Na osnovi 53. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15
– ZUUJFO in 61/17 – ZureP-2) ter 15. člena Statuta Občine Kidričevo
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16, 16/18) je Občinski svet
Občine Kidričevo na 10. redni seji, dne 7.2.2020 sprejel |
|
ODLOK |
O
SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA |
O
OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE KIDRIČEVO, |
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ŠT. 3 |
1.
Uvodne določbe |
|
1. člen |
(predmet
odloka) |
(1)
Občina Kidričevo s tem odlokom sprejme spremembe in dopolnitve št. 3
Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 38/13 in spremembe) (v nadaljevanju OPN-SD3). |
(2)
Spremembe in dopolnitve št. 3 Občinskega prostorskega načrta Občine
Kidričevo, so sprejete v rednem postopku sprememb in dopolnitev in se
nanašajo na tekstualni in grafični del strateškega in izvedbenega dela
OPN. |
|
2. člen |
(vsebina
in oblika OPN-SD3) |
(1)
Spremembe in dopolnitve OPN vsebujejo tekstualni del in grafične prikaze
ter obvezne priloge. |
(2)
Grafični prikazi OPN-SD3 vsebujejo naslednje karte: |
|
a.
Strateški del: |
1. Zasnova prostorskega razvoja občine (M1:50.000) |
2. Zasnova gospodarske javne infrastrukture (M1:50.000) |
3. Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene
poselitve (M1:50.000) |
4. Usmeritve za razvoj poselitve (M1:50.000) |
5. Usmeritve za razvoj v krajini (M1:50.000) |
6. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M1:50.000) |
|
b.
Izvedbeni del: |
1. Pregledna karta Občine Kidričevo z razdelitvijo na liste (M1:50.000) |
2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih
omrežij gospodarske javne infrastrukture (M1:50.000) |
3. Prikaz območij urejanja prostora, osnovne oz. podrobnejše namenske rabe
prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000) (listi 3, 4, 8,
9, 10 in 16) |
4. Prikaz območij urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M
1:5.000) (listi 3, 4, 8, 9, 10 in 16) |
5. Prikaz prostorskih ureditvenih pogojev z enotami urejanja prostora (M
1:5.000) (lista 9 in 10) |
6. Grafični prikaz ureditev v EUP KI88 (M 1:2.500) |
6.1
Prikaz namenske rabe prostora – izsek iz grafičnih prilog kartografskega
dela OPN |
6.2
Območje z obstoječim parcelnim stanjem in predvidenimi objekti |
6.3
Ureditvena situacija |
6.4
Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo |
6.5
Prometna situacija |
6.6
Gradbena situacija |
7. Grafični prikaz ureditev v EUP KI92 (M 1:2.000) |
7.1
Prikaz namenske rabe prostora – izsek iz grafičnih prilog kartografskega
dela OPN |
7.2
Območje z obstoječim parcelnim stanjem in predvidenimi objekti |
7.3
Ureditvena situacija |
8. Grafični prikaz ureditev v EUP KI104 (M 1:2.500) |
8.1
Prikaz namenske rabe prostora – izsek iz grafičnih prilog kartografskega
dela OPN |
8.2
Območje z obstoječim parcelnim stanjem in predvidenimi objekti |
8.3
Prikaz faznosti gradnje po objektih |
8.4
Parcelacija območja |
8.5
Ureditvena situacija |
|
(3)
Obvezne priloge k OPN-SD3 vsebujejo: |
1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta |
2. Prikaz stanja prostora |
3. Strokovne podlage |
4. Prva in druga mnenja nosilcev urejanja prostora |
5. Obrazložitev in utemeljitev |
6. Povzetek za javnost |
7. Okoljsko poročilo |
|
2.
Vsebina sprememb in dopolnitev odloka |
|
3. člen |
(vsebina
sprememb in dopolnitev odloka) |
(1) V
šestem odstavku 10. člena odloka (prednostna območja za razvoj poselitve
in razvoj dejavnosti) se v drugem stavku za besedilom: »… je območje za
širitev proizvodnih dejavnosti« doda besedilo: »(površine za industrijo
in gospodarske cone)«. |
(2) V
četrtem odstavku 15. člena odloka (temeljne smeri prometnega
povezovanja) se črta besedilo »glavne železniške proge št. 40
Pragersko-Središče-d.m. (Republika Hrvaška)«. |
(3) V
prvem odstavku 19. člena odloka (ključni projekti s področja prometne
infrastrukture za razvoj občine) se v šesti alineji besedilo »št. 40
Pragersko – Središče – državna meja« nadomesti z besedilom
»Pragersko-Hodoš«. |
(4) V
prvem odstavku 19. člena odloka (ključni projekti s področja prometne
infrastrukture za razvoj občine) se v celoti črta besedilo zadnje
(sedme) alineje. |
(5) V
drugem odstavku 22. člena odloka (železniško omrežje) se besedilo »št.
