preprečevanje onesnaženja – lovilcev olj.

 

Plinovod

(28) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila 105. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje vročevodnega in plinovodnega omrežja) odloka o OPN. Objekti se priključijo na obstoječe TK omrežje. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in ob upoštevanju pogojev upravljavca plinovodnega omrežja.

 

TK omrežje 

(29) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila 103. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje elektronskih komunikacijskih omrežij) odloka o OPN. Objekti se priključijo na obstoječe TK omrežje. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in ob upoštevanju pogojev upravljavca TK omrežja.

 

Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev

(30) Lega, velikost in namembnost objektov, bodo podrobneje opredeljeni v projektni dokumentaciji ob upoštevanju določil tega člena odloka. Odstopanja od opredeljenih pogojev so dopustna, če se v naslednjih fazah izgradnje pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, okoljevarstvenega ali ekonomskega vidika, vendar rešitve ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom in zakonsko opredeljenimi pogoji, normativi ipd.

 

Omilitveni ukrepi pri gradnji in obratovanju industrijske cone

(31) Splošni varnostni ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati v času gradnje, so:

1.  Gradbišče mora biti urejeno in zavarovano v skladu s Pravilnikom o gradbiščih (UL RS št. 55/08, 54/09 – popr. in 61/17 – GZ).

2.  Izkopi na gradbišču so dovoljeni nad srednjo gladino podzemne vode, torej nad koto 233. Izjemoma je gradnja dovoljena tudi globje, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 %. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno vodno soglasje.

3.  Vsa gradbena vozila in stroji, ki se uporabljajo na gradbišču, morajo biti tehnično brezhibni, očiščeni ter redno pregledovani in vzdrževani, da ne bi prišlo do puščanja goriva, motornega, zavornega ali hidravličnega olja.

4.  Parkirišče za vozila in delovne stroje na gradbišču, prostor za vzdrževanje vozil in strojev, začasno skladišče za goriva in maziva ali gradbena kemična sredstva ter oskrba strojev in naprav z gorivom, mora biti izvedeno kot zadrževalni sistem – lovilna skleda, brez odtokov, odporna na snovi, ki se lahko v njej nahajajo, dovolj velika, da zajame vso možno razlito ali raztreseno količino nevarne snovi, prav tako pretakališča z gorivom in manjša servisna dela. Vsa začasna skladiščenja za nevarne snovi morajo imeti nadstrešnico.

5.  Na gradbišču morajo biti na razpolago zaščitna folija, lovilna korita in absorbna sredstva za primer, da bi prišlo do iztoka goriva oz. olja. Folija in korita morajo biti nemudoma nameščeni povsod, kjer pride do točkovnega kapljanja goriva ali olja.

6.  Zaščitno folijo, absorpcijska sredstva in lovilna korita, ki so bila uporabljena v primeru iztekanja olj ali goriva, je potrebno po končanih delih odstraniti. Z onesnaženim materialom je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o odpadkih (UL RS št.  37/15 in 69/15).

7.  Za primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. V načrtu morajo biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije.

8.  Odpadke, ki nastanejo pri gradbenih delih, je potrebno hraniti ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov.

9.  Nevarne odpadke ni dovoljeno zbirati na območju gradbišča. Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja gradbišča, pri čemer je potrebno gradbene odpadke oddati zbiralcu gradbenih odpadkov, nevarne odpadke pa pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano.

10. V primeru zemeljskih nasipov in tamponov se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo.

11. Na delovišču morajo biti upoštevani vsi predpisi o zaščiti pred požari, eksplozijami in razlivanjem.

12. Sanitarije na gradbišču, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z urejeno odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene.

(32) Ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati ob morebitnem razlitju goriva, motornega olja oz. hidravličnih tekočin tekom gradnje in obratovanja, so:

1.  Mesto nesreče ustrezno zavarovati in označiti.

2.  Po možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino.

3.  Preprečiti nastanek požara.

4.  Površje tal na mestu razlitja posipati z absorbentom in prekriti s PVC folijo, da se prepreči infiltracija padavin.

5.  Absorbno snov po uporabi odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži okolja.

6.  V primeru razlitja nevarne snovi na utrjenih površinah je potrebno absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči širjenje madeža.

7.  V primeru razlitja nevarne snovi na raščenih tleh ali v gradbenih jamah je potrebno absorbent posipati na debelo po celotni površini madeža, onesnaženju pa dopustiti, da zavzame čim večjo površino in s tem plitvejšo infiltracijo onesnaženja.

8.  O nesreči, pri kateri pride do onesnaženja zemljine, je potrebno obvestiti center za obveščanje.

9.  Izvajalec mora nemudoma izkopati onesnaženo zemljino ter jo odpeljati izven vodovarstvenega območja (na odlagališče nevarnih odpadkov, ali začasno na utrjeno in pokrito površino brez odtoka) in skladno z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15).

 

(33) Varnostni ukrepi v času obratovanja v območju industrijske cone:

1.  Ponikanje padavinskih odpadnih voda je v splošnem dovoljeno. Dno ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode.

2.  Vse padavinske odpadne vode morajo biti predhodno očiščene, vode s strešnih površin s tokom preko peskolovov, vode iz parkirišč in manipulativnih površin pa preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).

3.  Cevovodi odpadnih voda morajo biti pred uporabo testirani na vodotesnost.

4.  Sistem odvodnje in čiščenja odpadnih voda iz parkirišč in manipulativnih površin mora biti redno vzdrževan in vsaj enkrat letno pregledan s strani pooblaščene osebe za tehnični pregled tovrstnih sistemov.

5.  Upravljavec mora zagotavljati meritve onesnaženosti padavinske odpadne vode iz lovilcev olj na iztoku v obsegu, kot velja za odvajanje očiščenih padavinskih voda iz javnih cest (Prilogi 2 in 3 Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur.l. RS, št. 47/05).

6.  Upravljavec lovilca olj mora ob okvari lovilca ali ob stanju v usedalnikih teh naprav, ki lahko povzroči čezmerno onesnaženost padavinske odpadne vode na iztoku, sam takoj začeti z izvajanjem ukrepov za odpravo okvare in zmanjšanje čezmernega onesnaževanja.

7.  Upravljavec mora inšpektorju, pristojnemu za varstvo okolja, prijaviti vsak izpad lovilca olj, ki povzroči čezmerno onesnaženost padavinske odpadne vode na iztoku.

8.  Komunalne odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, ki se zaključi s čistilno napravo.

9.  Industrijske odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, v kolikor koncentracije parametrov onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti, določenih v Prilogah 2 in 3  Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15). V nasprotnem primeru se industrijske odpadne vode predhodno odvedejo na industrijsko čistilno napravo.

10. Pokrovi revizijskih jaškov na tlakovanih površinah morajo biti vodotesni.

11. Uporabljena zvrst asfalta mora zagotavljati najmanjšo možno vodoprepustnost.

12. Za primer dogodkov, kot je razlitje oz. onesnaženje tal z naftnimi derivati, mora biti na voljo zadostna količina absorbnega sredstva, s katerim se lahko takoj absorbirajo morebitne razlite snovi. Absorbno sredstvo naj se skladišči v za to namenjeni posodi do predaje pooblaščeni organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki.

13. Podrobnejši varnostni ukrepi se določijo z Analizo tveganja za vsak posamezni industrijski obrat v fazi PGD.

 

(34) Ukrepi za omilitev vpliva izvedbe posega:

1.  Pri spremembi namenske rabe gozdnega zemljišča, kot jo določa občinski prostorski načrt, se do pričetka gradnje z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove.

2.  Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove.

3.  Sečnja drevja mora biti izvedena v skladu z veljavno zakonodajo.

4.  Sečnja in odstranjevanje vegetacije je dopustno izven vegetacijske sezone - od začetka novembra do konca februarja.

5.  Po končani gradnji je potrebno morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in začasnih gradbenih površinah, sanirati.

6.  Novo nastali gozdni rob je potrebno ustrezno krajinsko oblikovati. Pri sanaciji gozdnega roba je potrebno uporabiti sadike avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst. Gozdni rob mora biti v vzdolžni in prečni smeri razgibane oblike, tako da je manj izpostavljen negativnim vremenskim vplivom.

7.  Hrupna gradbena dela je potrebno izvajati izven obdobja razmnoževanja ptic in netopirjev (izven obdobja 1. marec do 31. avgust).

8.  Za izgradnjo bankin in nasipov je potrebno uporabiti je potrebno uporabiti material, ki ne vsebuje semen ali vegetativnih razmnoževalnih delov invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.

9.  Morebitne tujerodne rastlinske vrste, ki bi se na območju pojavile po izgradnji, je potrebno redno odstranjevati še pred semenitvijo.

10. Med gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih ali strupenih snovi v tla. Uporabljati je potrebno le tehnično brezhibno gradbeno mehanizacijo.

11. Območje poseke je potrebno vidno ograditi. Izven območja se ne sme posegati.

12. V primeru osvetlitve obstoječih ali novih prometnic je potrebno za javno razsvetljavo uporabiti svetlobna telesa, ki oddajajo svetlobo barvne temperature 2.700 K.

 

Grafični prikaz ureditev v EUP KI88

(35) Posebni prostorski izvedbeni pogoji v natančnosti in vsebini OPPN za gradnjo v industrijski coni KI88, ki nadomeščajo podrobnejši prostorski izvedbeni načrt in jih v pravnem smislu uporabljamo kot OPPN, so prikazani  v dodatnem grafičnem delu izvedbenega dela OPN na kartah v merilu 1 : 2.500:

6.1 Prikaz namenske rabe prostora – izsek iz grafičnih prilog kartografskega dela OPN,

6.2 Območje z obstoječim parcelnim stanjem in predvidenimi objekti,

6.3 Ureditvena situacija,

6.4 Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo,

6.5 Prometna situacija,

6.6 Gradbena situacija.«

 

(43) Za novim 138.a členom odloka (posebni PIP za gradnjo in posege v industrijski coni KI88) se doda nov 138.b člen, ki se glasi:

»138.b člen

(posebni PIP za gradnjo in posege v gospodarski coni KI92)

(1) Na območju EUP KI92 veljajo določila posebnih PIP navedenih v nadaljevanju tega člena in prikazanih na kartah izvedbenega dela, ki so navedene v 32. odstavku tega člena.

 

Dopustne dejavnosti in objekti po namenu

(2) V EUP KI92 so v skladu z namensko rabo prostora IG dopustne obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti. Prednost pri umeščanju imajo naslednje dejavnosti: ureditev logističnega centra s prometnimi površinami, parkirišči za tovorna vozila, vključno z objekti potrebnimi za opravljanje dejavnosti, skladiščnimi, storitvenimi, trgovskimi, poslovnimi, servisnimi, obrtnimi in drugimi spremljajočimi dejavnostmi hkrati z objekti upravnih prostorov ter prostori za oddih in počitek voznikov, v katere je vključena tudi gostinska ponudba za potrebe zaposlenih in obiskovalcev cone.

 

(3) V EUP KI92 so dopustni objekti, ki služijo izvajanju dopustnih dejavnosti v EUP KI92 in so skladni s Prilogo 3 - Preglednica z dopustnimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora in Prilogo 4 - Preglednica dopustnih objektov glede na namen po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora.

 

Vrste dopustnih gradenj

(4) V območju EUP KI92 so dopustne naslednje vrste gradenj:

1.  gradnja novih objektov, ki obsega gradnjo novega objekta, po zgraditvi pa tudi dozidavo že obstoječega objekta, nadzidavo obstoječega objekta, izvedbo del zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji videz objekta,

2.  rekonstrukcija objektov in naprav,

3.  odstranitev obstoječih objektov in novogradnja nadomestnih objektov,

4.  gradnja, rekonstrukcija in odstranitev objektov in naprav GJI (komunale, energetike, prometa in zvez), če so opredeljene v tem odloku.

 

Vrste drugih dopustnih posegov

(5) V območju EUP KI92 so dopustni naslednji drugi posegi:

1.  funkcionalne spremembe objektov pri uvajanju sodobnejše tehnologije,

2.  spremembe namembnosti  objektov v okviru dopustnih dopolnilnih dejavnosti v sklopu osnovnih dopustnih dejavnosti,

3.  gradnja, utrjevanje, urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,

4.  vzdrževanje objektov in naprav.

 

Etapnost izvedbe

(6) V območju EUP KI92 je dopustna gradnja v več zaporednih fazah (etapah), ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka faza mora biti zaključena funkcionalna celota, vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo, priključki in zunanjimi ureditvami. Infrastrukturne ureditve, priključke in zunanje ureditve je dopustno urediti kot stalno ali začasno opremo območja na območju naslednjih faz izgradnje. Morebitna faznost gradnje se določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

 

Načrt parcelacije in lega objektov

(7) Parcele za gradnjo posameznih objektov oz. ureditev za posamezne faze izgradnje se določijo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ob upoštevanju lastninske ali gradbene pravice.

 

Opis načrtovanih objektov in površin

(8) V EUP KI92 je dopustna gradnja naslednjih načrtovanih objektov in ureditev površin:

1.  načrtovana je izgradnja dveh objektov:

·   objekt A v tlorisni velikosti 50 x 30 m,

·   objekt B v tlorisni velikosti 100 x 40 m,

2.  največja dopustna višina objektov je 20 m (etažnost največ do P+2), s toleranco do strojnih, elektro in telekomunikacijskih elementov, ki se jih lahko namesti na streho,

3.  izgradnja prometnih in manipulativnih površin ter potrebnih omrežij in objektov GJI za obratovanje objektov in ureditev,

4.  ozelenitev površin,

5.  tlorisne dimenzije in natančnejša umestitev posameznih objektov in ureditev se ob upoštevanju tehnoloških zahtev in veljavnih predpisov za tovrstne objekte ali zaradi izboljšanja funkcionalnih rešitev, varnosti obratovanja ter dodatnih zahtev soglasodajalcev, natančneje opredeli v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Dopustna so odstopanja od predlaganih dimenzij in združevanje posameznih objektov, znotraj gradbene meje ob upoštevanju, da je FZ največ 0,8.

 

Pogoji za arhitekturno oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, velikost in lego objektov

(9) V EUP KI92 je potrebno upoštevati naslednje arhitekturno oblikovalske rešitve objektov in prostorskih ureditev ter ostale pogoje:

1.  arhitekturno oblikovanje objektov mora biti prilagojeno namembnosti in funkciji posameznega tipa objektov, v odvisnosti od dopustnih tehnoloških postopkov v posameznem objektu ali sklopu objektov,

2.  dopustni so montažni objekti, zidani objekti in objekti z betonsko ali jekleno skeletno konstrukcijo ter kombinirani objekti,

3.  dopustna je ravna streha in streha z nizkim nagibom, pri kateri mora biti sleme vzporedno z daljšo stranico objekta, dopustna je izvedba zelenih streh in postavitev fotovoltaike na streho,

4.  kritina mora biti prilagojena nagibu strehe, vendar brez svetlobnega odboja,

5.  priporočljivo je členjenje večjih fasadnih površin,

6.  pri izdelavi fasad ni dopustno uporabljati svetlečih in odsevnih materialov ter izstopajočih oz. intenzivnih (kričečih) barv,

7.  pri umeščanju in legi objektov je potrebno upoštevati varovalni pas od objektov obstoječe GJI, v katere je dopustno posegati s soglasjem upravljavca,

8.  nepozidane površine med posameznimi objekti, namenjene manipulativnim in prometnim površinam,  parkirnim prostorom, zelenicam, odprtemu skladiščenju ipd. morajo biti urejene v skladu s tehnološkimi potrebami dejavnosti,

9.  višinska kota zemljišča objektov mora biti prilagojena uvozu z javnih in manipulativnih površin,

10. izven proizvodnih objektov je na celotnem območju dopustno umeščati nezahtevne, enostavne in začasne objekte ter posamezne tehnološke naprave za potrebe obratovanja osnovne dejavnosti,

11. tehnološko opremo je dopustno postaviti tudi na strehe posameznih objektov,

12. območje je dopustno ograditi z varovalno ograjo.

 

Pogoji za krajinsko oblikovalske rešitve prostorskih ureditev

(10) V EUP KI92 je potrebno upoštevati naslednje krajinsko oblikovalske rešitve prostorskih ureditev ter ostale pogoje:

1.  robovi območja, večje notranje površine ter površine, namenjene mirujočemu prometu, morajo biti ozelenjene v skladu s predpisi,

2.  na zunanjih robovih območja je potrebno predvideti ureditev visokega zelenega pasu, na katerem mora biti gručasta zasaditev dreves in grmovnic, katere cilj je zakrivanje vidne izpostavljenosti objektov in s tem izboljšanje vizualne podobe,

3.  na območju je potrebno zagotoviti najmanj 10 % zelenih površin,

4.  za zasaditev zelenega pasu so priporočljive avtohtone vrste dreves, grmovnic in plezalk. Drevnina mora v končnem stanju doseči višino najmanj 12 m oz. najmanj 1 m nad višino objektov. Izbor rastlin za zasaditve mora upoštevati rastiščne razmere ter uporabo vrst, ki so odporne in dobro prenašajo zmrzal, sušo in soljenje v zimskem času,

5.  sadike dreves v zelenem pasu morajo imeti ob saditvi obseg debla najmanj 12 cm, merjeno na višini 1 m od tal po saditvi, in višino debla več kot 2 m, sadike grmovnic morajo biti visoke več kot 1 m,

6.  podrobnejša zasaditev se opredeli v krajinskem načrtu kot delu dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

 

Varovanje kulturne dediščine

(11) Na območju EUP KI92 ni registriranih območij in objektov kulturne dediščine, niti ureditve ne posegajo v vplivna območja kulturne dediščine.

 

Ohranjanje narave

(12) Na območju EUP KI92 ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.

 

Varstvo zraka

(13) Upoštevati je potrebno določbe 119. člena (skupni PIP za varstvo in izboljšanje zraka) odloka o OPN.

 

Varstvo pred hrupom

(14) Upoštevati je potrebno določbe 131. člena (splošni PIP glede varovanja zdravja: varovanje pred hrupom) odloka o OPN.

 

Varstvo vodnih virov

(15) Območje EUP KI92 se v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15) nahaja v VVO III. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila iz omenjene Uredbe.

 

Elektromagnetno sevanje

(16) Upoštevati je potrebno določbe 132. člena (splošni PIP glede varovanja zdravje: varovanje pred elektromagnetnim sevanjem) odloka o OPN.

 

Ravnanje z odpadki

(17) Upoštevati je potrebno določbe 104. člena (splošni PIP za objekte in ureditve za zbiranje odpadkov) odloka o OPN.

 

Svetlobno onesnaženje

(18) Upoštevati je potrebno določbe 102. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje javne razsvetljave) in 133. člena (splošni PIP glede varovanja zdravje: varovanje pred svetlobnim onesnaženjem) odloka o OPN.

 

Varstvo plodne zemlje

(19) Upoštevati je potrebno določbe 120. člena (skupni PIP za varstvo tal) odloka o OPN.

 

Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

(20) Zaradi zagotavljanja rešitev in ukrepov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, ter rešitve in ukrepe za potrebe obrambe je v EUP KI92 potrebno upoštevati:

·   da se območje nahaja izven območij poplavne ogroženosti,

·   da je pri načrtovanju potrebno upoštevati potresno varnost za projektni pospešek tal, ki znaša 0,125 g,

·   da v območju ni erozijske nevarnosti in nevarnosti zemeljskih plazov,

·   da je požarna ogroženost naravnega okolja srednja,

·   voda za gašenje požara mora biti zagotovljena v skladu z veljavnimi predpisi,

·   objekti morajo biti načrtovani tako, da so zagotovljeni neovirani in varni dovozi, dostopi in delovne površine za intervencijska vozila,

·   z namenom preprečevanja širjenja požara na sosednje objekte je potrebno zagotoviti potrebne odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve.

 

Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(21) Območje bo preko načrtovanih priključkov priključeno na obstoječo prometno, telekomunikacijsko, energetsko in komunalno infrastrukturo. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 98. člena (splošni PIP za gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture) odloka o OPN. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in faz izgradnje ter ob upoštevanju pogojev posameznih upravljavcev.

 

Priključevanje na cestno omrežje

(22) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 93. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje cestnega omrežja) odloka o OPN. Navezava območja EUP KI92 na javno cestno omrežje bo potekala preko načrtovane nove prometne povezave, ki bo potekala po zahodni in severni strani območja in se bo priključena na načrtovano zahodno obvoznico naselja Kidričevo.

 

Elektroenergetsko omrežje

(23) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 101. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja) odloka o OPN. Objekti, za katere je potreben priključek na elektroenergetsko omrežje, se bodo priključevali na obstoječe elektro omrežje s podzemno kabelsko navezavo. Podrobnejše rešitve, vključno s povečanimi potrebami po električni energiji, se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in ob upoštevanju pogojev upravljavca električnega omrežja.

 

Vodovodno omrežje

(24) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 99. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja) odloka o OPN. Objekti se priključijo na obstoječe vodovodno omrežje preko notranjega omrežja gospodarske cone. Podrobnejše rešitve, vključno s potrebo po povečanju zmogljivosti vodovodnega priključka za potrebe hidrantnega omrežja, se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in ob upoštevanju pogojev upravljavca vodovodnega omrežja.

 

Kanalizacijsko omrežje 

(25) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 100. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja) odloka o OPN. Objekti se priključijo na obstoječe kanalizacijsko omrežje. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in ob upoštevanju pogojev upravljavca kanalizacijskega omrežja.

Območje gospodarske cone se nahaja na širšem območju z oznako VVO III.  Za zmanjšanje tveganja za onesnaženje vodnega telesa je načrtovana kontrolirana odvodnja odpadnih padavinskih in komunalnih voda in zaščitni ukrepi :

·   utrjene površine morajo biti niveletno urejene s primernimi padci,

·   površine morajo biti nepropustne za vodo in odporne na naftne derivate in urejene tako, da bo preprečeno nekontrolirano iztekanje padavinskih voda v okolico/podzemno vodo, zato se morajo predvideti ustrezno dimenzionirani lovilci olj po SIST EN 858-2,

·   kanalizacija mora biti vodotesna in testirana po standardu SIST EN 1610,

·   izvajati se mora stalni monitoring in spremljanje stanja voda,

·   vzdrževati se mora redni nadzor nad vodenjem obratovalnih dnevnikov naprav za preprečevanje onesnaženja – lovilcev olj.

Predvidena kanalizacija je ločenega tipa.

Komunalne odpadne vode se zbirajo z ločeno kanalizacijo, ki se priključuje na obstoječo kanalizacijo v naselju Strnišče. Končna dispozicija komunalnih odpadih voda je na centralni čistilni napravi. Kanalizacijsko omrežje za odvodnjavanje komunalnih odpadnih vod je predvideno izrecno v vodotesni izvedbi. V času gradnje se na gradbišču uporabljajo kemična stranišča.

Tehnološke odpadne vode se odvodnjavajo v javno kanalizacijo. V primeru, da koncentracije parametrov onesnaženosti presegajo mejne vrednosti določene v veljavnih predpisih, se predhodno očistijo.

Odvajanje padavinskih odpadnih voda se načrtuje ločeno od odvajanja komunalnih odpadnih voda. Padavinske odpadne vode se iz nepozidanih utrjenih površin, parkirnih in manipulativnih površin ter drugih povoznih površin, ki se predhodno očistijo v usedalnikih in lovilcih olj, ponika.

Čiste padavinske vode iz streh se ponika.

Ponikovalnice se locira izven povoznih in manipulativnih površin. Dno posamezne ponikovalnice mora biti vsaj 1,0 m nad najvišjo izmerjeno gladino podzemne vode. Odvajanje in ponikanje se predvidi preko ustrezno dimenzioniranih in standardiziranih lovilcev olj, filtrov, čistilcev in zadrževalnikov.

Odvajanje padavinske vode iz utrjenih površin mora biti niveletno urejeno s primernimi padci, površine morajo biti nepropustne za vodo in odporne na naftne derivate in urejene tako, da bo preprečeno nekontrolirano iztekanje padavinskih voda v okolico/podzemno vodo. Padavinske vode ne smejo obremenjevati javnih prometnic.

Tla v vseh objektih naj bodo brez talnih izpustov. V primeru le teh, se izvede odvodnjavanje odpadnih voda preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s standardiziranimi koalescentnimi filtri (SIST EN858-2) v kanalizacijo za komunalne odpadne vode.

Skladno z veljavno zakonodajo in pravilniki je potrebno izvajati stalni monitoring in spremljanje stanja. Vzdrževati se mora redni nadzor nad vodenjem obratovalnih dnevnikov naprav za preprečevanje onesnaženja – lovilcev olj.

 

TK omrežje 

(26) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 103. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje elektronskih komunikacijskih omrežij) odloka o OPN. Objekti se priključijo na obstoječe TK omrežje. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in ob upoštevanju pogojev upravljavca TK omrežja.

 

Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev

(27) Lega, velikost in namembnost objektov, bodo podrobneje opredeljeni v projektni dokumentaciji ob upoštevanju določil tega člena odloka. Odstopanja od opredeljenih pogojev so dopustna, če se v naslednjih fazah izgradnje pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, okoljevarstvenega ali ekonomskega vidika, vendar rešitve ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom in zakonsko opredeljenimi pogoji, normativi ipd.

 

Omilitveni ukrepi pri gradnji in obratovanju gospodarske cone

 

(28) Splošni varnostni ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati v času gradnje, so:

1.  Gradbišče mora biti urejeno in zavarovano v skladu s Pravilnikom o gradbiščih (UL RS št. 55/08, 54/09 – popr. in 61/17 – GZ).

2.  Izkopi na gradbišču so dovoljeni nad srednjo gladino podzemne vode, torej nad koto 233. Izjemoma je gradnja dovoljena tudi globje, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 %. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno vodno soglasje.

3.  Vsa gradbena vozila in stroji, ki se uporabljajo na gradbišču, morajo biti tehnično brezhibni, očiščeni ter redno pregledovani in vzdrževani, da ne bi prišlo do puščanja goriva, motornega, zavornega ali hidravličnega olja.

4.  Parkirišče za vozila in delovne stroje na gradbišču, prostor za vzdrževanje vozil in strojev, začasno skladišče za goriva in maziva ali gradbena kemična sredstva ter oskrba strojev in naprav z gorivom, mora biti izvedeno kot zadrževalni sistem – lovilna skleda, brez odtokov, odporna na snovi, ki se lahko v njej nahajajo, dovolj velika, da zajame vso možno razlito ali raztreseno količino nevarne snovi, prav tako pretakališča z gorivom in manjša servisna dela. Vsa začasna skladiščenja za nevarne snovi morajo imeti nadstrešnico.

5.  Na gradbišču morajo biti na razpolago zaščitna folija, lovilna korita in absorbna sredstva za primer, da bi prišlo do iztoka goriva oziroma olja. Folija in korita morajo biti nemudoma nameščeni povsod, kjer pride do točkovnega kapljanja goriva ali olja.

6.  Zaščitno folijo, absorpcijska sredstva in lovilna korita, ki so bila uporabljena v primeru iztekanja olj ali goriva, je potrebno po končanih delih odstraniti. Z onesnaženim materialom je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o odpadkih (UL RS št.  37/15 in 69/15).

7.  Za primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. V načrtu morajo biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije.

8.  Odpadke, ki nastanejo pri gradbenih delih je potrebno hraniti ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov.

9.  Nevarne odpadke ni dovoljeno zbirati na območju gradbišča. Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja gradbišča, pri čemer je potrebno gradbene odpadke oddati zbiralcu gradbenih odpadkov, nevarne odpadke pa pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano.

10. V primeru zemeljskih nasipov in tamponov se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo.

11. Na delovišču morajo biti upoštevani vsi predpisi o zaščiti pred požari, eksplozijami in razlivanjem.

12. Sanitarije na gradbišču, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z urejeno odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene.

 

(29) Ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati ob morebitnem razlitju goriva, motornega olja oz. hidravličnih tekočin tekom gradnje in obratovanja, so:

1.  Mesto nesreče ustrezno zavarovati in označiti.

2.  Po možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino.

3.  Preprečiti nastanek požara.

4.  Površje tal na mestu razlitja posipati z absorbentom in prekriti s PVC folijo, da se prepreči infiltracija padavin.

5.  Absorbno snov po uporabi odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži okolja.

6.  V primeru razlitja nevarne snovi na utrjenih površinah je potrebno absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči širjenje madeža.

7.  V primeru razlitja nevarne snovi na raščenih tleh ali v gradbenih jamah je potrebno absorbent posipati na debelo po celotni površini madeža, onesnaženju pa dopustiti, da zavzame čim večjo površino in s tem plitvejšo infiltracijo onesnaženja.

8.  O nesreči, pri kateri pride do onesnaženja zemljine, je potrebno obvestiti center za obveščanje.

9.  Izvajalec mora nemudoma izkopati onesnaženo zemljino ter jo odpeljati izven vodovarstvenega območja (na odlagališče nevarnih odpadkov, ali začasno na utrjeno in pokrito površino brez odtoka) in skladno z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15).

 

(30) Varnostni ukrepi v času obratovanja v območju gospodarske cone:

1.  Ponikanje padavinskih odpadnih voda je v splošnem dovoljeno. Dno ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode.

2.  Vse padavinske odpadne vode morajo biti predhodno očiščene, vode s strešnih površin s tokom preko peskolovov, vode iz parkirišč in manipulativnih površin pa preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).

3.  Cevovodi odpadnih voda morajo biti pred uporabo testirani na vodotesnost.

4.  Sistem odvodnje in čiščenja odpadnih voda iz parkirišč in manipulativnih površin mora biti redno vzdrževan in vsaj enkrat letno pregledan s strani pooblaščene osebe za tehnični pregled tovrstnih sistemov.

5.  Upravljavec mora zagotavljati meritve onesnaženosti padavinske odpadne vode iz lovilcev olj na iztoku v obsegu, kot velja za odvajanje očiščenih padavinskih voda iz javnih cest (Prilogi 2 in 3 Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur.l. RS, št. 47/05).

6.  Upravljavec lovilca olj mora ob okvari lovilca ali ob stanju v usedalnikih teh naprav, ki lahko povzroči čezmerno onesnaženost padavinske odpadne vode na iztoku, sam takoj začeti z izvajanjem ukrepov za odpravo okvare in zmanjšanje čezmernega onesnaževanja.

7.  Upravljavec mora inšpektorju, pristojnemu za varstvo okolja, prijaviti vsak izpad lovilca olj, ki povzroči čezmerno onesnaženost padavinske odpadne vode na iztoku.

8.  Komunalne odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, ki se zaključi s čistilno napravo.

9.  Industrijske odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, v kolikor koncentracije parametrov onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti, določenih v Prilogah 2 in 3  Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15). V nasprotnem primeru se industrijske odpadne vode predhodno odvedejo na industrijsko čistilno napravo.

10. Pokrovi revizijskih jaškov na tlakovanih površinah morajo biti vodotesni.

11. Uporabljena zvrst asfalta mora zagotavljati najmanjšo možno vodoprepustnost.

12. Za primer dogodkov, kot je razlitje oz. onesnaženje tal z naftnimi derivati, mora biti na voljo zadostna količina absorbnega sredstva, s katerim se lahko takoj absorbirajo morebitne razlite snovi. Absorbno sredstvo naj se skladišči v za to namenjeni posodi do predaje pooblaščeni organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki.

13. Podrobnejši varnostni ukrepi se določijo z Analizo tveganja za vsak posamezni industrijski obrat v fazi PGD.

 

(31) Ukrepi za omilitev vpliva izvedbe posega:

1.  Hrupna gradbena dela je potrebno izvajati izven obdobja razmnoževanja ptic in netopirjev (izven obdobja 1. marec do 31. avgust).

2.  Za izgradnjo bankin in nasipov je potrebno uporabiti je potrebno uporabiti material, ki ne vsebuje semen ali vegetativnih razmnoževalnih delov invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.

3.  Morebitne tujerodne rastlinske vrste, ki bi se na območju pojavile po izgradnji, je potrebno redno odstranjevati še pred semenitvijo.

4.  Med gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih ali strupenih snovi v tla. Uporabljati je potrebno le tehnično brezhibno gradbeno mehanizacijo.

5.  V primeru osvetlitve obstoječih ali novih prometnic je potrebno za javno razsvetljavo uporabiti svetlobna telesa, ki oddajajo svetlobo barvne temperature 2.700 K.

6.  Pričetek gradnje v gospodarski coni je dopusten po izgradnji obvoznice in povezovalne ceste.

 

Grafični prikaz ureditev v EUP KI92

(32) Posebni prostorski izvedbeni pogoji v natančnosti in vsebini OPPN za gradnjo v gospodarski coni KI92, ki nadomeščajo podrobnejši prostorski izvedbeni načrt in jih v pravnem smislu uporabljamo kot OPPN, so prikazani  v dodatnem grafičnem delu izvedbenega dela OPN na kartah v merilu 1 : 2.000:

7.1 Prikaz namenske rabe prostora – izsek iz grafičnih prilog kartografskega dela OPN,

7.2 Območje z obstoječim parcelnim stanjem in predvidenimi objekti,

7.3 Ureditvena situacija.«

 

(44) Za novim 138.b členom odloka (posebni PIP za gradnjo in posege v gospodarski coni KI92) se doda nov 138.c člen, ki se glasi:

»138.c člen

(posebni PIP za gradnjo in posege v gospodarski coni KI104)

(1) Na območju EUP KI104 veljajo določila posebnih PIP navedenih v nadaljevanju tega člena in prikazanih na kartah izvedbenega dela, ki so navedene v 32. odstavku tega člena.

 

Dopustne dejavnosti in objekti po namenu

(2) V EUP KI104 so v skladu z namensko rabo prostora IG dopustne obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti. Prednost pri umeščanju imajo naslednje dejavnosti:  ureditev logističnega centra s prometnimi površinami, parkirišči za tovorna vozila, vključno z objekti potrebnimi za opravljanje dejavnosti, skladiščnimi, storitvenimi, trgovskimi, poslovnimi, servisnimi, obrtnimi in drugimi spremljajočimi dejavnostmi hkrati z objekti upravnih prostorov ter prostori za oddih in počitek voznikov, v katere je vključena tudi gostinska ponudba za potrebe zaposlenih in obiskovalcev cone.

 

(3) V EUP KI104 so v dopustni objekti, ki služijo izvajanju dopustnih dejavnosti v EUP KI104 in so skladni s Prilogo 3 - Preglednica z dopustnimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora in Prilogo 4 - Preglednica dopustnih objektov glede na namen po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora.

 

Vrste dopustnih gradenj

(4) V območju EUP KI104 so dopustne naslednje vrste gradenj:

1. gradnja novih objektov, ki obsega gradnjo novega objekta, po zgraditvi pa tudi dozidavo že obstoječega objekta, nadzidavo obstoječega objekta, izvedbo del zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji videz objekta,

2. rekonstrukcija objektov in naprav,

3. odstranitev obstoječih objektov in novogradnja nadomestnih objektov,

4. gradnja, rekonstrukcija in odstranitev objektov in naprav GJI (komunale, energetike, prometa in zvez), če so opredeljene v tem odloku.

 

Vrste drugih dopustnih posegov

(5) V območju EUP KI104 so dopustni naslednji drugi posegi:

1.  funkcionalne spremembe objektov pri uvajanju sodobnejše tehnologije,

2.  spremembe namembnosti  objektov v okviru dopustnih dopolnilnih dejavnosti v sklopu osnovnih dopustnih dejavnosti,

3.  gradnja, utrjevanje, urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,

4.  vzdrževanje objektov in naprav.

 

Etapnost izvedbe

(6) V območju EUP KI104 je dopustna gradnja v več zaporednih fazah (etapah), ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka faza mora biti zaključena funkcionalna celota, vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo, priključki in zunanjimi ureditvami. Infrastrukturne ureditve, priključke in zunanje ureditve je dopustno urediti kot stalno ali začasno opremo območja na območju naslednjih faz izgradnje. Predvidene faze izgradnje so opredeljene v grafičnem delu odloka, na karti 8.3 Faznost gradnje po objektih. Predvidene faze izgradnje se lahko razdelijo na več posameznih faz.

 

Načrt parcelacije in lega objektov

(7) Načrt parcelacije, z delitvijo zemljiških parcel na parcele za gradnjo, mora upoštevati faznost gradnje in potrebe zaključenih tehnoloških faz. Parcele za gradnjo posameznih objektov oz. ureditev za posamezne faze izgradnje se določijo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ob upoštevanju lastninske ali gradbene pravice.

 

Opis načrtovanih objektov in površin

(8) V EUP KI104 je dopustna gradnja naslednjih načrtovanih objektov in ureditev površin:

1.  načrtovana je izgradnja naslednjih objektov:

·   objekt A (uprava) v tlorisni velikosti 30 x 20 m,

·   objekt B (skladišče) v tlorisni velikosti 50 x 40 m,

·   objekt C (pralnica) v tlorisni velikosti 30 x 15 m,

·   objekt D (delavnica) v tlorisni velikosti 30 x 20 m,

·   objekt E (skladišče) v tlorisni velikosti 70 x 40 m,

·   objekt F (skladišče) v tlorisni velikosti 100 x 40 m,

·   objekt G (skladišče) v tlorisni velikosti 200 x 100 m,

2.  največja dopustna višina objektov je 10 m (etažnost največ do P+2), s toleranco do strojnih, elektro in telekomunikacijskih elementov, ki se jih lahko namesti na streho,

3.  izgradnja prometnih in manipulativnih površin ter potrebnih omrežij in objektov GJI za obratovanje objektov in ureditev,

4.  ozelenitev površin,

5.  tlorisne dimenzije in natančnejša umestitev posameznih objektov in ureditev se ob upoštevanju tehnoloških zahtev in veljavnih predpisov za tovrstne objekte ali zaradi izboljšanja funkcionalnih rešitev, varnosti obratovanja ter dodatnih zahtev soglasodajalcev, natančneje opredeli v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Dopustna so odstopanja od predlaganih dimenzij in združevanje posameznih objektov, znotraj gradbene meje ob upoštevanju, da je FZ največ 0,8.

 

Pogoji za arhitekturno oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, velikost in lego objektov

(9) V EUP KI104 je potrebno upoštevati naslednje arhitekturno oblikovalske rešitve objektov in prostorskih ureditev ter ostale pogoje:

1.  arhitekturno oblikovanje objektov mora biti prilagojeno namembnosti in funkciji posameznega tipa objektov, v odvisnosti od dopustnih tehnoloških postopkov v posameznem objektu ali sklopu objektov,

2.  dopustni so montažni objekti, zidani objekti in objekti z betonsko ali jekleno skeletno konstrukcijo ter kombinirani objekti,

3.  dopustna je ravna streha in streha z nizkim nagibom, pri kateri mora biti sleme vzporedno z daljšo stranico objekta, dopustna je izvedba zelenih streh in postavitev fotovoltaike na streho,

4.  kritina mora biti prilagojena nagibu strehe, vendar brez svetlobnega odboja,

5.  priporočljivo je členjenje večjih fasadnih površin,

6.  pri izdelavi fasad ni dopustno  uporabljati svetlečih in odsevnih materialov ter izstopajočih oz. intenzivnih (kričečih) barv,

7.  pri umeščanju in legi objektov je potrebno upoštevati varovalni pas od objektov obstoječe GJI, v katere je dopustno posegati s soglasjem upravljavca,

8.  nepozidane površine med posameznimi objekti, namenjene manipulativnim in prometnim površinam,  parkirnim prostorom, zelenicam, odprtemu skladiščenju ipd. morajo biti urejene v skladu s tehnološkimi potrebami dejavnosti,

9.  višinska kota zemljišča objektov mora biti prilagojena uvozu z javnih in malipulativnih površin,

10. izven proizvodnih objektov je na celotnem območju dopustno umeščati nezahtevne, enostavne in začasne objekte ter posamezne tehnološke naprave za potrebe obratovanja osnovne dejavnosti,

11. tehnološko opremo je dopustno postaviti tudi na strehe posameznih objektov,

12. območje je dopustno ograditi z varovalno ograjo.

 

Pogoji za krajinsko oblikovalske rešitve prostorskih ureditev

(10) V EUP KI104 je potrebno upoštevati naslednje krajinsko oblikovalske rešitve prostorskih ureditev ter ostale pogoje:

1.  robovi območja, večje notranje površine ter površine, namenjene mirujočemu prometu, morajo biti ozelenjene v skladu s predpisi,

2.  na zunanjih robovih, zlasti ob stiku s prometnimi površinami na južnem in vzhodnem robu območja, je potrebno predvideti ureditev visokega zelenega pasu, na katerem mora biti gručasta zasaditev dreves in grmovnic, katere cilj je zakrivanje vidne izpostavljenosti objektov in s tem izboljšanje vizualne podobe,

3.  na območju je potrebno zagotoviti najmanj 10 % zelenih površin,

4.  za zasaditev zelenega pasu so priporočljive avtohtone vrste dreves, grmovnic in plezalk. Drevnina mora v končnem stanju doseči višino najmanj 12 m oz. najmanj 1 m nad višino objektov. Izbor rastlin za zasaditve mora upoštevati rastiščne razmere ter uporabo vrst, ki so odporne in dobro prenašajo zmrzal, sušo, in soljenje v zimskem času,

5.  sadike dreves v zelenem pasu morajo imeti ob saditvi obseg debla najmanj 12 cm, merjeno na višini 1 m od tal po saditvi, in višino debla več kot 2 m, sadike grmovnic morajo biti visoke več kot 1 m,

6.  podrobnejša zasaditev se opredeli v krajinskem načrtu kot delu dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja,

7. na severnem robu območja EUP KI104 je potrebno zgraditi protihrupni nasip (ali protihrupno ograjo) v višini 5m (ob meji z EUP SN18 po celotni dolžini).

 

Varovanje kulturne dediščine

(11) Na območju EUP KI104 ni registriranih območij in objektov kulturne dediščine, niti ureditve ne posegajo v vplivna območja kulturne dediščine.

 

Ohranjanje narave

(12) Na območju EUP KI104 ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.

 

Varstvo zraka

(13) Upoštevati je potrebno določbe 119. člena (skupni PIP za varstvo in izboljšanje zraka) odloka o OPN.

 

Varstvo pred hrupom

(14) Upoštevati je potrebno določbe 131. člena (splošni PIP glede varovanja zdravja: varovanje pred hrupom) odloka o OPN. Na severnem robu območja EUP KI104 je potrebno zgraditi protihrupni nasip (ali protihrupno ograjo).

 

Varstvo vodnih virov

(15) Območje EUP KI104 se v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15) nahaja v VVO III. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila iz omenjene Uredbe.

 

Elektromagnetno sevanje

(16) Upoštevati je potrebno določbe 132. člena (splošni PIP glede varovanja zdravje: varovanje pred elektromagnetnim sevanjem) odloka o OPN.

 

Ravnanje z odpadki

(17) Upoštevati je potrebno določbe 104. člena (splošni PIP za objekte in ureditve za zbiranje odpadkov) odloka o OPN.

 

Svetlobno onesnaženje

(18) Upoštevati je potrebno določbe 102. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje javne razsvetljave) in 133. člena (splošni PIP glede varovanja zdravje: varovanje pred svetlobnim onesnaženjem) odloka o OPN.

 

Varstvo plodne zemlje

(19) Upoštevati je potrebno določbe 120. člena (skupni PIP za varstvo tal) odloka o OPN.

 

Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

(20) Zaradi zagotavljanja rešitev in ukrepov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, ter rešitve in ukrepe za potrebe obrambe je v EUP KI104 potrebno upoštevati:

·   da se območje nahaja izven območij poplavne ogroženosti,

·   da je pri načrtovanju potrebno upoštevati potresno varnost za projektni pospešek tal, ki znaša 0,125 g,

·   da v območju ni erozijske nevarnosti in nevarnosti zemeljskih plazov,

·   da je požarna ogroženost naravnega okolja srednja,

·   voda za gašenje požara mora biti zagotovljena v skladu z veljavnimi predpisi,

·   objekti morajo biti načrtovani tako, da so zagotovljeni neovirani in varni dovozi, dostopi in delovne površine za intervencijska vozila,

·   z namenom preprečevanja širjenja požara na sosednje objekte je potrebno zagotoviti potrebne odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve.

 

Priključevnje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(21) Območje bo preko načrtovanih priključkov priključeno na obstoječo prometno, telekomunikacijsko, energetsko in komunalno infrastrukturo. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 98. člena (splošni PIP za gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture) odloka o OPN. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in faz izgradnje ter ob upoštevanju pogojev posameznih upravljavcev.

 

Priključevanje na cestno omrežje

(22) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 93. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje cestnega omrežja) odloka o OPN. Navezava območja EUP KI104 na javno cestno omrežje bo potekala preko načrtovane nove prometne povezave (EUP SN27 in SN15), ki bo potekala med EUP KI92 in KI93 in bo priključena na načrtovano zahodno obvoznico naselja Kidričevo.

 

Elektroenergetsko omrežje

(23) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 101. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja) odloka o OPN. Objekti, za katere je potreben priključek na elektroenergetsko omrežje, se bodo priključevali na obstoječe elektro omrežje s podzemno kabelsko navezavo. Podrobnejše rešitve, vključno s povečanimi potrebami po električni energiji, se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in faz gradnje ter ob upoštevanju pogojev upravljavca električnega omrežja.

 

Vodovodno omrežje

(24) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 99. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja) odloka o OPN. Objekti se priključijo na obstoječe vodovodno omrežje preko notranjega omrežja gospodarske cone. Podrobnejše rešitve, vključno s potrebo po povečanju zmogljivosti vodovodnega priključka za potrebe hidrantnega omrežja, se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in faz gradnje ter ob upoštevanju pogojev upravljavca vodovodnega omrežja.

 

Kanalizacijsko omrežje 

(25) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 100. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja) odloka o OPN. Objekti se priključijo na obstoječe kanalizacijsko omrežje. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in faz gradnje ter ob upoštevanju pogojev upravljavca kanalizacijskega omrežja.

Območje gospodarske cone se nahaja na širšem območju z oznako VVO III.  Za zmanjšanje tveganja za onesnaženje vodnega telesa je načrtovana kontrolirana odvodnja odpadnih padavinskih in komunalnih voda in zaščitni ukrepi :

·   utrjene površine morajo biti niveletno urejene s primernimi padci,

·   površine morajo biti nepropustne za vodo in odporne na naftne derivate in urejene tako, da bo preprečeno nekontrolirano iztekanje padavinskih voda v okolico/podzemno vodo, zato se morajo predvideti ustrezno dimenzionirani lovilci olj po SIST EN 858-2,

·   kanalizacija mora biti vodotesna in testirana po standardu SIST EN 1610,

·   izvajati se mora stalni monitoring in spremljanje stanja voda,

·   vzdrževati se mora redni nadzor nad vodenjem obratovalnih dnevnikov naprav za preprečevanje onesnaženja – lovilcev olj.

Predvidena kanalizacija je ločenega tipa.

Komunalne odpadne vode se zbirajo z ločeno kanalizacijo, ki se priključuje na obstoječo kanalizacijo v naselju Strnišče. Končna dispozicija komunalnih odpadih voda je na centralni čistilni napravi. Kanalizacijsko omrežje za odvodnjavanje komunalnih odpadnih vod je predvideno izrecno v vodotesni izvedbi. V času gradnje se na gradbišču uporabljajo kemična stranišča.

Tehnološke odpadne vode se odvodnjavajo v javno kanalizacijo. V primeru, da koncentracije parametrov onesnaženosti presegajo mejne vrednosti določene v veljavnih predpisih, se predhodno očistijo.

Odvajanje padavinskih odpadnih voda se načrtuje ločeno od odvajanja komunalnih odpadnih voda. Padavinske odpadne vode se iz nepozidanih utrjenih površin, parkirnih in manipulativnih površin ter drugih povoznih površin, ki se predhodno očistijo v usedalnikih in lovilcih olj, ponika.

Čiste padavinske vode iz streh se ponika.

Ponikovalnice se locira izven povoznih in manipulativnih površin. Dno posamezne ponikovalnice mora biti vsaj 1,0 m nad najvišjo izmerjeno gladino podzemne vode. Odvajanje in ponikanje se predvidi preko ustrezno dimenzioniranih in standardiziranih lovilcev olj, filtrov, čistilcev in zadrževalnikov.

Odvajanje padavinske vode iz utrjenih površin mora biti niveletno urejeno s primernimi padci, površine morajo biti nepropustne za vodo in odporne na naftne derivate in urejene tako, da bo preprečeno nekontrolirano iztekanje padavinskih voda v okolico/podzemno vodo. Padavinske vode ne smejo obremenjevati javnih prometnic.

Tla v vseh objektih naj bodo brez talnih izpustov. V primeru le teh, se izvede odvodnjavanje odpadnih voda preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s standardiziranimi koalescentnimi filtri (SIST EN858-2) v kanalizacijo za komunalne odpadne vode.

Skladno z veljavno zakonodajo in pravilniki je potrebno izvajati stalni monitoring in spremljanje stanja. Vzdrževati se mora redni nadzor nad vodenjem obratovalnih dnevnikov naprav za preprečevanje onesnaženja – lovilcev olj.

 

TK omrežje 

(26) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 103. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje elektronskih komunikacijskih omrežij) odloka o OPN. Objekti se priključijo na obstoječe TK omrežje. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in faz gradnje ter ob upoštevanju pogojev upravljavca TK omrežja.

 

Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev

(27) Lega, velikost in namembnost objektov, bodo podrobneje opredeljeni v projektni dokumentaciji ob upoštevanju določil tega člena odloka. Odstopanja od opredeljenih pogojev so dopustna, če se v naslednjih fazah izgradnje pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, okoljevarstvenega ali ekonomskega vidika, vendar rešitve ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom in zakonsko opredeljenimi pogoji, normativi ipd.

 

Omilitveni ukrepi pri gradnji in obratovanju gospodarske cone

 

(28) Splošni varnostni ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati v času gradnje, so:

1.  Gradbišče mora biti urejeno in zavarovano v skladu s Pravilnikom o gradbiščih (UL RS št. 55/08, 54/09 – popr. in 61/17 – GZ).

2.  Izkopi na gradbišču so dovoljeni nad srednjo gladino podzemne vode, torej nad koto 233. Izjemoma je gradnja dovoljena tudi globje, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 %. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno vodno soglasje.

3.  Vsa gradbena vozila in stroji, ki se uporabljajo na gradbišču, morajo biti tehnično brezhibni, očiščeni ter redno pregledovani in vzdrževani, da ne bi prišlo do puščanja goriva, motornega, zavornega ali hidravličnega olja.

4.  Parkirišče za vozila in delovne stroje na gradbišču, prostor za vzdrževanje vozil in strojev, začasno skladišče za goriva in maziva ali gradbena kemična sredstva ter oskrba strojev in naprav z gorivom, mora biti izvedeno kot zadrževalni sistem – lovilna skleda, brez odtokov, odporna na snovi, ki se lahko v njej nahajajo, dovolj velika, da zajame vso možno razlito ali raztreseno količino nevarne snovi, prav tako pretakališča z gorivom in manjša servisna dela. Vsa začasna skladiščenja za nevarne snovi morajo imeti nadstrešnico.

5.  Na gradbišču morajo biti na razpolago zaščitna folija, lovilna korita in absorbna sredstva za primer, da bi prišlo do iztoka goriva oziroma olja. Folija in korita morajo biti nemudoma nameščeni povsod, kjer pride do točkovnega kapljanja goriva ali olja.

6.  Zaščitno folijo, absorpcijska sredstva in lovilna korita, ki so bila uporabljena v primeru iztekanja olj ali goriva, je potrebno po končanih delih odstraniti. Z onesnaženim materialom je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o odpadkih (UL RS št.  37/15 in 69/15).

7.  Za primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. V načrtu morajo biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije.

8.  Odpadke, ki nastanejo pri gradbenih delih je potrebno hraniti ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov.

9.  Nevarne odpadke ni dovoljeno zbirati na območju gradbišča. Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja gradbišča, pri čemer je potrebno gradbene odpadke oddati zbiralcu gradbenih odpadkov, nevarne odpadke pa pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano.

10. V primeru zemeljskih nasipov in tamponov se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo.

11. Na delovišču morajo biti upoštevani vsi predpisi o zaščiti pred požari, eksplozijami in razlivanjem.

12. Sanitarije na gradbišču, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z urejeno odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene.

 

(29) Ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati ob morebitnem razlitju goriva, motornega olja oz. hidravličnih tekočin tekom gradnje in obratovanja, so:

1.  Mesto nesreče ustrezno zavarovati in označiti.

2.  Po možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino.

3.  Preprečiti nastanek požara.

4.  Površje tal na mestu razlitja posipati z absorbentom in prekriti s PVC folijo, da se prepreči infiltracija padavin.

5.  Absorbno snov po uporabi odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži okolja.

6.  V primeru razlitja nevarne snovi na utrjenih površinah je potrebno absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči širjenje madeža.

7.  V primeru razlitja nevarne snovi na raščenih tleh ali v gradbenih jamah je potrebno absorbent posipati na debelo po celotni površini madeža, onesnaženju pa dopustiti, da zavzame čim večjo površino in s tem plitvejšo infiltracijo onesnaženja.

8.  O nesreči, pri kateri pride do onesnaženja zemljine, je potrebno obvestiti center za obveščanje.

9.  Izvajalec mora nemudoma izkopati onesnaženo zemljino ter jo odpeljati izven vodovarstvenega območja (na odlagališče nevarnih odpadkov, ali začasno na utrjeno in pokrito površino brez odtoka) in skladno z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15).

 

(30) Varnostni ukrepi v času obratovanja v območju gospodarske cone:

1.  Ponikanje padavinskih odpadnih voda je v splošnem dovoljeno. Dno ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode.

2.  Vse padavinske odpadne vode morajo biti predhodno očiščene, vode s strešnih površin s tokom preko peskolovov, vode iz parkirišč in manipulativnih površin pa preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).

3.  Cevovodi odpadnih voda morajo biti pred uporabo testirani na vodotesnost.

4.  Sistem odvodnje in čiščenja odpadnih voda iz parkirišč in manipulativnih površin mora biti redno vzdrževan in vsaj enkrat letno pregledan s strani pooblaščene osebe za tehnični pregled tovrstnih sistemov.

5.  Upravljavec  mora zagotavljati meritve onesnaženosti padavinske odpadne vode iz lovilcev olj na iztoku v obsegu, kot velja za odvajanje očiščenih padavinskih voda iz javnih cest (Prilogi 2 in 3 Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur.l. RS, št. 47/05).

6.  Upravljavec lovilca olj mora ob okvari lovilca ali ob stanju v usedalnikih teh naprav, ki lahko povzroči čezmerno onesnaženost padavinske odpadne vode na iztoku, sam takoj začeti z izvajanjem ukrepov za odpravo okvare in zmanjšanje čezmernega onesnaževanja.

7.  Upravljavec mora inšpektorju, pristojnemu za varstvo okolja, prijaviti vsak izpad lovilca olj, ki povzroči čezmerno onesnaženost padavinske odpadne vode na iztoku.

8.  Komunalne odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, ki se zaključi s čistilno napravo.

9.  Industrijske odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, v kolikor koncentracije parametrov onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti, določenih v Prilogah 2 in 3  Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15). V nasprotnem primeru se industrijske odpadne vode predhodno odvedejo na industrijsko čistilno napravo.

10. Pokrovi revizijskih jaškov na tlakovanih površinah morajo biti vodotesni.

11. Uporabljena zvrst asfalta mora zagotavljati najmanjšo možno vodoprepustnost.

12. Za primer dogodkov, kot je razlitje oz. onesnaženje tal z naftnimi derivati, mora biti na voljo zadostna količina absorbnega sredstva, s katerim se lahko takoj absorbirajo morebitne razlite snovi. Absorbno sredstvo naj se skladišči v za to namenjeni posodi do predaje pooblaščeni organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki.

13. Podrobnejši varnostni ukrepi se določijo z Analizo tveganja za vsak posamezni industrijski obrat v fazi PGD.

 

(31) Ukrepi za omilitev vpliva izvedbe posega:

1.  Pri spremembi namenske rabe gozdnega zemljišča, kot jo določa občinski prostorski načrt, se do pričetka gradnje z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove.

2.  Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove.

3.  Sečnja drevja mora biti izvedena v skladu z veljavno zakonodajo.

4.  Sečnja in odstranjevanje vegetacije je dopustno izven vegetacijske sezone - od začetka novembra do konca februarja.

5.  Po končani gradnji je potrebno morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in začasnih gradbenih površinah, sanirati.

6.  Novo nastali gozdni rob je potrebno ustrezno krajinsko oblikovati. Pri sanaciji gozdnega roba je potrebno uporabiti sadike avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst. Gozdni rob mora biti v vzdolžni in prečni smeri razgibane oblike, tako da je manj izpostavljen negativnim vremenskim vplivom.

7.  Hrupna gradbena dela je potrebno izvajati izven obdobja razmnoževanja ptic in netopirjev (izven obdobja 1. marec do 31. avgust).

8.  Za izgradnjo bankin in nasipov je potrebno uporabiti je potrebno uporabiti material, ki ne vsebuje semen ali vegetativnih razmnoževalnih delov invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.

9.  Morebitne tujerodne rastlinske vrste, ki bi se na območju pojavile po izgradnji, je potrebno redno odstranjevati še pred semenitvijo.

10. Med gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih ali strupenih snovi v tla. Uporabljati je potrebno le tehnično brezhibno gradbeno mehanizacijo.

11. Območje poseke je potrebno vidno ograditi. Izven območja se ne sme posegati.

12. V primeru osvetlitve obstoječih ali novih prometnic je potrebno za javno razsvetljavo uporabiti svetlobna telesa, ki oddajajo svetlobo barvne temperature 2.700 K.

13. Pričetek gradnje v gospodarski coni je dopusten po izgradnji obvoznice in povezovalne ceste.

 

Grafični prikaz ureditev v EUP KI104

(32) Posebni prostorski izvedbeni pogoji v natančnosti in vsebini OPPN za gradnjo v gospodarski coni KI104, ki nadomeščajo podrobnejši prostorski izvedbeni načrt in jih v pravnem smislu uporabljamo kot OPPN, so prikazani  v dodatnem grafičnem delu izvedbenega dela OPN na kartah v merilu 1 : 2.500:

8.1  Prikaz namenske rabe prostora – izsek iz grafičnih prilog kartografskega dela OPN,

8.2  Območje z obstoječim parcelnim stanjem in predvidenimi objekti,

8.3  Prikaz faznosti gradnje po objektih,

8.4  Parcelacija območja,

8.5  Ureditvena situacija.«

 

4.člen

(vsebina sprememb in dopolnitev Priloge 1 »Seznam vseh enot urejanja prostora

z opredelitvijo podrobnejše namenske rabe«)

V tretjem odstavku 139. člena odloka se črta celotno besedilo in nadomesti z besedilom: »EUP, za katere se v skladu z določbami izdela OPPN, so: CI10, CI53, KI01, KI02, KI03, KI04, KI05, KI17, KI18, KI19, KI20, KI21, KI22, KI24, KI26, KI31, KI47, KI75-DPA, KI77-DPA, KI86, KI87, KI89, KI93, KI94, KI95, KI105, KI107, KI108, KI116, PL76, SJ30, SL59, ST05, ST25.«

 

 

(1) V Prilogi 1 se dopolni sledeče vrstice za posamezne EUP tako, da se glasijo:

Oznaka EUP

Osnovna namenska raba prostora

Podrobna namenska raba prostora (PNRP)

Oznaka podrobne namenske
rabe prostora (PNRP)

Oznaka
podrobneje
določene
PNRP
(PPNRP)

CI46-DPA

STAVBNA ZEMLJIŠČA

POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA –območja stanovanj s samooskrbnimi kmetijskimi objekti v podeželskih naseljih

SK

m

KI22

STAVBNA ZEMLJIŠČA

 OSREDNJA OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI - zavarovana osrednja območja centralnih dejavnosti znotraj naselja Kidričevo

CU

z

KI88

STAVBNA ZEMLJIŠČA

POVRŠINE ZA INDUSTRIJO

IP

 

KI93

STAVBNA ZEMLJIŠČA

 GOSPODARSKE CONE

IG

 

PL61

KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

K1

 

PL62

KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

K1

 

PO03

STAVBNA ZEMLJIŠČA

POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA – površine kmetij v podeželskih naseljih

SK

k

SL65

STAVBNA ZEMLJIŠČA

POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA – površine kmetij v podeželskih naseljih

SK

k

ZJ09

VODE

CELINSKE VODE

VC

 

ZJ17

VODE

CELINSKE VODE

VC

 

ZV03

STAVBNA ZEMLJIŠČA

POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA – površine kmetij v podeželskih naseljih

SK

k

ZV13

VODE

CELINSKE VODE

VC

 

ZV14

VODE

CELINSKE VODE

VC

 

 

(2) V Prilogi 1 se v preglednici v ustreznem vrstnem redu doda sledeče vrstice za posamezne EUP, ki se glasijo:

 

Oznaka EUP

Osnovna namenska raba prostora

 Podrobna namenska raba prostora (PNRP)

Oznaka podrobne namenske

rabe prostora (PNRP)

Oznaka

podrobneje

določene

PNRP

(PPNRP)

KI15

STAVBNA ZEMLJIŠČA

POVRŠINE Z OBJEKTI ZA KMETIJSKO PROIZVODNJO - površine z objekti za kmetijsko intenzivno proizvodnjo

IK

i

KI47

STAVBNA ZEMLJIŠČA

 OSREDNJA OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI - zavarovana osrednja območja centralnih dejavnosti znotraj naselja Kidričevo

CU

z

KI92

STAVBNA ZEMLJIŠČA

 GOSPODARSKE CONE

IG

 

KI104

STAVBNA ZEMLJIŠČA

 GOSPODARSKE CONE

IG

 

KI105

STAVBNA ZEMLJIŠČA

 GOSPODARSKE CONE

IG

 

MI79

STAVBNA ZEMLJIŠČA

POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA – površine kmetij v podeželskih naseljih

SK

k

MI80

STAVBNA ZEMLJIŠČA

POVRŠINE Z OBJEKTI ZA KMETIJSKO PROIZVODNJO – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki se nahajajo ob robu naselij

IK

p

PL77

GOZDNA ZEMLJIŠČA

GOZDNA ZEMLJIŠČA

G

 

PL78

GOZDNA ZEMLJIŠČA

GOZDNA ZEMLJIŠČA

G

 

PL79

KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

K1

 

PL80

GOZDNA ZEMLJIŠČA

GOZDNA ZEMLJIŠČA

G

 

PL81

KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

K1

 

PL82

KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

K1

 

ZJ31

STAVBNA ZEMLJIŠČA

POVRŠINE Z OBJEKTI ZA KMETIJSKO PROIZVODNJO – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki se nahajajo ob robu naselij

IK

p

 

(43 V Prilogi 1 se v preglednici črta celotna vrstica z besedilom, ki ima oznako EUP SN36.

 

(4) V Prilogi 1 se v preglednici črta celotna vrstica z besedilom, ki ima oznako EUP KI119.

 

5. člen

(vsebina sprememb in dopolnitev Priloge 2 »Podrobni prostorski izvedbeni pogoji

za posamezne PNRP in posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne EUP«)

(1) V Prilogi 2 se v razdelku 1.2.3 Podrobnejši PIP za območja proizvodnih dejavnosti v prvem odstavku v preglednici v vrstici »5 Dovoljene dejavnosti« na koncu doda besedilo: »V območju proizvodnih dejavnosti so kot dopolnilne dejavnosti dopustni tudi prometni terminali, trgovine ter druga skladiščno-prodajna in predelovalna dejavnost, manjše obrtne dejavnosti, tovarniške trgovine, komunalne dejavnosti in distribucija energije.«

(2) V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.1 Posebni PIP za EUP na območju naselja Kidričevo v preglednici v vrstici s »šifro EUP« KI22-OPPN v tretjem stolpcu črta celotno besedilo in nadomesti z besedilom: »Za EUP se v skladu z določbami tega odloka izdela OPPN.

1 Dopustni objekti: objekti namenjeni servisnim, storitvenim in družbenim dejavnostim, stanovanjem ter ureditvi parkirnih in zelenih površin. Nova individualna stanovanjska gradnja ni dovoljena. Dovoljena je gradnja objektov za potrebe izvajanja trgovske dejavnosti, gostinstva in turizma, storitvenih in poslovnih dejavnosti, dejavnosti javne uprave, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, kulture, razvedrila, rekreacijskih dejavnosti; Objekti morajo v pritlični etaži imeti zagotovljene površine za javne in servisne dejavnosti. V višjih nadstropjih objektov se dopušča tudi stanovanjska dejavnost. Stavbe z varovanimi prostori ne smejo biti umeščene v prvih dveh vrstah ob železniški progi.

2 Dopustna izraba: FZ = največ 0,5; FI = največ 2,0;

DOBP = min. 0,1; višinski gabariti: K+P+2+T (terasa); h = največ 15m;

3 Druga merila in pogoji: Dovoljena je samo razčlenjena postavitev objektov (več manjših volumnov), z večjimi medprostori. En skupni priključek na javno cesto se uredi na Kopališki ulici.

Parkiranje in dostava se izvajata v kleti; Parkirne površine se zagotavlja v podzemni garaži ali v okviru osnovnega objekta. Zagotovi se javne parkirne površine.

Na mejnih površinah ob Kopališki ulici se ohranja zeleni pas širine 15 m z drevoredom. Na jugo območja (ob železnici) je potrebno ohraniti zeleni pas v širini najmanj 35 m. Dopušča se ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture. Uredi se kolesarske in peš povezave preko območja.

·   Upoštevati je potrebno varstveni režim kulturne dediščine EŠD 22209 - Kidričevo Naselje.1A

·   Upoštevati je potrebno varstveni režim EPO Dravsko polje ID št. 42500.2

·   Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO - državni nivo (II. kategorija).«

(3) V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.1 Posebni PIP za EUP na območju naselja Kidričevo v preglednici v vrstici s »šifro EUP« KI23-OPPN v prvem stolpcu črta besedilo »-OPPN«. V isti vrstici se v tretjem stolpcu črta celotno besedilo, razen zadnjih treh alinej.

(4) V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.1 Posebni PIP za EUP na območju naselja Kidričevo v preglednici za vrstico, ki ima v prvem stolpcu oznako »KI46« doda nova vrstica. V novi vrstici se v prvem stolpcu doda besedilo: »KI47-OPPN« in v tretjem stolpcu besedilo: »Za EUP se v skladu z določbami tega odloka izdela OPPN.

1 Dopustni objekti: objekti namenjeni servisnim, storitvenim in družbenim dejavnostim, stanovanjem ter ureditvi parkirnih in zelenih površin. Nova individualna stanovanjska gradnja ni dovoljena. Dovoljena je gradnja objektov za potrebe izvajanja trgovske dejavnosti, gostinstva in turizma, storitvenih in poslovnih dejavnosti, dejavnosti javne uprave, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, kulture, razvedrila, rekreacijskih dejavnosti; Objekti morajo v pritlični etaži imeti zagotovljene površine za javne in servisne dejavnosti. V višjih nadstropjih objektov se dopušča tudi stanovanjska dejavnost. Stavbe z varovanimi prostori ne smejo biti umeščene v prvih dveh vrstah ob železniški progi.

2 Dopustna izraba: FZ = največ 0,5; FI = največ 2,0;

DOBP = min. 0,1; višinski gabariti: K+P+2+T (terasa); h = največ 15m;

3 Druga merila in pogoji: Dovoljena je samo razčlenjena postavitev objektov (več manjših volumnov), z večjimi medprostori. En skupni priključek na javno cesto se uredi na Tovarniški cesti.

Parkiranje in dostava se izvajata v kleti; Parkirne površine se zagotavlja v podzemni garaži ali v okviru osnovnega objekta. Zagotovi se javne parkirne površine.

Na mejnih površinah ob Tovarniški cesti se ohranja zeleni pas širine 35 m z drevoredom. Na jugo območja (ob železnici) je potrebno ohraniti zeleni pas v širini najmanj 35 m. Dopušča se ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture. Uredi se kolesarske in peš povezave preko območja.

·   Upoštevati je potrebno varstveni režim kulturne dediščine EŠD 22209 - Kidričevo Naselje.1A

·   Upoštevati je potrebno varstveni režim EPO Dravsko polje ID št. 42500.2

·   Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO - državni nivo (II. kategorija).«

(5) V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.1 Posebni PIP za EUP na območju naselja Kidričevo v preglednici v vrstici s šifro EUP »KI88« v tretjem stolpcu črta celotno besedilo in nadomesti z novim, ki se glasi: »Posebni PIP so določeni v 138.a členu odloka. Z analizami tveganja izdelanimi v kasnejših fazah, ni dovoljeno omiliti ukrepov, ki so bili podani v Analizi tveganja za onesnaženje podzemne vode vodnega vira Skorba za namen SD OPN Kidričevo (G-Whisper d.o.o., št. proj.: 1804-E1, junij 2018).«

(6) V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.1 Posebni PIP za EUP na območju naselja Kidričevo v preglednici za vrstico, ki ima v prvem stolpcu oznako »KI91« doda nova vrstica. V novi vrstici se v prvem stolpcu doda besedilo: »KI92« in v tretjem stolpcu besedilo: »- Posebni PIP so določeni v 138.b členu odloka.

·   Z analizami tveganja izdelanimi v kasnejših fazah, ni dovoljeno omiliti ukrepov, ki so bili podani v Analizi tveganja za onesnaženje podzemne vode vodnega vira Skorba za namen SD OPN Kidričevo (G-Whisper d.o.o., št. proj.: 1804-E1, junij 2018).

·   Pred izdajo dovoljenja za gradnjo je obvezna izdelava prometne študije in zasnove priključka na obvoznico Kidričevo.«

(7) V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.1 Posebni PIP za EUP na območju naselja Kidričevo v preglednici v vrstici s šifro EUP »KI93-OPPN« črta celotno besedilo tretjega stolpca in nadomesti z besedilom: »Za EUP se v skladu z določbami tega odloka izdela OPPN. Pred izdelavo OPPN je obvezna izdelava prometne študije in zasnove priključka na obvoznico Kidričevo. Pričetek gradnje v gospodarski coni je dopusten po izgradnji obvoznice in povezovalne ceste.

Splošni varnostni ukrepi v času gradnje:

1.  Gradbišče mora biti urejeno in zavarovano v skladu s Pravilnikom o gradbiščih (UL RS št. 55/08, 54/09 – popr. in 61/17 – GZ).

2.  Izkopi na gradbišču so dovoljeni nad srednjo gladino podzemne vode, torej nad koto 233. Izjemoma je gradnja dovoljena tudi globje, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 %. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno vodno soglasje.

3.  Vsa gradbena vozila in stroji, ki se uporabljajo na gradbišču, morajo biti tehnično brezhibni, očiščeni ter redno pregledovani in vzdrževani, da ne bi prišlo do puščanja goriva, motornega, zavornega ali hidravličnega olja.

4.  Parkirišče za vozila in delovne stroje na gradbišču je dovoljeno, kot tudi prostor za vzdrževanje vozil in strojev, začasna skladišča za goriva in maziva ali gradbena kemična sredstva ter oskrba strojev in naprav z gorivom.

5.  Na gradbišču morajo biti na razpolago zaščitna folija, lovilna korita in absorbna sredstva za primer, da bi prišlo do iztoka goriva oziroma olja. Folija in korita morajo biti nemudoma nameščeni povsod, kjer pride do točkovnega kapljanja goriva ali olja.

6.  Zaščitno folijo, absorpcijska sredstva in lovilna korita, ki so bila uporabljena v primeru iztekanja olj ali goriva, je potrebno po končanih delih odstraniti. Z onesnaženim materialom je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o odpadkih (UL RS št.  37/15 in 69/15).

7.  Za primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. V načrtu morajo biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije.

8.  Odpadke, ki nastanejo pri gradbenih delih je potrebno hraniti ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov.

9.  Nevarne odpadke ni dovoljeno zbirati na območju gradbišča. Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja gradbišča, pri čemer je potrebno gradbene odpadke oddati zbiralcu gradbenih odpadkov, nevarne odpadke pa pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano.

10. V primeru zemeljskih nasipov in tamponov se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo.

11. Na delovišču morajo biti upoštevani vsi predpisi o zaščiti pred požari, eksplozijami in razlivanjem.

12. Sanitarije na gradbišču, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z urejeno odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene.

 

Ukrepi ob morebitnem razlitju goriva, motornega olja oz. hidravličnih tekočin tekom gradnje in obratovanja:

1.  Mesto nesreče ustrezno zavarovati in označiti.

2.  Po možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino.

3.  Preprečiti nastanek požara.

4.  Površje tal na mestu razlitja posipati z absorbentom in prekriti s PVC folijo, da se prepreči infiltracija padavin.

5.  Absorbno snov po uporabi odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži okolja.

6.  V primeru razlitja nevarne snovi na utrjenih površinah je potrebno absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči širjenje madeža.

7.  V primeru razlitja nevarne snovi na raščenih tleh ali v gradbenih jamah je potrebno absorbent posipati na debelo po celotni površini madeža, onesnaženju pa dopustiti, da zavzame čim večjo površino in s tem plitvejšo infiltracijo onesnaženja.

8.  O nesreči, pri kateri pride do onesnaženja zemljine, je potrebno obvestiti center za obveščanje.

9.  Izvajalec mora nemudoma izkopati onesnaženo zemljino ter jo odpeljati izven vodovarstvenega območja (na odlagališče nevarnih odpadkov, ali začasno na utrjeno in pokrito površino brez odtoka) in skladno z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15).

 

Varnostni ukrepi v času obratovanja v območju gospodarske cone:

1.  Ponikanje padavinskih odpadnih voda je v splošnem dovoljeno. Dno ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode.

2.  Vse padavinske odpadne vode morajo biti predhodno očiščene, vode s strešnih površin s tokom preko peskolovov, vode iz parkirišč in manipulativnih površin pa preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).

3.  Cevovodi odpadnih voda morajo biti pred uporabo testirani na vodotesnost.

4.  Sistem odvodnje in čiščenja odpadnih voda iz parkirišč in manipulativnih površin mora biti redno vzdrževan in vsaj enkrat letno pregledan s strani pooblaščene osebe za tehnični pregled tovrstnih sistemov.

5.  Upravljavec  mora zagotavljati meritve onesnaženosti padavinske odpadne vode iz lovilcev olj na iztoku v obsegu, kot velja za odvajanje očiščenih padavinskih voda iz javnih cest (Prilogi 2 in 3 Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur.l. RS, št. 47/05).

6.  Upravljavec lovilca olj mora ob okvari lovilca ali ob stanju v usedalnikih teh naprav, ki lahko povzroči čezmerno onesnaženost padavinske odpadne vode na iztoku, sam takoj začeti z izvajanjem ukrepov za odpravo okvare in zmanjšanje čezmernega onesnaževanja.

7.  Upravljavec mora inšpektorju, pristojnemu za varstvo okolja, prijaviti vsak izpad lovilca olj, ki povzroči čezmerno onesnaženost padavinske odpadne vode na iztoku.

8.  Komunalne odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, ki se zaključi s čistilno napravo.

9.  Industrijske odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, v kolikor koncentracije parametrov onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti, določenih v Prilogah 2 in 3  Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15). V nasprotnem primeru se industrijske odpadne vode predhodno odvedejo na industrijsko čistilno napravo.

10. Pokrovi revizijskih jaškov na tlakovanih površinah morajo biti vodotesni.

11. Uporabljena zvrst asfalta mora zagotavljati najmanjšo možno vodoprepustnost.

12. Za primer dogodkov, kot je razlitje oz. onesnaženje tal z naftnimi derivati, mora biti na voljo zadostna količina absorbnega sredstva, s katerim se lahko takoj absorbirajo morebitne razlite snovi. Absorbno sredstvo naj se skladišči v za to namenjeni posodi do predaje pooblaščeni organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki.

13. Podrobnejši varnostni ukrepi se določijo z Analizo tveganja za vsak posamezni industrijski obrat v fazi PGD. Z analizami tveganja izdelanimi v kasnejših fazah, ni dovoljeno omiliti ukrepov, ki so bili podani v Analizi tveganja za onesnaženje podzemne vode vodnega vira Skorba za namen SD OPN Kidričevo (G-Whisper d.o.o., št. proj.: 1804-E1, junij 2018).

·   Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO - državni nivo (III. kategorija).«

 

(8) V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.1 Posebni PIP za EUP na območju naselja Kidričevo v preglednici za vrstico, ki ima v prvem stolpcu oznako »KI102« doda nova vrstica. V novi vrstici se v prvem stolpcu doda besedilo: »KI104« in v tretjem stolpcu besedilo: »- Posebni PIP so določeni v 138.c členu odloka.

·   Z analizami tveganja izdelanimi v kasnejših fazah, ni dovoljeno omiliti ukrepov, ki so bili podani v Analizi tveganja za onesnaženje podzemne vode vodnega vira Skorba za namen SD OPN Kidričevo (G-Whisper d.o.o., št. proj.: 1804-E1, junij 2018).

·   Pred izdajo dovoljenja za gradnjo je obvezna izdelava prometne študije in zasnove priključka na obvoznico Kidričevo.« 

(9) V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.1 Posebni PIP za EUP na območju naselja Kidričevo v preglednici za novo vrstico z oznako »KI104« doda nova vrstica. V novi vrstici se v prvem stolpcu doda besedilo: »KI105-OPPN« in v tretjem stolpcu besedilo: »Za EUP se v skladu z določbami tega odloka izdela OPPN. Pred izdelavo OPPN je obvezna izdelava prometne študije in zasnove priključka na obvoznico Kidričevo. Pričetek gradnje v gospodarski coni je dopusten po izgradnji obvoznice in povezovalne ceste.

Splošni varnostni ukrepi v času gradnje:

1.  Gradbišče mora biti urejeno in zavarovano v skladu s Pravilnikom o gradbiščih (UL RS št. 55/08, 54/09 – popr. in 61/17 – GZ).

2.  Izkopi na gradbišču so dovoljeni nad srednjo gladino podzemne vode, torej nad koto 233. Izjemoma je gradnja dovoljena tudi globje, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 %. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno vodno soglasje.

3.  Vsa gradbena vozila in stroji, ki se uporabljajo na gradbišču, morajo biti tehnično brezhibni, očiščeni ter redno pregledovani in vzdrževani, da ne bi prišlo do puščanja goriva, motornega, zavornega ali hidravličnega olja.

4.  Parkirišče za vozila in delovne stroje na gradbišču je dovoljeno, kot tudi prostor za vzdrževanje vozil in strojev, začasna skladišča za goriva in maziva ali gradbena kemična sredstva ter oskrba strojev in naprav z gorivom.

5.  Na gradbišču morajo biti na razpolago zaščitna folija, lovilna korita in absorbna sredstva za primer, da bi prišlo do iztoka goriva oziroma olja. Folija in korita morajo biti nemudoma nameščeni povsod, kjer pride do točkovnega kapljanja goriva ali olja.

6.  Zaščitno folijo, absorpcijska sredstva in lovilna korita, ki so bila uporabljena v primeru iztekanja olj ali goriva, je potrebno po končanih delih odstraniti. Z onesnaženim materialom je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o odpadkih (UL RS št.  37/15 in 69/15).

7.  Za primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. V načrtu morajo biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije.

8.  Odpadke, ki nastanejo pri gradbenih delih je potrebno hraniti ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov.

9.  Nevarne odpadke ni dovoljeno zbirati na območju gradbišča. Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja gradbišča, pri čemer je potrebno gradbene odpadke oddati zbiralcu gradbenih odpadkov, nevarne odpadke pa pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano.

10. V primeru zemeljskih nasipov in tamponov se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo.

11. Na delovišču morajo biti upoštevani vsi predpisi o zaščiti pred požari, eksplozijami in razlivanjem.

12. Sanitarije na gradbišču, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z urejeno odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene.

 

Ukrepi ob morebitnem razlitju goriva, motornega olja oz. hidravličnih tekočin tekom gradnje in obratovanja:

1.  Mesto nesreče ustrezno zavarovati in označiti.

2.  Po možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino.

3.  Preprečiti nastanek požara.

4.  Površje tal na mestu razlitja posipati z absorbentom in prekriti s PVC folijo, da se prepreči infiltracija padavin.

5.  Absorbno snov po uporabi odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži okolja.

6.  V primeru razlitja nevarne snovi na utrjenih površinah je potrebno absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči širjenje madeža.

7.  V primeru razlitja nevarne snovi na raščenih tleh ali v gradbenih jamah je potrebno absorbent posipati na debelo po celotni površini madeža, onesnaženju pa dopustiti, da zavzame čim večjo površino in s tem plitvejšo infiltracijo onesnaženja.

8.  O nesreči, pri kateri pride do onesnaženja zemljine, je potrebno obvestiti center za obveščanje.

9.  Izvajalec mora nemudoma izkopati onesnaženo zemljino ter jo odpeljati izven vodovarstvenega območja (na odlagališče nevarnih odpadkov, ali začasno na utrjeno in pokrito površino brez odtoka) in skladno z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15).

 

Varnostni ukrepi v času obratovanja v območju gospodarske cone:

1.  Ponikanje padavinskih odpadnih voda je v splošnem dovoljeno. Dno ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode.

2.  Vse padavinske odpadne vode morajo biti predhodno očiščene, vode s strešnih površin s tokom preko peskolovov, vode iz parkirišč in manipulativnih površin pa preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).

3.  Cevovodi odpadnih voda morajo biti pred uporabo testirani na vodotesnost.

4.  Sistem odvodnje in čiščenja odpadnih voda iz parkirišč in manipulativnih površin mora biti redno vzdrževan in vsaj enkrat letno pregledan s strani pooblaščene osebe za tehnični pregled tovrstnih sistemov.

5.  Upravljavec  mora zagotavljati meritve onesnaženosti padavinske odpadne vode iz lovilcev olj na iztoku v obsegu, kot velja za odvajanje očiščenih padavinskih voda iz javnih cest (Prilogi 2 in 3 Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur.l. RS, št. 47/05).

6.  Upravljavec lovilca olj mora ob okvari lovilca ali ob stanju v usedalnikih teh naprav, ki lahko povzroči čezmerno onesnaženost padavinske odpadne vode na iztoku, sam takoj začeti z izvajanjem ukrepov za odpravo okvare in zmanjšanje čezmernega onesnaževanja.

7.  Upravljavec mora inšpektorju, pristojnemu za varstvo okolja, prijaviti vsak izpad lovilca olj, ki povzroči čezmerno onesnaženost padavinske odpadne vode na iztoku.

8.  Komunalne odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, ki se zaključi s čistilno napravo.

9.  Industrijske odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, v kolikor koncentracije parametrov onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti, določenih v Prilogah 2 in 3  Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15). V nasprotnem primeru se industrijske odpadne vode predhodno odvedejo na industrijsko čistilno napravo.

10. Pokrovi revizijskih jaškov na tlakovanih površinah morajo biti vodotesni.

11. Uporabljena zvrst asfalta mora zagotavljati najmanjšo možno vodoprepustnost.

12. Za primer dogodkov, kot je razlitje oz. onesnaženje tal z naftnimi derivati, mora biti na voljo zadostna količina absorbnega sredstva, s katerim se lahko takoj absorbirajo morebitne razlite snovi. Absorbno sredstvo naj se skladišči v za to namenjeni posodi do predaje pooblaščeni organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki.

13. Podrobnejši varnostni ukrepi se določijo z Analizo tveganja za vsak posamezni industrijski obrat v fazi PGD. Z analizami tveganja izdelanimi v kasnejših fazah, ni dovoljeno omiliti ukrepov, ki so bili podani v Analizi tveganja za onesnaženje podzemne vode vodnega vira Skorba za namen SD OPN Kidričevo (G-Whisper d.o.o., št. proj.: 1804-E1, junij 2018).

 

Ukrepi za omilitev vpliva izvedbe posega:

1.  Pri spremembi namenske rabe gozdnega zemljišča, kot jo določa občinski prostorski načrt, se z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove, do sprejetja OPPN, ki lahko opredeljuje tudi etapnost izvedbe prostorske ureditve.

2.  Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove.

3.  Sečnja drevja mora biti izvedena v skladu z veljavno zakonodajo.

4.  Sečnja in odstranjevanje vegetacije je dopustno izven vegetacijske sezone - od začetka novembra do konca februarja.

5.  Po končani gradnji je potrebno morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in začasnih gradbenih površinah, sanirati.

6.  Novo nastali gozdni rob je potrebno ustrezno krajinsko oblikovati. Pri sanaciji gozdnega roba je potrebno uporabiti sadike avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst. Gozdni rob mora biti v vzdolžni in prečni smeri razgibane oblike, tako da je manj izpostavljen negativnim vremenskim vplivom.

7.  Hrupna gradbena dela je potrebno izvajati izven obdobja razmnoževanja ptic in netopirjev (izven obdobja 1. marec do 31. avgust).

8.  Za izgradnjo bankin in nasipov je potrebno uporabiti je potrebno uporabiti material, ki ne vsebuje semen ali vegetativnih razmnoževalnih delov invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.

9.  Morebitne tujerodne rastlinske vrste, ki bi se na območju pojavile po izgradnji, je potrebno redno odstranjevati še pred semenitvijo.

10. Med gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih ali strupenih snovi v tla. Uporabljati je potrebno le tehnično brezhibno gradbeno mehanizacijo.

11. Območje poseke je potrebno vidno ograditi. Izven območja se ne sme posegati.

12. V primeru osvetlitve obstoječih ali novih prometnic je potrebno za javno razsvetljavo uporabiti svetlobna telesa, ki oddajajo svetlobo barvne temperature 2.700 K.

13. Na severnem robu območja EUP KI105 je potrebno zgraditi protihrupni nasip (ali protihrupno ograjo) v višini 5m (ob meji z EUP SN18 po celotni dolžini.

·   Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO - državni nivo (III. kategorija).«

 

(10) V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.1 Posebni PIP za EUP na območju naselja Kidričevo v preglednici črta celotna vrstica z oznako »KI119-OPPN«.

(11) V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.2 Posebni PIP za EUP na območju naselja Njiverce v preglednici v vrstici s šifro EUP »NJ05« v prvem stolpcu doda besedilo »-OPPN«. V isti vrstici se v tretjem stolpcu doda nova prva alineja, ki se glasi: »Na območju EUP velja Odlok o medobčinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoti urejanja prostora P10-P5 Zgornja Hajdina – ob avtocestnem priključku in P16-P9 Njiverce – ob avtocestnem priključku (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/17), ki ostane v veljavi do preklica.«. Dosedanja prva in druga alineja postaneta druga in tretja alineja.

(12) V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.4 Posebni PIP za EUP na območju naselja Cirkovce v preglednici v vrstici s šifro EUP »CI10-OPPN« v tretjem stolpcu na koncu prve alineje doda besedilo: »Na delu območja EUP velja Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enote urejanja prostora ST20, CI10 in CI11 Gramoznica Pleterje (črpanje gramoza – zahodni del) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/16), ki ostane v veljavi do preklica.«.

(13) V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.4 Posebni PIP za EUP na območju naselja Cirkovce v preglednici v vrstici s šifro EUP »CI11-OPPN« v tretjem stolpcu v prvi alineji črta besedilo zadnjega stavka in nadomesti z besedilom: »Na območju EUP velja Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enote urejanja prostora ST20, CI10 in CI11 Gramoznica Pleterje (črpanje gramoza – zahodni del) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/16), ki ostane v veljavi do preklica.«.

(14) V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.9 Posebni PIP za EUP na območju naselja Pleterje v preglednici v vrstici s šifro EUP »PL61« črta celotno besedilo tretjega stolpca in nadomesti z besedilom: »Območja opuščenih gramoznic se sanirajo v kmetijska zemljišča. Dopustna je ureditev kapljičnega namakanja.

 

Pogoji za vzpostavitev kmetijskih zemljišč

1.  Smiselno se uporabijo pogoji za vzpostavitev kmetijskih zemljišč v EUP PL79, PL81 in PL82.

2.  Ustrezni ukrepi za vzpostavitev primernosti tal za kmetijsko rabo na nadomestnih površinah se natančneje določijo z elaboratom o ravnanju in uporabi rodovitnega dela prsti v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte na območju, za katerega je potrebna vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč in se izvajajo postopoma, sočasno z gradnjo posameznih načrtovanih objektov.

3.  Nadomestna kmetijska zemljišča se vzpostavijo do pridobitve uporabnega dovoljenja za objekte na območju, za katerega je potrebna vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč.

4.  Ves razpoložljiv rodoviten del tal z območja posega, za katerega se vzpostavljajo nova nadomestna kmetijska zemljišča, je potrebno uporabiti za namen vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč.

5.  Vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč mora biti časovno usklajena s časom gradnje na drugih zemljiščih, za katera se nadomestna kmetijska zemljišča vzpostavljajo. Izkop rodovitnega dela tal na območju gradnje mora biti neposredno prepeljan na območje nadomestnih kmetijskih zemljišč. S tem se zagotavlja ekonomsko najbolj racionalna rešitev, saj je izkop in prevoz enkratno dejanje, med tem ko bi se pri začasnem deponiranju rodovitnega dela tal faze podvajale, ter prepreči poškodbe tal (tudi v primeru, ko se popolnoma upošteva pogoje za začasno deponiranje). Prav tako ni potrebno iskati ustreznih površin za začasno deponiranje, ki znašajo približno četrtine površine posega.

6.  Pri dovozu tal je potrebno načrtovati sistem transportnih poti, ki morajo biti vnaprej določene in zakoličene. Gostota transportnih poti mora biti takšna, da gradbeni mehanizaciji omogoča razprostiranje tal brez prevelikega gaženja (priporočena razdalja med potmi je 30 m). Transportne poti je potrebno postopoma prerahljati pred izravnavo tal na transportnih poteh.

7.  Na območju vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč je dopustno mulčenje mlade gozdne zarasti ter sekanje, frezanje panjev in odvoz lesnih ostankov. Če je izvedljivo, je smiselno drevesne panje odpeljati iz lokacije in jih mineralizirati drugje.

8.  Dopustna je vzpostavitev pravilnejših oblik obdelovalnih površin, zaradi lažje obdelave kmetijskih zemljišč, v dogovoru z lastniki zemljišč, ki so zajeta v območje posega.

9.  Predvideti je potrebno ustrezno parcelacijo območja, ki bo omogočala neovirano strojno obdelavo.

10. Pred pričetkom del za vzpostavitev kmetijskih zemljišč je potrebno odstraniti vse inertne odpadke in smeti.

11. Kmetijska zemljišča se vzpostavljajo do polne funkcionalnosti skozi več rastnih sezon, zato je potrebno predvideti setev rastlin za zeleno gnojene in izboljšanje strukture tal ter dodatne delovne operacije v naslednjih sezonah (apnenje, dodatno gnojenje z dušikom za hitrejšo mineralizacijo lesnih ostankov, pobiranje lesnih ostankov …).

12. V primeru, da vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč v EUP PL61 po nadaljnjih postopkih za izgradnjo industrijskega kompleksa ne bo potrebna oziroma krčitev iz drugih razlogov ne bo izvedena, mora občina spremeniti namensko rabo v prvotno namensko rabo.

 

Splošni varnostni ukrepi v času izvajanja agromelioracije:

1.  Vsa gradbena vozila in stroji, ki se uporabljajo na območju, morajo biti tehnično brezhibni, očiščeni ter redno pregledovani in vzdrževani, da ne bi prišlo do puščanja goriva, motornega, zavornega ali hidravličnega olja.

2.  Parkirišče za vozila in delovne stroje je dovoljeno, kot tudi prostor za vzdrževanje vozil in strojev, začasna skladišča za goriva in maziva ali gradbena kemična sredstva ter oskrba strojev in naprav z gorivom.

3.  Na območju morajo biti na razpolago zaščitna folija, lovilna korita in absorbna sredstva za primer, da bi prišlo do iztoka goriva oziroma olja. Folija in korita morajo biti nemudoma nameščeni povsod, kjer pride do točkovnega kapljanja goriva ali olja.

4.  Zaščitno folijo, absorpcijska sredstva in lovilna korita, ki so bila uporabljena v primeru iztekanja olj ali goriva, je potrebno po končanih delih odstraniti. Z onesnaženim materialom je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o odpadkih (UL RS št.  37/15 in 69/15).

5.  Za primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. V načrtu morajo biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije.

6.  Odpadke, ki nastanejo pri delih je potrebno hraniti ločeno po vrstah odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov.

7.  Nevarne odpadke ni dovoljeno zbirati na območju gradbišča. Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja, pri čemer je potrebno odpadke oddati zbiralcu odpadkov, nevarne odpadke pa pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano.

8.  V primeru zemeljskih nasipov in tamponov se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo.

9.  Na delovišču morajo biti upoštevani vsi predpisi o zaščiti pred požari, eksplozijami in razlivanjem.

10. Sanitarije na območju, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z urejeno odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene.

 

Ukrepi ob morebitnem razlitju goriva, motornega olja oz. hidravličnih tekočin tekom izvajanja agromelioracije:

1.  Mesto nesreče ustrezno zavarovati in označiti.

2.  Po možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino.

3.  Preprečiti nastanek požara.

4.  Površje tal na mestu razlitja posipati z absorbentom in prekriti s PVC folijo, da se prepreči infiltracija padavin.

5.  Absorbno snov po uporabi odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži okolja.

6.  V primeru razlitja nevarne snovi na utrjenih površinah je potrebno absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči širjenje madeža.

7.  V primeru razlitja nevarne snovi na raščenih tleh ali v gradbenih jamah je potrebno absorbent posipati na debelo po celotni površini madeža, onesnaženju pa dopustiti, da zavzame čim večjo površino in s tem plitvejšo infiltracijo onesnaženja.

8.  O nesreči, pri kateri pride do onesnaženja zemljine, je potrebno obvestiti center za obveščanje.

9.  Izvajalec mora nemudoma izkopati onesnaženo zemljino ter jo odpeljati izven vodovarstvenega območja (na odlagališče nevarnih odpadkov, ali začasno na utrjeno in pokrito površino brez odtoka) in skladno z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15).

 

Varstveni ukrepi v času obratovanja na kmetijskih zemljiščih:

Na notranjih območjih so na kmetijskih zemljiščih prepovedani:

1.  gnojenje brez gnojilnega načrta;

2.  gnojenje z ostanki greznic, malih komunalnih čistilnih naprav, komunalnih ali skupnih čistilnih naprav;

3.  gnojenje z gnojnico in gnojevko;

4.  gnojenje z blatom, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega skladiščenja;

5.  shranjevanje organskih gnojil, razen uležanega hlevskega gnoja, v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;

6.  shranjevanje komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;

7.  shranjevanje blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;

8.  uporaba komposta in pregnitega blata 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;

9.  uporaba blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;

10. gnojenje kmetijskih zemljišč z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, se mora na ožjih in širših vodovarstvenih območjih izvajati tako, da enkratni vnos dušika z mineralnimi gnojili pri začetnem gnojenju ne presega 60 kg N/ha, pri dognojevanju pa 80 kg N/ha;

Na širšem vodovarstvenem območju je na kmetijskih zemljiščih dovoljeno:

1.  gnojenje z uležanim hlevskim gnojem in kompostom iz rastlinskih ostankov;

2.  namakanje z vodo, ki so ji dodana rastlinska hranila;

3.  uporaba komposta in pregnitega blata 1. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;

4.  uporaba FFS iz seznama dovoljenih FFS iz tehnoloških navodil za integrirano pridelavo, ki so objavljena na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo; uporaba mora biti skladna s predpisi o fitofarmacevtskih sredstvih;

5.  vsak uporabnik FFS mora voditi evidenco o uporabljenih FFS v skladu s predpisom, ki ureja dolžnost uporabnikov FFS.

 

Ukrepi za omilitev vpliva izvedbe posega:

1.  Pri spremembi namenske rabe gozdnega zemljišča, kot jo določa občinski prostorski načrt, se do začetka del  z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove.

2.  Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja za objekt, za katerega se vzpostavljajo nadomestna kmetijska zemljišča, ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove.

3.  Sečnja drevja mora biti izvedena v skladu z veljavno zakonodajo.

4.  Sečnja in odstranjevanje vegetacije je dopustno izven vegetacijske sezone - od začetka novembra do konca februarja.

5.  Po končani gradnji je potrebno morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in začasnih gradbenih površinah, sanirati.

6.  Novo nastali gozdni rob je potrebno ustrezno krajinsko oblikovati. Pri sanaciji gozdnega roba je potrebno uporabiti sadike avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst. Gozdni rob mora biti v vzdolžni in prečni smeri razgibane oblike, tako da je manj izpostavljen negativnim vremenskim vplivom.

7.  Hrupna gradbena dela je potrebno izvajati izven obdobja razmnoževanja ptic in netopirjev (izven obdobja 1. marec do 31. avgust).

8.  Za izgradnjo bankin in nasipov je potrebno uporabiti je potrebno uporabiti material, ki ne vsebuje semen ali vegetativnih razmnoževalnih delov invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.

9.  Morebitne tujerodne rastlinske vrste, ki bi se na območju pojavile po izgradnji, je potrebno redno odstranjevati še pred semenitvijo.

10. Med gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih ali strupenih snovi v tla. Uporabljati je potrebno le tehnično brezhibno gradbeno mehanizacijo.

11. Območje poseke je potrebno vidno ograditi. Izven območja se ne sme posegati.

12. V primeru osvetlitve obstoječih ali novih prometnic je potrebno za javno razsvetljavo uporabiti svetlobna telesa, ki oddajajo svetlobo barvne temperature 2.700 K.

13. Izgubo dupel in špranj zaradi poseka gozda se naj delno nadomesti s postavitvijo lesobetonskih netopirnic, čim bližje v gozdu, ki bo ostal po poseki. Natančna mesta naj v sodelovanju z revirnim gozdarjem in lastniki gozdov določi strokovnjak za netopirje.

14. Morebitna divja odlagališča odpadkov je potrebno predhodno sanirati.

15. Med izvedbo je potrebno varovati območja kulturne dediščine pred poškodovanjem ali uničenjem – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov. Izvajalec del mora vsaj 10 dni pred začetkom zemeljskih del o tem obvestiti ZVKDS OE Maribor.

·   Morebitna divja odlagališča odpadkov je potrebno predhodno sanirati.

·   Upoštevati je potrebno varstveni režim EPO Dravsko polje ID št. 42500.2

·   Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO – državni nivo (III. kategorija).«

 

(15) V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.9 Posebni PIP za EUP na območju naselja Pleterje v preglednici v vrstici s šifro EUP »PL62« črta celotno besedilo tretjega stolpca in nadomesti z besedilom: »Območja opuščenih gramoznic se sanirajo v kmetijska zemljišča. Dopustna je ureditev kapljičnega namakanja.

 

Pogoji za vzpostavitev kmetijskih zemljišč

1.  Smiselno se uporabijo pogoji za vzpostavitev kmetijskih zemljišč v EUP PL79, PL81 in PL82.

2.  Ustrezni ukrepi za vzpostavitev primernosti tal za kmetijsko rabo na nadomestnih površinah se natančneje določijo z elaboratom o ravnanju in uporabi rodovitnega dela prsti v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte na območju, za katerega je potrebna vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč in se izvajajo postopoma, sočasno z gradnjo posameznih načrtovanih objektov.

3.  Nadomestna kmetijska zemljišča se vzpostavijo do pridobitve uporabnega dovoljenja za objekte na območju, za katerega je potrebna vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč.

4.  Ves razpoložljiv rodoviten del tal z območja posega, za katerega se vzpostavljajo nova nadomestna kmetijska zemljišča, je potrebno uporabiti za namen vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč.

5.  Vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč mora biti časovno usklajena s časom gradnje na drugih zemljiščih, za katera se nadomestna kmetijska zemljišča vzpostavljajo. Izkop rodovitnega dela tal na območju gradnje mora biti neposredno prepeljan na območje nadomestnih kmetijskih zemljišč. S tem se zagotavlja ekonomsko najbolj racionalna rešitev, saj je izkop in prevoz enkratno dejanje, med tem ko bi se pri začasnem deponiranju rodovitnega dela tal faze podvajale, ter prepreči poškodbe tal (tudi v primeru, ko se popolnoma upošteva pogoje za začasno deponiranje). Prav tako ni potrebno iskati ustreznih površin za začasno deponiranje, ki znašajo približno četrtine površine posega.

6.  Pri dovozu tal je potrebno načrtovati sistem transportnih poti, ki morajo biti vnaprej določene in zakoličene. Gostota transportnih poti mora biti takšna, da gradbeni mehanizaciji omogoča razprostiranje tal brez prevelikega gaženja (priporočena razdalja med potmi je 30 m). Transportne poti je potrebno postopoma prerahljati pred izravnavo tal na transportnih poteh.

7.  Na območju vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč je dopustno mulčenje mlade gozdne zarasti ter sekanje, frezanje panjev in odvoz lesnih ostankov. Če je izvedljivo, je smiselno drevesne panje odpeljati iz lokacije in jih mineralizirati drugje.

8.  Dopustna je vzpostavitev pravilnejših oblik obdelovalnih površin, zaradi lažje obdelave kmetijskih zemljišč, v dogovoru z lastniki zemljišč, ki so zajeta v območje posega.

9.  Predvideti je potrebno ustrezno parcelacijo območja, ki bo omogočala neovirano strojno obdelavo.

10. Pred pričetkom del za vzpostavitev kmetijskih zemljišč je potrebno odstraniti vse inertne odpadke in smeti.

11. Kmetijska zemljišča se vzpostavljajo do polne funkcionalnosti skozi več rastnih sezon, zato je potrebno predvideti setev rastlin za zeleno gnojene in izboljšanje strukture tal ter dodatne delovne operacije v naslednjih sezonah (apnenje, dodatno gnojenje z dušikom za hitrejšo mineralizacijo lesnih ostankov, pobiranje lesnih ostankov …).

12. V primeru, da vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč v EUP PL62 po nadaljnjih postopkih za izgradnjo industrijskega kompleksa ne bo potrebna oziroma krčitev iz drugih razlogov ne bo izvedena, mora občina spremeniti namensko rabo v prvotno namensko rabo.

 

Splošni varnostni ukrepi v času izvajanja agromelioracije:

1.  Vsa gradbena vozila in stroji, ki se uporabljajo na območju, morajo biti tehnično brezhibni, očiščeni ter redno pregledovani in vzdrževani, da ne bi prišlo do puščanja goriva, motornega, zavornega ali hidravličnega olja.

2.  Parkirišče za vozila in delovne stroje je dovoljeno, kot tudi prostor za vzdrževanje vozil in strojev, začasna skladišča za goriva in maziva ali gradbena kemična sredstva ter oskrba strojev in naprav z gorivom.

3.  Na območju morajo biti na razpolago zaščitna folija, lovilna korita in absorbna sredstva za primer, da bi prišlo do iztoka goriva oziroma olja. Folija in korita morajo biti nemudoma nameščeni povsod, kjer pride do točkovnega kapljanja goriva ali olja.

4.  Zaščitno folijo, absorpcijska sredstva in lovilna korita, ki so bila uporabljena v primeru iztekanja olj ali goriva, je potrebno po končanih delih odstraniti. Z onesnaženim materialom je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o odpadkih (UL RS št.  37/15 in 69/15).

5.  Za primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. V načrtu morajo biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije.

6.  Odpadke, ki nastanejo pri delih je potrebno hraniti ločeno po vrstah odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov.

7.  Nevarne odpadke ni dovoljeno zbirati na območju gradbišča. Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja, pri čemer je potrebno odpadke oddati zbiralcu odpadkov, nevarne odpadke pa pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano.

8.  V primeru zemeljskih nasipov in tamponov se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo.

9.  Na delovišču morajo biti upoštevani vsi predpisi o zaščiti pred požari, eksplozijami in razlivanjem.

10. Sanitarije na območju, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z urejeno odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene.

 

Ukrepi ob morebitnem razlitju goriva, motornega olja oz. hidravličnih tekočin tekom izvajanja agromelioracije:

1.  Mesto nesreče ustrezno zavarovati in označiti.

2.  Po možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino.

3.  Preprečiti nastanek požara.

4.  Površje tal na mestu razlitja posipati z absorbentom in prekriti s PVC folijo, da se prepreči infiltracija padavin.

5.  Absorbno snov po uporabi odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži okolja.

6.  V primeru razlitja nevarne snovi na utrjenih površinah je potrebno absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči širjenje madeža.

7.  V primeru razlitja nevarne snovi na raščenih tleh ali v gradbenih jamah je potrebno absorbent posipati na debelo po celotni površini madeža, onesnaženju pa dopustiti, da zavzame čim večjo površino in s tem plitvejšo infiltracijo onesnaženja.

8.  O nesreči, pri kateri pride do onesnaženja zemljine, je potrebno obvestiti center za obveščanje.

9.  Izvajalec mora nemudoma izkopati onesnaženo zemljino ter jo odpeljati izven vodovarstvenega območja (na odlagališče nevarnih odpadkov, ali začasno na utrjeno in pokrito površino brez odtoka) in skladno z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15).

 

Varstveni ukrepi v času obratovanja na kmetijskih zemljiščih:

Na notranjih območjih so na kmetijskih zemljiščih prepovedani:

1.  gnojenje brez gnojilnega načrta;

2.  gnojenje z ostanki greznic, malih komunalnih čistilnih naprav, komunalnih ali skupnih čistilnih naprav;

3.  gnojenje z gnojnico in gnojevko;

4.  gnojenje z blatom, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega skladiščenja;

5.  shranjevanje organskih gnojil, razen uležanega hlevskega gnoja, v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;

6.  shranjevanje komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;

7.  shranjevanje blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;

8.  uporaba komposta in pregnitega blata 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;

9.  uporaba blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;

10. gnojenje kmetijskih zemljišč z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, se mora na ožjih in širših vodovarstvenih območjih izvajati tako, da enkratni vnos dušika z mineralnimi gnojili pri začetnem gnojenju ne presega 60 kg N/ha, pri dognojevanju pa 80 kg N/ha;

Na širšem vodovarstvenem območju je na kmetijskih zemljiščih dovoljeno:

1.  gnojenje z uležanim hlevskim gnojem in kompostom iz rastlinskih ostankov;

2.  namakanje z vodo, ki so ji dodana rastlinska hranila;

3.  uporaba komposta in pregnitega blata 1. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;

4.  uporaba FFS iz seznama dovoljenih FFS iz tehnoloških navodil za integrirano pridelavo, ki so objavljena na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo; uporaba mora biti skladna s predpisi o fitofarmacevtskih sredstvih;

5.  vsak uporabnik FFS mora voditi evidenco o uporabljenih FFS v skladu s predpisom, ki ureja dolžnost uporabnikov FFS.

 

Ukrepi za omilitev vpliva izvedbe posega:

1.  Pri spremembi namenske rabe gozdnega zemljišča, kot jo določa občinski prostorski načrt, se do začetka del  z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove.

2.  Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja za objekt, za katerega se vzpostavljajo nadomestna kmetijska zemljišča, ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove.

3.  Sečnja drevja mora biti izvedena v skladu z veljavno zakonodajo.

4.  Sečnja in odstranjevanje vegetacije je dopustno izven vegetacijske sezone - od začetka novembra do konca februarja.

5.  Po končani gradnji je potrebno morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in začasnih gradbenih površinah, sanirati.

6.  Novo nastali gozdni rob je potrebno ustrezno krajinsko oblikovati. Pri sanaciji gozdnega roba je potrebno uporabiti sadike avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst. Gozdni rob mora biti v vzdolžni in prečni smeri razgibane oblike, tako da je manj izpostavljen negativnim vremenskim vplivom.

7.  Hrupna gradbena dela je potrebno izvajati izven obdobja razmnoževanja ptic in netopirjev (izven obdobja 1. marec do 31. avgust).

8.  Za izgradnjo bankin in nasipov je potrebno uporabiti je potrebno uporabiti material, ki ne vsebuje semen ali vegetativnih razmnoževalnih delov invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.

9.  Morebitne tujerodne rastlinske vrste, ki bi se na območju pojavile po izgradnji, je potrebno redno odstranjevati še pred semenitvijo.

10. Med gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih ali strupenih snovi v tla. Uporabljati je potrebno le tehnično brezhibno gradbeno mehanizacijo.

11. Območje poseke je potrebno vidno ograditi. Izven območja se ne sme posegati.

12. V primeru osvetlitve obstoječih ali novih prometnic je potrebno za javno razsvetljavo uporabiti svetlobna telesa, ki oddajajo svetlobo barvne temperature 2.700 K.

13. Izgubo dupel in špranj zaradi poseka gozda se naj delno nadomesti s postavitvijo lesobetonskih netopirnic, čim bližje v gozdu, ki bo ostal po poseki. Natančna mesta naj v sodelovanju z revirnim gozdarjem in lastniki gozdov določi strokovnjak za netopirje.

14. Morebitna divja odlagališča odpadkov je potrebno predhodno sanirati.

15. Med izvedbo je potrebno varovati območja kulturne dediščine pred poškodovanjem ali uničenjem – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov. Izvajalec del mora vsaj 10 dni pred začetkom zemeljskih del o tem obvestiti ZVKDS OE Maribor.

·   Morebitna divja odlagališča odpadkov je potrebno predhodno sanirati.

·   Upoštevati je potrebno varstveni režim EPO Dravsko polje ID št. 42500.2

·   Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO – državni nivo (III. kategorija).«

(16) V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.9 Posebni PIP za EUP na območju naselja Pleterje se v preglednici za vrstico, ki ima v prvem stolpcu oznako »PL76-OPPN« doda nova vrstica. V novi vrstici se v prvem stolpcu doda besedilo: »PL77« in v tretjem stolpcu besedilo: »- Upoštevati je potrebno varstveni režim EPO Dravsko polje ID št. 42500.2

·   Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO – državni nivo (III. kategorija).«

(17) V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.9 Posebni PIP za EUP na območju naselja Pleterje se v preglednici za novo vrstico, ki ima v prvem stolpcu oznako »PL77« doda nova vrstica. V novi vrstici se v prvem stolpcu doda besedilo: »PL78« in v tretjem stolpcu besedilo: »Z namenom ohranjanja povezanosti habitatov velikih sesalcev je na območju EUP PL78 potrebno ohraniti oziroma vzpostaviti zeleni koridor, ki bo povezoval JV in SZ sklenjeni območji gozda. Na območju koridorja je potrebno kot mejico ohranjati zeleno lesno zarast , ki je podrejena služnost obratovanju daljnovoda (nizka zelena zarast pod daljnovodi in dopustna višja zelena zarast med daljnovodi), ki jo imetniki služnostne pravice prilagajajo varnostnim potrebam obratovanja daljnovoda (občasno nižanje zarasti).

·   Upoštevati je potrebno varstveni režim EPO Dravsko polje ID št. 42500.2

·   Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO – državni nivo (III. kategorija).«

(18) V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.9 Posebni PIP za EUP na območju naselja Pleterje se v preglednici za novo vrstico, ki ima v prvem stolpcu oznako »PL78« doda nova vrstica. V novi vrstici se v prvem stolpcu doda besedilo: »PL79« in v tretjem stolpcu besedilo: »Dopustna je ureditev kapljičnega namakanja.

 

Pogoji za vzpostavitev kmetijskih zemljišč

1.  Ustrezni ukrepi za vzpostavitev primernosti tal za kmetijsko rabo na nadomestnih površinah so natančno določeni v Preveritvi izvedljivosti vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč z uporabo rodovitne zemlje z območja širitve tovarne Magna Steyer d.o.o., ki jo je izdelal Agrarius, tla in okolje, Tomaž Kralj s.p, v oktobru 2019, ter uporabi rodovitnega dela prsti v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte na območju, za katerega je potrebna vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč in se izvajajo postopoma, sočasno z gradnjo posameznih načrtovanih objektov, zato je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja za zgoraj navedene objekte izvesti:

a.  posek dreves in grmičevja,

b.  izruvanje panjev dreves, strojno mletje panjev in preostalih lesnih ostankov (vejevje, grmičevje ipd.) in enakomerno porazdelitev lesnih ostankov po celotni površini,

c.  planiranje površine z namenom oblikovanja enakomernega mikro reliefa,

d.  odstranjevanje ali dodatno mulčenje večjih lesnih ostankov nad 5 cm, ki bi kasneje oteževali obdelavo tal,

e.  urediti dovozne poti,

f.  izvesti analizo tal z namenom ugotovitve potreb po založnem gnojenju ter izvedba samega založnega gnojenja in po potrebi apnenja,

g.  izdelati Elaborat izvedbe vzpostavitve kmetijskih zemljišč za PL79 in PL82, za preostali del PL 81 ter PL61 in PL62,

h.  pridobiti pravnomočno odločbo o uvedbi melioracije, če se izvajajo zahtevna agromelioracijska dela, ki jo izda MKGP, in sicer pred pričetkom agromelioracijskih del.

2.  Pred izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor izvesti:

a.  Navoz humusnega sloja rodovitne zemljine v debelini vsaj 50 cm. Za navoz se uporabi zemlja odstranjena iz globine 0-30 cm na območju načrtovane širitve gospodarske cone Talum, tudi iz območja gozdnih zemljišč, saj je zemlje na območju kmetijskih zemljišč premalo (globina samo 30 cm) ter zemlja iz območja Magne do globine 60cm . Zemlji je potrebno po potrebi sejati z namenom odstranitve skeleta (kamenja).

b.  Grobo planiranje navožene rodovitne zemlje z buldožerjem ali bagrom.

c.  Oblikovanje prehodov na sosednja kmetijska zemljišča. Zaradi navoza 50 cm rodovitne zemlje bodo prehodi na sosednja kmetijska zemljišča zelo blagi in položni.

d.  Analiza navožene plasti rodovitne zemlje ter izvedba gnojenja in po potrebi apnenja.

e.  Podrahljavanje z dvema nogačama z namenom razrahljanja tal, ki so se zbila tekom izvajanja agromelioracijskih del. Potrebna previdnost, da se s tem na površino ne dvigne kamenja.

f.  Drugo natančno ročno pobiranje ali mulčenje drevesnih ostankov, ki so se po ukrepu podrahljavanje pojavili na površini kmetijskega zemljišča.

g.  Ravnanje površine z rahljalnikom (t.i. »gruberjem), s katerim se še dodatno mehansko uniči morebitne plevele in poravna teren.

h.  Tretje ročno pobiranje ali mulčenje morebitnih lesnatih ostankov.

i.  Ravnanje površine s »šino«, diagonalno, dvokrižno.

j.  Do izdaje uporabnega dovoljenja se izvede zaključek del in prevzem kmetijskih zemljišč ter preostale ukrepe predvidene s pedološko študijo (točka 8. – 17. za PL 81) in v skladu z predvidenim Elaboratom izvedbe vzpostavitve kmetijskih zemljišča za PL79 in PL82, za preostali del PL 81 ter PL61 in PL62.

3.  Po izdaji uporabnega dovoljenja in prevzemu kmetijskih zemljišč mora investitor spremljati stanje vzpostavitve in izvajati nadaljnje ukrepe za usposabljanje nadomestnih kmetijskih zemljišč, kot so:

a.  Setev prve kulture, meliorativna rastlina, lucerna, 35 kg semena /ha, lucerna ugodno vpliva na vzpostavitev primernega zračno-vodnega režima tal, obenem pa prispeva veliko zelene mase za t.i. zeleni podor, koreninski sistem dobro preraste debelo plast prsti in dodatno izboljšuje plodnost tal.

b.  Ravnanje s »cambridge« valjarjem.

c. Delajo morajo potekati v suhem vremenu.

4.  V vseh fazah vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč mora izvajanje nadzirati strokovnjak s področja pedologije, ki po zaključku del izdela tudi potrditveni elaborat.

5.  Posek gozda in priprava terena se izvede istočasno, nasipavanje se lahko izvaja fazno glede na samo izvedbo gradbenih del vendar brez dolgoročnega deponiranja rodovitnega dela tal.

6.  Nadomestna kmetijska zemljišča se vzpostavijo do pridobitve uporabnega dovoljenja za objekte na območju, za katerega je potrebna vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč.

7.  Ves razpoložljiv rodoviten del tal z območja posega, za katerega se vzpostavljajo nova nadomestna kmetijska zemljišča, je potrebno uporabiti za namen vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč.

8.  Vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč mora biti časovno usklajena s časom gradnje na drugih zemljiščih, za katera se nadomestna kmetijska zemljišča vzpostavljajo. Izkop rodovitnega dela tal na območju gradnje mora biti neposredno prepeljan na območje nadomestnih kmetijskih zemljišč. S tem se zagotavlja ekonomsko najbolj racionalna rešitev, saj je izkop in prevoz enkratno dejanje, med tem ko bi se pri začasnem deponiranju rodovitnega dela tal faze podvajale, ter prepreči poškodbe tal (tudi v primeru, ko se popolnoma upošteva pogoje za začasno deponiranje). Prav tako ni potrebno iskati ustreznih površin za začasno deponiranje, ki znašajo približno četrtine površine posega.

9.  Pri dovozu tal je potrebno načrtovati sistem transportnih poti, ki morajo biti vnaprej določene in zakoličene. Gostota transportnih poti mora biti takšna, da gradbeni mehanizaciji omogoča razprostiranje tal brez prevelikega gaženja (priporočena razdalja med potmi je 30 m). Transportne poti je potrebno postopoma prerahljati pred izravnavo tal na transportnih poteh.

10. Na območju vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč je dopustno mulčenje mlade gozdne zarasti ter sekanje, frezanje panjev in odvoz lesnih ostankov. Če je izvedljivo, je smiselno drevesne panje odpeljati iz lokacije in jih mineralizirati drugje.

11. Dopustna je vzpostavitev pravilnejših oblik obdelovalnih površin, zaradi lažje obdelave kmetijskih zemljišč, v dogovoru z lastniki zemljišč, ki so zajeta v območje posega.

12. Predvideti je potrebno ustrezno parcelacijo območja, ki bo omogočala neovirano strojno obdelavo.

13. Pred pričetkom del za vzpostavitev kmetijskih zemljišč je potrebno odstraniti vse inertne odpadke in smeti.

14. Kmetijska zemljišča se vzpostavljajo do polne funkcionalnosti skozi več rastnih sezon, zato je potrebno predvideti setev rastlin za zeleno gnojene in izboljšanje strukture tal ter dodatne delovne operacije v naslednjih sezonah (apnenje, dodatno gnojenje z dušikom za hitrejšo mineralizacijo lesnih ostankov, pobiranje lesnih ostankov …).

15. V primeru, da vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč v EUP PL79 po nadaljnjih postopkih za izgradnjo industrijskega kompleksa ne bo potrebna oziroma krčitev iz drugih razlogov ne bo izvedena, mora občina spremeniti namensko rabo v prvotno namensko rabo.

 

Splošni varnostni ukrepi v času izvajanja agromelioracije:

1.  Vsa gradbena vozila in stroji, ki se uporabljajo na območju, morajo biti tehnično brezhibni, očiščeni ter redno pregledovani in vzdrževani, da ne bi prišlo do puščanja goriva, motornega, zavornega ali hidravličnega olja.

2.  Parkirišče za vozila in delovne stroje je dovoljeno, kot tudi prostor za vzdrževanje vozil in strojev, začasna skladišča za goriva in maziva ali gradbena kemična sredstva ter oskrba strojev in naprav z gorivom.

3.  Na območju morajo biti na razpolago zaščitna folija, lovilna korita in absorbna sredstva za primer, da bi prišlo do iztoka goriva oziroma olja. Folija in korita morajo biti nemudoma nameščeni povsod, kjer pride do točkovnega kapljanja goriva ali olja.

4.  Zaščitno folijo, absorpcijska sredstva in lovilna korita, ki so bila uporabljena v primeru iztekanja olj ali goriva, je potrebno po končanih delih odstraniti. Z onesnaženim materialom je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o odpadkih (UL RS št.  37/15 in 69/15).

5.  Za primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. V načrtu morajo biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije.

6.  Odpadke, ki nastanejo pri delih je potrebno hraniti ločeno po vrstah odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov.

7.  Nevarne odpadke ni dovoljeno zbirati na območju gradbišča. Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja, pri čemer je potrebno odpadke oddati zbiralcu odpadkov, nevarne odpadke pa pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano.

8.  V primeru zemeljskih nasipov in tamponov se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo.

9.  Na delovišču morajo biti upoštevani vsi predpisi o zaščiti pred požari, eksplozijami in razlivanjem.

10. Sanitarije na območju, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z urejeno odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene.

 

Ukrepi ob morebitnem razlitju goriva, motornega olja oz. hidravličnih tekočin tekom izvajanja agromelioracije:

1.  Mesto nesreče ustrezno zavarovati in označiti.

2.  Po možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino.

3.  Preprečiti nastanek požara.

4.  Površje tal na mestu razlitja posipati z absorbentom in prekriti s PVC folijo, da se prepreči infiltracija padavin.

5.  Absorbno snov po uporabi odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži okolja.

6.  V primeru razlitja nevarne snovi na utrjenih površinah je potrebno absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči širjenje madeža.

7.  V primeru razlitja nevarne snovi na raščenih tleh ali v gradbenih jamah je potrebno absorbent posipati na debelo po celotni površini madeža, onesnaženju pa dopustiti, da zavzame čim večjo površino in s tem plitvejšo infiltracijo onesnaženja.

8.  O nesreči, pri kateri pride do onesnaženja zemljine, je potrebno obvestiti center za obveščanje.

9.  Izvajalec mora nemudoma izkopati onesnaženo zemljino ter jo odpeljati izven vodovarstvenega območja (na odlagališče nevarnih odpadkov, ali začasno na utrjeno in pokrito površino brez odtoka) in skladno z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15).

 

Varstveni ukrepi v času obratovanja na kmetijskih zemljiščih:

Na notranjih območjih so na kmetijskih zemljiščih prepovedani:

1.  gnojenje brez gnojilnega načrta;

2.  gnojenje z ostanki greznic, malih komunalnih čistilnih naprav, komunalnih ali skupnih čistilnih naprav;

3.  gnojenje z gnojnico in gnojevko;

4.  gnojenje z blatom, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega skladiščenja;

5.  shranjevanje organskih gnojil, razen uležanega hlevskega gnoja, v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;

6.  shranjevanje komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;

7.  shranjevanje blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;

8.  uporaba komposta in pregnitega blata 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;

9.  uporaba blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;

10. gnojenje kmetijskih zemljišč z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, se mora na ožjih in širših vodovarstvenih območjih izvajati tako, da enkratni vnos dušika z mineralnimi gnojili pri začetnem gnojenju ne presega 60 kg N/ha, pri dognojevanju pa 80 kg N/ha;

Na širšem vodovarstvenem območju je na kmetijskih zemljiščih dovoljeno:

1.  gnojenje z uležanim hlevskim gnojem in kompostom iz rastlinskih ostankov;

2.  namakanje z vodo, ki so ji dodana rastlinska hranila;

3.  uporaba komposta in pregnitega blata 1. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;

4.  uporaba FFS iz seznama dovoljenih FFS iz tehnoloških navodil za integrirano pridelavo, ki so objavljena na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo; uporaba mora biti skladna s predpisi o fitofarmacevtskih sredstvih;

5.  vsak uporabnik FFS mora voditi evidenco o uporabljenih FFS v skladu s predpisom, ki ureja dolžnost uporabnikov FFS.

 

Ukrepi za omilitev vpliva izvedbe posega:

1.  Pri spremembi namenske rabe gozdnega zemljišča, kot jo določa občinski prostorski načrt, se do začetka del  z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove.

2.  Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja za objekt, za katerega se vzpostavljajo nadomestna kmetijska zemljišča, ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove.

3.  Sečnja drevja mora biti izvedena v skladu z veljavno zakonodajo.

4.  Sečnja in odstranjevanje vegetacije je dopustno izven vegetacijske sezone - od začetka novembra do konca februarja.

5.  Po končani gradnji je potrebno morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in začasnih gradbenih površinah, sanirati.

6.  Novo nastali gozdni rob je potrebno ustrezno krajinsko oblikovati. Pri sanaciji gozdnega roba je potrebno uporabiti sadike avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst. Gozdni rob mora biti v vzdolžni in prečni smeri razgibane oblike, tako da je manj izpostavljen negativnim vremenskim vplivom.

7.  Hrupna gradbena dela je potrebno izvajati izven obdobja razmnoževanja ptic in netopirjev (izven obdobja 1. marec do 31. avgust).

8.  Za izgradnjo bankin in nasipov je potrebno uporabiti je potrebno uporabiti material, ki ne vsebuje semen ali vegetativnih razmnoževalnih delov invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.

9.  Morebitne tujerodne rastlinske vrste, ki bi se na območju pojavile po izgradnji, je potrebno redno odstranjevati še pred semenitvijo.

10. Med gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih ali strupenih snovi v tla. Uporabljati je potrebno le tehnično brezhibno gradbeno mehanizacijo.

11. Območje poseke je potrebno vidno ograditi. Izven območja se ne sme posegati.

12. V primeru osvetlitve obstoječih ali novih prometnic je potrebno za javno razsvetljavo uporabiti svetlobna telesa, ki oddajajo svetlobo barvne temperature 2.700 K.

13. Izgubo dupel in špranj zaradi poseka gozda se naj delno nadomesti s postavitvijo lesobetonskih netopirnic, čim bližje v gozdu, ki bo ostal po poseki. Natančna mesta naj v sodelovanju z revirnim gozdarjem in lastniki gozdov določi strokovnjak za netopirje.

14. Morebitna divja odlagališča odpadkov je potrebno predhodno sanirati.

15. Med izvedbo je potrebno varovati območja kulturne dediščine pred poškodovanjem ali uničenjem – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov. Izvajalec del mora vsaj 10 dni pred začetkom zemeljskih del o tem obvestiti ZVKDS OE Maribor.

·   Upoštevati je potrebno varstveni režim EPO Dravsko polje ID št. 42500.2

·   Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO – državni nivo (III. kategorija).«

 

(19) V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.9 Posebni PIP za EUP na območju naselja Pleterje se v preglednici za novo vrstico, ki ima v prvem stolpcu oznako »PL79« doda nova vrstica. V novi vrstici se v prvem stolpcu doda besedilo: »PL80« in v tretjem stolpcu besedilo: »Z namenom ohranjanja povezanosti habitatov velikih sesalcev je na območju EUP PL80 potrebno ohraniti oziroma vzpostaviti zeleni koridor, ki bo povezoval JV in SZ sklenjeni območji gozda. Na območju koridorja je potrebno kot mejico ohranjati zeleno lesno zarast, ki je podrejena služnost obratovanju daljnovoda (nizka zelena zarast pod daljnovodi in dopustna višja zelena zarast med daljnovodi), ki jo imetniki služnostne pravice prilagajajo varnostnim potrebam obratovanja daljnovoda (občasno nižanje zarasti).

·   Upoštevati je potrebno varstveni režim EPO Dravsko polje ID št. 42500.2

·   Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO – državni nivo (III. kategorija).«

(20) V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.9 Posebni PIP za EUP na območju naselja Pleterje se v preglednici za novo vrstico, ki ima v prvem stolpcu oznako »PL80« doda nova vrstica. V novi vrstici se v prvem stolpcu doda besedilo: »PL81« in v tretjem stolpcu besedilo: »Dopustna je ureditev kapljičnega namakanja.

 

Pogoji za vzpostavitev kmetijskih zemljišč

1.  Ustrezni ukrepi za vzpostavitev primernosti tal za kmetijsko rabo na nadomestnih površinah so natančno določeni v Načrtu izvedbe vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč v enoti urejanja prostora (EUP) CI07 (EUP PL81 v OPN SD3) v okviru 3. sprememb in dopolnitev OPN Občine Kidričevo in Preveritvi izvedljivosti vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč z uporabo rodovitne zemlje z območja širitve tovarne Magna Steyer d.o.o., ki ju je izdelal Agrarius-tla in okolje, Tomaž Kralj s.p, v septembru in oktobru 2019, ter uporabi rodovitnega dela prsti v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte na območju, za katerega je potrebna vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč in se izvajajo postopoma, sočasno z gradnjo posameznih načrtovanih objektov, zato je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja za zgoraj navedene objekte izvesti:

a.  posek dreves in grmičevja,

b.  izruvanje panjev dreves, strojno mletje panjev in preostalih lesnih ostankov (vejevje, grmičevje, ipd.) in enakomerna porazdelitev lesnih ostankov po celotni površini,

c.  planiranje površine z namenom oblikovanja enakomernega mikro reliefa,

d.  odstranjevanje ali dodatno mulčenje večjih lesnih ostankov nad 5 cm, ki bi kasneje oteževali obdelavo tal,

e.  urediti dovozne poti,

f.  izvesti analizo tal z namenom ugotovitve potreb po založnem gnojenju ter izvedba samega založnega gnojenja in po potrebi apnenja,

g.  izvesti druge ukrepe, ki so navedeni v navedenih pedoloških študijah za del PL81,

h.  izdelati Elaborat izvedbe vzpostavitve kmetijskih zemljišč za PL79 in PL82, za preostali del PL81 ter PL61 in PL62),

i.  pridobiti pravnomočno odločbo o uvedbi melioracije, če se izvajajo zahtevna agromelioracijska dela, ki jo izda MKGP, in sicer pred pričetkom agromelioracijskih del.

2.  Pred izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor  izvesti:

a.  navoz humusnega sloja rodovitne zemljine v debelini vsaj 50 cm. Za navoz se uporabi zemlja odstranjene iz globine 0-30 cm na območju načrtovane širitve gospodarske cone Talum, tudi iz območja gozdnih zemljišč, saj je zemlje na območju kmetijskih zemljišč premalo (globina samo 30 cm) ter zemlja iz območja Magne do globine 60cm . Zemlji je potrebno po potrebi sejati z namenom odstranitve skeleta (kamenja).

b.  Grobo planiranje navožene rodovitne zemlje z buldožerjem ali bagrom.

c.  Oblikovanje prehodov na sosednja kmetijska zemljišča. Zaradi navoza 50 cm rodovitne zemlje bodo prehodi na sosednja kmetijska zemljišča zelo blagi in položni.

d.  Analiza navožene plasti rodovitne zemlje ter izvedba gnojenja in po potrebi apnenja.

e.  Podrahljavanje z dvema nogačama z namenom razrahljanja tal, ki so se zbila tekom izvajanja agromelioracijskih del. Potrebna previdnost, da se s tem na površino ne dvigne kamenja.

f.  Drugo natančno ročno pobiranje ali mulčenje drevesnih ostankov, ki so se po ukrepu podrahljavanje pojavili na površini kmetijskega zemljišča.

g.  Ravnanje površine z rahljalnikom (t.i. »gruberjem), s katerim se še dodatno mehansko uniči morebitne plevele in poravna teren.

h.  Tretje ročno pobiranje ali mulčenje morebitnih lesnatih ostankov,

i.  Ravnanje površine s »šino«, diagonalno, dvokrižno.

j.  do izdaje uporabnega dovoljenja se izvede zaključek del in prevzem kmetijskih zemljišč ter preostale ukrepe predvidene s pedološko študijo (točka 8. – 17. za PL 81) in v skladu z predvidenim Elaboratom izvedbe vzpostavitve kmetijskih zemljišča za PL79 in PL82, za preostali del PL 81 ter PL61 in PL62.

3.  Po izdaji uporabnega dovoljenja in prevzemu kmetijskih zemljišč mora investitor spremljati stanje vzpostavitve in izvajati nadaljnje ukrepe za usposabljanje nadomestnih kmetijskih zemljišč, kot so:

a.  Setev prve kulture, meliorativna rastlina, lucerna, 35 kg semena /ha, lucerna ugodno vpliva na vzpostavitev primernega zračno-vodnega režima tal, obenem pa prispeva veliko zelene mase za t.i. zeleni podor, koreninski sistem dobro preraste debelo plast prsti in dodatno izboljšuje plodnost tal.

b.  Ravnanje s »cambridge« valjarjem.

c.  Delajo morajo potekati v suhem vremenu.

4.  V vseh fazah vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč mora izvajanje nadzirati strokovnjak s področja pedologije, ki po zaključku del izdela tudi potrditveni elaborat.

5.  Posek gozda in priprava terena se izvede istočasno, nasipavanje se lahko izvaja fazno glede na samo izvedbo gradbenih del vendar brez dolgoročnega deponiranja rodovitnega dela tal.

6.  Nadomestna kmetijska zemljišča se vzpostavijo do pridobitve uporabnega dovoljenja za objekte na območju, za katerega je potrebna vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč.

7.  Ves razpoložljiv rodoviten del tal z območja posega, za katerega se vzpostavljajo nova nadomestna kmetijska zemljišča, je potrebno uporabiti za namen vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč.

8.  Vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč mora biti časovno usklajena s časom gradnje na drugih zemljiščih, za katera se nadomestna kmetijska zemljišča vzpostavljajo. Izkop rodovitnega dela tal na območju gradnje mora biti neposredno prepeljan na območje nadomestnih kmetijskih zemljišč. S tem se zagotavlja ekonomsko najbolj racionalna rešitev, saj je izkop in prevoz enkratno dejanje, med tem ko bi se pri začasnem deponiranju rodovitnega dela tal faze podvajale, ter prepreči poškodbe tal (tudi v primeru, ko se popolnoma upošteva pogoje za začasno deponiranje). Prav tako ni potrebno iskati ustreznih površin za začasno deponiranje, ki znašajo približno četrtine površine posega.

9.  Pri dovozu tal je potrebno načrtovati sistem transportnih poti, ki morajo biti vnaprej določene in zakoličene. Gostota transportnih poti mora biti takšna, da gradbeni mehanizaciji omogoča razprostiranje tal brez prevelikega gaženja (priporočena razdalja med potmi je 30 m). Transportne poti je potrebno postopoma prerahljati pred izravnavo tal na transportnih poteh.

10. Na območju vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč je dopustno mulčenje mlade gozdne zarasti ter sekanje, frezanje panjev in odvoz lesnih ostankov. Če je izvedljivo, je smiselno drevesne panje odpeljati iz lokacije in jih mineralizirati drugje.

11. Dopustna je vzpostavitev pravilnejših oblik obdelovalnih površin, zaradi lažje obdelave kmetijskih zemljišč, v dogovoru z lastniki zemljišč, ki so zajeta v območje posega.

12. Predvideti je potrebno ustrezno parcelacijo območja, ki bo omogočala neovirano strojno obdelavo.

13. Pred pričetkom del za vzpostavitev kmetijskih zemljišč je potrebno odstraniti vse inertne odpadke in smeti.

14. Kmetijska zemljišča se vzpostavljajo do polne funkcionalnosti skozi več rastnih sezon, zato je potrebno predvideti setev rastlin za zeleno gnojene in izboljšanje strukture tal ter dodatne delovne operacije v naslednjih sezonah (apnenje, dodatno gnojenje z dušikom za hitrejšo mineralizacijo lesnih ostankov, pobiranje lesnih ostankov …).

15. V primeru, da vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč v EUP PL81 po nadaljnjih postopkih za izgradnjo industrijskega kompleksa ne bo potrebna oziroma krčitev iz drugih razlogov ne bo izvedena, mora občina spremeniti namensko rabo v prvotno namensko rabo.

 

Splošni varnostni ukrepi v času izvajanja agromelioracije:

1.  Vsa gradbena vozila in stroji, ki se uporabljajo na območju, morajo biti tehnično brezhibni, očiščeni ter redno pregledovani in vzdrževani, da ne bi prišlo do puščanja goriva, motornega, zavornega ali hidravličnega olja.

2.  Parkirišče za vozila in delovne stroje je dovoljeno, kot tudi prostor za vzdrževanje vozil in strojev, začasna skladišča za goriva in maziva ali gradbena kemična sredstva ter oskrba strojev in naprav z gorivom.

3.  Na območju morajo biti na razpolago zaščitna folija, lovilna korita in absorbna sredstva za primer, da bi prišlo do iztoka goriva oziroma olja. Folija in korita morajo biti nemudoma nameščeni povsod, kjer pride do točkovnega kapljanja goriva ali olja.

4.  Zaščitno folijo, absorpcijska sredstva in lovilna korita, ki so bila uporabljena v primeru iztekanja olj ali goriva, je potrebno po končanih delih odstraniti. Z onesnaženim materialom je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o odpadkih (UL RS št.  37/15 in 69/15).

5.  Za primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. V načrtu morajo biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije.

6.  Odpadke, ki nastanejo pri delih je potrebno hraniti ločeno po vrstah odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov.

7.  Nevarne odpadke ni dovoljeno zbirati na območju gradbišča. Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja, pri čemer je potrebno odpadke oddati zbiralcu odpadkov, nevarne odpadke pa pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano.

8.  V primeru zemeljskih nasipov in tamponov se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo.

9.  Na delovišču morajo biti upoštevani vsi predpisi o zaščiti pred požari, eksplozijami in razlivanjem.

10. Sanitarije na območju, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z urejeno odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene.

 

Ukrepi ob morebitnem razlitju goriva, motornega olja oz. hidravličnih tekočin tekom izvajanja agromelioracije:

1.  Mesto nesreče ustrezno zavarovati in označiti.

2.  Po možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino.

3.  Preprečiti nastanek požara.

4.  Površje tal na mestu razlitja posipati z absorbentom in prekriti s PVC folijo, da se prepreči infiltracija padavin.

5.  Absorbno snov po uporabi odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži okolja.

6.  V primeru razlitja nevarne snovi na utrjenih površinah je potrebno absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči širjenje madeža.

7.  V primeru razlitja nevarne snovi na raščenih tleh ali v gradbenih jamah je potrebno absorbent posipati na debelo po celotni površini madeža, onesnaženju pa dopustiti, da zavzame čim večjo površino in s tem plitvejšo infiltracijo onesnaženja.

8.  O nesreči, pri kateri pride do onesnaženja zemljine, je potrebno obvestiti center za obveščanje.

9.  Izvajalec mora nemudoma izkopati onesnaženo zemljino ter jo odpeljati izven vodovarstvenega območja (na odlagališče nevarnih odpadkov, ali začasno na utrjeno in pokrito površino brez odtoka) in skladno z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15).

 

Varstveni ukrepi v času obratovanja na kmetijskih zemljiščih:

Na notranjih območjih so na kmetijskih zemljiščih prepovedani:

1.  gnojenje brez gnojilnega načrta;

2.  gnojenje z ostanki greznic, malih komunalnih čistilnih naprav, komunalnih ali skupnih čistilnih naprav;

3.  gnojenje z gnojnico in gnojevko;

4.  gnojenje z blatom, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega skladiščenja;

5.  shranjevanje organskih gnojil, razen uležanega hlevskega gnoja, v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;

6.  shranjevanje komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;

7.  shranjevanje blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;

8.  uporaba komposta in pregnitega blata 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;

9.  uporaba blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;

10. gnojenje kmetijskih zemljišč z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, se mora na ožjih in širših vodovarstvenih območjih izvajati tako, da enkratni vnos dušika z mineralnimi gnojili pri začetnem gnojenju ne presega 60 kg N/ha, pri dognojevanju pa 80 kg N/ha;

Na širšem vodovarstvenem območju je na kmetijskih zemljiščih dovoljeno:

1.  gnojenje z uležanim hlevskim gnojem in kompostom iz rastlinskih ostankov;

2.  namakanje z vodo, ki so ji dodana rastlinska hranila;

3.  uporaba komposta in pregnitega blata 1. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;

4.  uporaba FFS iz seznama dovoljenih FFS iz tehnoloških navodil za integrirano pridelavo, ki so objavljena na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo; uporaba mora biti skladna s predpisi o fitofarmacevtskih sredstvih;

5.  vsak uporabnik FFS mora voditi evidenco o uporabljenih FFS v skladu s predpisom, ki ureja dolžnost uporabnikov FFS.

 

Ukrepi za omilitev vpliva izvedbe posega:

1.  Pri spremembi namenske rabe gozdnega zemljišča, kot jo določa občinski prostorski načrt, se do začetka del  z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove.

2.  Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja za objekt, za katerega se vzpostavljajo nadomestna kmetijska zemljišča, ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove.

3.  Sečnja drevja mora biti izvedena v skladu z veljavno zakonodajo.

4.  Sečnja in odstranjevanje vegetacije je dopustno izven vegetacijske sezone - od začetka novembra do konca februarja.

5.  Po končani gradnji je potrebno morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in začasnih gradbenih površinah, sanirati.

6.  Novo nastali gozdni rob je potrebno ustrezno krajinsko oblikovati. Pri sanaciji gozdnega roba je potrebno uporabiti sadike avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst. Gozdni rob mora biti v vzdolžni in prečni smeri razgibane oblike, tako da je manj izpostavljen negativnim vremenskim vplivom.

7.  Hrupna gradbena dela je potrebno izvajati izven obdobja razmnoževanja ptic in netopirjev (izven obdobja 1. marec do 31. avgust).

8.  Za izgradnjo bankin in nasipov je potrebno uporabiti je potrebno uporabiti material, ki ne vsebuje semen ali vegetativnih razmnoževalnih delov invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.

9.  Morebitne tujerodne rastlinske vrste, ki bi se na območju pojavile po izgradnji, je potrebno redno odstranjevati še pred semenitvijo.

10. Med gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih ali strupenih snovi v tla. Uporabljati je potrebno le tehnično brezhibno gradbeno mehanizacijo.

11. Območje poseke je potrebno vidno ograditi. Izven območja se ne sme posegati.

12. V primeru osvetlitve obstoječih ali novih prometnic je potrebno za javno razsvetljavo uporabiti svetlobna telesa, ki oddajajo svetlobo barvne temperature 2.700 K.

13. Izgubo dupel in špranj zaradi poseka gozda se naj delno nadomesti s postavitvijo lesobetonskih netopirnic, čim bližje v gozdu, ki bo ostal po poseki. Natančna mesta naj v sodelovanju z revirnim gozdarjem in lastniki gozdov določi strokovnjak za netopirje.

14. Morebitna divja odlagališča odpadkov je potrebno predhodno sanirati.

15. Med izvedbo je potrebno varovati območja kulturne dediščine pred poškodovanjem ali uničenjem – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov. Izvajalec del mora vsaj 10 dni pred začetkom zemeljskih del o tem obvestiti ZVKDS OE Maribor.

·   Upoštevati je potrebno varstveni režim EPO Dravsko polje ID št. 42500.2

·   Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO – državni nivo (III. kategorija).«

 

(21) V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.9 Posebni PIP za EUP na območju naselja Pleterje se v preglednici za novo vrstico, ki ima v prvem stolpcu oznako »PL81« doda nova vrstica. V novi vrstici se v prvem stolpcu doda besedilo: »PL82« in v tretjem stolpcu besedilo: »Dopustna je ureditev kapljičnega namakanja.

 

Pogoji za vzpostavitev kmetijskih zemljišč

1.  Ustrezni ukrepi za vzpostavitev primernosti tal za kmetijsko rabo na nadomestnih površinah so natančno določeni v Preveritvi izvedljivosti vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč z uporabo rodovitne zemlje z območja širitve tovarne Magna Steyer d.o.o., ki jo je izdelal Agrarius, tla in okolje, Tomaž Kralj s.p, v oktobru 2019, ter uporabi rodovitnega dela prsti v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte na območju, za katerega je potrebna vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč in se izvajajo postopoma, sočasno z gradnjo posameznih načrtovanih objektov, zato je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja za zgoraj navedene objekte izvesti:

i.  posek dreves in grmičevja,

j.  izruvanje panjev dreves, strojno mletje panjev in preostalih lesnih ostankov (vejevje, grmičevje ipd.) in enakomerno porazdelitev lesnih ostankov po celotni površini,

k.  planiranje površine z namenom oblikovanja enakomernega mikro reliefa,

l.  odstranjevanje ali dodatno mulčenje večjih lesnih ostankov nad 5 cm, ki bi kasneje oteževali obdelavo tal,

m.  urediti dovozne poti,

n.  izvesti analizo tal z namenom ugotovitve potreb po založnem gnojenju ter izvedba samega založnega gnojenja in po potrebi apnenja,

o.  izdelati Elaborat izvedbe vzpostavitve kmetijskih zemljišč za PL79 in PL82, za preostali del PL 81 ter PL61 in PL62,

p.  pridobiti pravnomočno odločbo o uvedbi melioracije, če se izvajajo zahtevna agromelioracijska dela, ki jo izda MKGP, in sicer pred pričetkom agromelioracijskih del.

2.  Pred izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor izvesti:

k.  navoz humusnega sloja rodovitne zemljine v debelini vsaj 50 cm. Za navoz se uporabi zemlja odstranjena iz globine 0-30 cm na območju načrtovane širitve gospodarske cone Talum, tudi iz območja gozdnih zemljišč, saj je zemlje na območju kmetijskih zemljišč premalo (globina samo 30 cm) ter zemlja iz območja Magne do globine 60cm . Zemlji je potrebno po potrebi sejati z namenom odstranitve skeleta (kamenja).

l.  Grobo planiranje navožene rodovitne zemlje z buldožerjem ali bagrom.

m.  Oblikovanje prehodov na sosednja kmetijska zemljišča. Zaradi navoza 50 cm rodovitne zemlje bodo prehodi na sosednja kmetijska zemljišča zelo blagi in položni.

n.  Analiza navožene plasti rodovitne zemlje ter izvedba gnojenja in po potrebi apnenja.

o.  Podrahljavanje z dvema nogačama z namenom razrahljanja tal, ki so se zbila tekom izvajanja agromelioracijskih del. Potrebna previdnost, da se s tem na površino ne dvigne kamenja.

p.  Drugo natančno ročno pobiranje ali mulčenje drevesnih ostankov, ki so se po ukrepu podrahljavanje pojavili na površini kmetijskega zemljišča.

q.  Ravnanje površine z rahljalnikom (t.i. »gruberjem), s katerim se še dodatno mehansko uniči morebitne plevele in poravna teren.

r.  Tretje ročno pobiranje ali mulčenje morebitnih lesnatih ostankov.

s.  Ravnanje površine s »šino«, diagonalno, dvokrižno.

t.  Do izdaje uporabnega dovoljenja se izvede zaključek del in prevzem kmetijskih zemljišč ter preostale ukrepe predvidene s pedološko študijo (točka 8. – 17. za PL 81) in v skladu z predvidenim Elaboratom izvedbe vzpostavitve kmetijskih zemljišča za PL79 in PL82, za preostali del PL 81 ter PL61 in PL62.

3.  Po izdaji uporabnega dovoljenja in prevzemu kmetijskih zemljišč mora investitor spremljati stanje vzpostavitve in izvajati nadaljnje ukrepe za usposabljanje nadomestnih kmetijskih zemljišč, kot so:

c.  Setev prve kulture, meliorativna rastlina, lucerna, 35 kg semena /ha, lucerna ugodno vpliva na vzpostavitev primernega zračno-vodnega režima tal, obenem pa prispeva veliko zelene mase za t.i. zeleni podor, koreninski sistem dobro preraste debelo plast prsti in dodatno izboljšuje plodnost tal.

d.  Ravnanje s »cambridge« valjarjem.

e.  Delajo morajo potekati v suhem vremenu.

4.  V vseh fazah vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč mora izvajanje nadzirati strokovnjak s področja pedologije, ki po zaključku del izdela tudi potrditveni elaborat.

5.  Posek gozda in priprava terena se izvede istočasno, nasipavanje se lahko izvaja fazno glede na samo izvedbo gradbenih del vendar brez dolgoročnega deponiranja rodovitnega dela tal.

6.  Nadomestna kmetijska zemljišča se vzpostavijo do pridobitve uporabnega dovoljenja za objekte na območju, za katerega je potrebna vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč.

7.  Ves razpoložljiv rodoviten del tal z območja posega, za katerega se vzpostavljajo nova nadomestna kmetijska zemljišča, je potrebno uporabiti za namen vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč.

8.  Vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč mora biti časovno usklajena s časom gradnje na drugih zemljiščih, za katera se nadomestna kmetijska zemljišča vzpostavljajo. Izkop rodovitnega dela tal na območju gradnje mora biti neposredno prepeljan na območje nadomestnih kmetijskih zemljišč. S tem se zagotavlja ekonomsko najbolj racionalna rešitev, saj je izkop in prevoz enkratno dejanje, med tem ko bi se pri začasnem deponiranju rodovitnega dela tal faze podvajale, ter prepreči poškodbe tal (tudi v primeru, ko se popolnoma upošteva pogoje za začasno deponiranje). Prav tako ni potrebno iskati ustreznih površin za začasno deponiranje, ki znašajo približno četrtine površine posega.

9.  Pri dovozu tal je potrebno načrtovati sistem transportnih poti, ki morajo biti vnaprej določene in zakoličene. Gostota transportnih poti mora biti takšna, da gradbeni mehanizaciji omogoča razprostiranje tal brez prevelikega gaženja (priporočena razdalja med potmi je 30 m). Transportne poti je potrebno postopoma prerahljati pred izravnavo tal na transportnih poteh.

10. Na območju vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč je dopustno mulčenje mlade gozdne zarasti ter sekanje, frezanje panjev in odvoz lesnih ostankov. Če je izvedljivo, je smiselno drevesne panje odpeljati iz lokacije in jih mineralizirati drugje.

11. Dopustna je vzpostavitev pravilnejših oblik obdelovalnih površin, zaradi lažje obdelave kmetijskih zemljišč, v dogovoru z lastniki zemljišč, ki so zajeta v območje posega.

12. Predvideti je potrebno ustrezno parcelacijo območja, ki bo omogočala neovirano strojno obdelavo.

13. Pred pričetkom del za vzpostavitev kmetijskih zemljišč je potrebno odstraniti vse inertne odpadke in smeti.

14. Kmetijska zemljišča se vzpostavljajo do polne funkcionalnosti skozi več rastnih sezon, zato je potrebno predvideti setev rastlin za zeleno gnojene in izboljšanje strukture tal ter dodatne delovne operacije v naslednjih sezonah (apnenje, dodatno gnojenje z dušikom za hitrejšo mineralizacijo lesnih ostankov, pobiranje lesnih ostankov …).

15. V primeru, da vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč v EUP PL82 po nadaljnjih postopkih za izgradnjo industrijskega kompleksa ne bo potrebna oziroma krčitev iz drugih razlogov ne bo izvedena, mora občina spremeniti namensko rabo v prvotno namensko rabo.

 

Splošni varnostni ukrepi v času izvajanja agromelioracije:

1.  Vsa gradbena vozila in stroji, ki se uporabljajo na območju, morajo biti tehnično brezhibni, očiščeni ter redno pregledovani in vzdrževani, da ne bi prišlo do puščanja goriva, motornega, zavornega ali hidravličnega olja.

2.  Parkirišče za vozila in delovne stroje je dovoljeno, kot tudi prostor za vzdrževanje vozil in strojev, začasna skladišča za goriva in maziva ali gradbena kemična sredstva ter oskrba strojev in naprav z gorivom.

3.  Na območju morajo biti na razpolago zaščitna folija, lovilna korita in absorbna sredstva za primer, da bi prišlo do iztoka goriva oziroma olja. Folija in korita morajo biti nemudoma nameščeni povsod, kjer pride do točkovnega kapljanja goriva ali olja.

4.  Zaščitno folijo, absorpcijska sredstva in lovilna korita, ki so bila uporabljena v primeru iztekanja olj ali goriva, je potrebno po končanih delih odstraniti. Z onesnaženim materialom je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o odpadkih (UL RS št.  37/15 in 69/15).

5.  Za primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. V načrtu morajo biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije.

6.  Odpadke, ki nastanejo pri delih je potrebno hraniti ločeno po vrstah odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov.

7.  Nevarne odpadke ni dovoljeno zbirati na območju gradbišča. Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja, pri čemer je potrebno odpadke oddati zbiralcu odpadkov, nevarne odpadke pa pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano.

8.  V primeru zemeljskih nasipov in tamponov se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo.

9.  Na delovišču morajo biti upoštevani vsi predpisi o zaščiti pred požari, eksplozijami in razlivanjem.

10. Sanitarije na območju, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z urejeno odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene.

 

Ukrepi ob morebitnem razlitju goriva, motornega olja oz. hidravličnih tekočin tekom izvajanja agromelioracije:

1.  Mesto nesreče ustrezno zavarovati in označiti.

2.  Po možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino.

3.  Preprečiti nastanek požara.

4.  Površje tal na mestu razlitja posipati z absorbentom in prekriti s PVC folijo, da se prepreči infiltracija padavin.

5.  Absorbno snov po uporabi odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži okolja.

6.  V primeru razlitja nevarne snovi na utrjenih površinah je potrebno absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči širjenje madeža.

7.  V primeru razlitja nevarne snovi na raščenih tleh ali v gradbenih jamah je potrebno absorbent posipati na debelo po celotni površini madeža, onesnaženju pa dopustiti, da zavzame čim večjo površino in s tem plitvejšo infiltracijo onesnaženja.

8.  O nesreči, pri kateri pride do onesnaženja zemljine, je potrebno obvestiti center za obveščanje.

9.  Izvajalec mora nemudoma izkopati onesnaženo zemljino ter jo odpeljati izven vodovarstvenega območja (na odlagališče nevarnih odpadkov, ali začasno na utrjeno in pokrito površino brez odtoka) in skladno z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15).

 

Varstveni ukrepi v času obratovanja na kmetijskih zemljiščih:

Na notranjih območjih so na kmetijskih zemljiščih prepovedani:

1.  gnojenje brez gnojilnega načrta;

2.  gnojenje z ostanki greznic, malih komunalnih čistilnih naprav, komunalnih ali skupnih čistilnih naprav;

3.  gnojenje z gnojnico in gnojevko;

4.  gnojenje z blatom, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega skladiščenja;

5.  shranjevanje organskih gnojil, razen uležanega hlevskega gnoja, v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;

6.  shranjevanje komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;

7.  shranjevanje blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;

8.  uporaba komposta in pregnitega blata 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;

9.  uporaba blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;

10. gnojenje kmetijskih zemljišč z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, se mora na ožjih in širših vodovarstvenih območjih izvajati tako, da enkratni vnos dušika z mineralnimi gnojili pri začetnem gnojenju ne presega 60 kg N/ha, pri dognojevanju pa 80 kg N/ha;

Na širšem vodovarstvenem območju je na kmetijskih zemljiščih dovoljeno:

1.  gnojenje z uležanim hlevskim gnojem in kompostom iz rastlinskih ostankov;

2.  namakanje z vodo, ki so ji dodana rastlinska hranila;

3.  uporaba komposta in pregnitega blata 1. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;

4.  uporaba FFS iz seznama dovoljenih FFS iz tehnoloških navodil za integrirano pridelavo, ki so objavljena na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo; uporaba mora biti skladna s predpisi o fitofarmacevtskih sredstvih;

5.  vsak uporabnik FFS mora voditi evidenco o uporabljenih FFS v skladu s predpisom, ki ureja dolžnost uporabnikov FFS.

 

Ukrepi za omilitev vpliva izvedbe posega:

1.  Pri spremembi namenske rabe gozdnega zemljišča, kot jo določa občinski prostorski načrt, se do začetka del  z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove.

2.  Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja za objekt, za katerega se vzpostavljajo nadomestna kmetijska zemljišča, ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove.

3.  Sečnja drevja mora biti izvedena v skladu z veljavno zakonodajo.

4.  Sečnja in odstranjevanje vegetacije je dopustno izven vegetacijske sezone - od začetka novembra do konca februarja.

5.  Po končani gradnji je potrebno morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in začasnih gradbenih površinah, sanirati.

6.  Novo nastali gozdni rob je potrebno ustrezno krajinsko oblikovati. Pri sanaciji gozdnega roba je potrebno uporabiti sadike avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst. Gozdni rob mora biti v vzdolžni in prečni smeri razgibane oblike, tako da je manj izpostavljen negativnim vremenskim vplivom.

7.  Hrupna gradbena dela je potrebno izvajati izven obdobja razmnoževanja ptic in netopirjev (izven obdobja 1. marec do 31. avgust).

8.  Za izgradnjo bankin in nasipov je potrebno uporabiti je potrebno uporabiti material, ki ne vsebuje semen ali vegetativnih razmnoževalnih delov invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.

9.  Morebitne tujerodne rastlinske vrste, ki bi se na območju pojavile po izgradnji, je potrebno redno odstranjevati še pred semenitvijo.

10. Med gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih ali strupenih snovi v tla. Uporabljati je potrebno le tehnično brezhibno gradbeno mehanizacijo.

11. Območje poseke je potrebno vidno ograditi. Izven območja se ne sme posegati.

12. V primeru osvetlitve obstoječih ali novih prometnic je potrebno za javno razsvetljavo uporabiti svetlobna telesa, ki oddajajo svetlobo barvne temperature 2.700 K.

13. Izgubo dupel in špranj zaradi poseka gozda se naj delno nadomesti s postavitvijo lesobetonskih netopirnic, čim bližje v gozdu, ki bo ostal po poseki. Natančna mesta naj v sodelovanju z revirnim gozdarjem in lastniki gozdov določi strokovnjak za netopirje.

14. Morebitna divja odlagališča odpadkov je potrebno predhodno sanirati.

15. Med izvedbo je potrebno varovati območja kulturne dediščine pred poškodovanjem ali uničenjem – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov. Izvajalec del mora vsaj 10 dni pred začetkom zemeljskih del o tem obvestiti ZVKDS OE Maribor.

·   Upoštevati je potrebno varstveni režim EPO Dravsko polje ID št. 42500.2

·   Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO – državni nivo (III. kategorija).«

 

(22) V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.14 Posebni PIP za EUP na območju naselja Strnišče se v preglednici črta celotna vrstica, ki ima v prvem stolpcu oznako »SN36«.

 

(23) V Prilogi 2 se v razdelku 2.1.16 Posebni PIP za EUP na območju naselja Starošince v preglednici v vrstici s šifro EUP »ST20-OPPN« v tretjem stolpcu v prvi alineji črta besedilo zadnjega stavka in nadomesti z besedilom: »Na območju EUP velja Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enote urejanja prostora ST20, CI10 in CI11 Gramoznica Pleterje (črpanje gramoza – zahodni del) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/16), ki ostane v veljavi do preklica.«.

 

6. člen

(vsebina sprememb in dopolnitev Priloge 3)

(1) V celoti se nadomesti Prilogo 3 odloka o OPN.  

 

7. člen

(vsebina sprememb in dopolnitev Priloge 4)

(1) V celoti se nadomesti Prilogo 4 odloka o OPN.

 

3.  Prehodne in končne določbe

 

8. člen

(hramba in vpogled v občinski prostorski načrt)

(1) Spremembe in dopolnitve št. 3 občinskega načrta Občine Kidričevo, se hranijo na sedežu Občine Kidričevo in Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, v digitalni in analogni (izpisani in izrisani) obliki ter so na vpogled v času uradnih ur.

(2) V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko, veljajo podatki iz analogne oblike plana.

(3) Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah prostorskih izvedbenih aktov občine, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.

 

9. člen

(nadzor nad izvajanjem odloka)

(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

 

10. člen

(začetek veljavnosti)

(1) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi.

 

Številka: 3500-2/2018

Datum: 7.2.2020

 

 

Občina Kidričevo

 

Anton Leskovar, župan

 

Priloge:

·   Priloga 3

·   Priloga 4