40 Pragersko – Središče – državna meja« nadomesti z besedilom
»Pragersko-Hodoš«. |
(6) V
drugem odstavku 29. člena odloka (odvajanje in čiščenje odpadne vode) se
v zadnjih dveh stavkih beseda »meteorne« nadomesti z besedo
»padavinske«. |
(7) V
tretjem odstavku 29. člena odloka (odvajanje in čiščenje odpadne vode)
se beseda »fekalnega« nadomesti z besedo »javnega«. |
(8) V
petem odstavku 32. člena odloka (električna energija) se za četrto
alinejo doda besedilo nove pete, šeste, sedme, osme, devete in desete
alineje, ki se glasi: |
»
|
·
kabliranje dela DV kidričevo 2 - Taborišče in odcepa DV Pleskar, |
·
kabliranje DV Lovrenc 3, |
·
kabliranje EE vodov zaradi izgradnje obvoznice Kidričevo, |
·
kabliranje EE vodov zaradi izgradnje DV 400 kV Cirkovce - Pince in DV 20
kV Cirkovce - Žerjavinec, |
·
TP
Lovrenc 3 (nadomestna), |
·
TP Zg.
Hajdina - Njiverce (OPPN).« |
(9) V
drugem odstavku 36. člena odloka (zasnova varstva okolja) se beseda
»podtalnice« nadomesti z besedilom »podzemnih voda«. |
(10) V
prvem odstavku 43. člena odloka (urbanistično oblikovanje naselja
Kidričevo) se beseda »Ptuj« nadomesti z besedo »Hodoš«. |
(11) V
drugem odstavku 50. člena odloka (koncept razvoja naselja Kidričevo) se
za besedilom: »(do zahodne obvoznice).« doda nov stavek: »Na zahodni
strani obvoznice je predvidena nadaljnja širitev območja proizvodnih
dejavnosti (gospodarske cone) proti odlagališču rdečega blata.« |
(12) V
sedmem odstavku 53. člena odloka (usmeritve za razvoj gozdarstva) se
beseda »Ptuj« nadomesti z besedo »Hodoš«. |
(13) V
dvanajstem odstavku 60. člena odloka (območja za varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami) se beseda »podtalnica« nadomesti z besedilom
»podzemna voda«. |
(14) V
tretjem odstavku 62. člena odloka (usmeritve za varstvo vodnih virov) se
na koncu doda besedilo: »Varstvo vodnih virov se zagotavlja v skladu z
veljavnimi predpisi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov
Dravsko-ptujskega polja.« |
(15) V
četrtem odstavku 62. člena odloka (usmeritve za varstvo vodnih virov) se
na začetku prve alineje doda beseda »komunalne«. V isti alineji se pred
besedo »čistijo« doda beseda »obvezno«. |
(16) V
četrtem odstavku 62. člena odloka (usmeritve za varstvo vodnih virov) se
na začetku druge alineje doda beseda »komunalne«. |
(17) V
četrtem odstavku 62. člena odloka (usmeritve za varstvo vodnih virov) se
v tretji alineji beseda »fekalne« nadomesti z besedo »odpadne«. |
(18) V
četrtem odstavku 62. člena odloka (usmeritve za varstvo vodnih virov) se
za tretjo alinejo doda nova četrta alineja, ki se glasi: »industrijske
odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, v kolikor koncentracije
parametrov onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti, določenih v
veljavnih predpisih. V nasprotnem primeru se industrijske odpadne vode
predhodno odvedejo na industrijsko čistilno napravo.« |
(19) V
drugem odstavku 74. člena odloka (splošni PIP o dopustnih dejavnosti) se
v četrti alineji besedilo »naj bistveno ne povečuje« nadomesti z
besedilom »ne sme povzročati čezmernih« in besedilo »(povečana stopnja
hrupa in drugih emisij) glede na« nadomesti z besedilom »in bistveno
poslabšati«. Na koncu alineje se beseda »in« nadomesti z ločilom »,«. |
(20) V
tretjem odstavku 92. člena odloka (skupni PIP za prostorski razvoj na
varovanih območjih, koridorjih GJI) se besedilo, ki se nanaša na
določitev varovalnega pasu železnic spremeni tako, da se glasi: |
»Železnice: |
·
od meje
progovnega pasu: |
·
železniške proge: 100,00 m |
·
industrijski tir: 50,00 m«. |
(21) V
tretjem odstavku 92. člena odloka (skupni PIP za prostorski razvoj na
varovanih območjih, koridorjih GJI) se besedilo, ki se nanaša na
določitev varovalnega pasu plinovoda spremeni tako, da se glasi: |
»Plinovod: |
·
osi
voda: |
·
prenosnega sistema zemeljskega plina: 65,00 m |
·
distribucijskega sistema zemeljskega plina: 5,00 m |
·
ograje: |
·
merilno-regulacijske postaje in ostalih objektov prenosnega sistema,
razen kompresorskih postaj: 65,00 m |
·
kompresorske postaje: 100,00 m« |
(22) V
dvajsetem odstavku 93. člena odloka (splošni PIP za gradnjo in urejanje
cestnega omrežja) se beseda »Meteorne« nadomesti z besedo »Padavinske«. |
(23) V
tretjem odstavku 95. člena odloka (splošni PIP za železniški promet) se
v prvem stavku za besedo »varovalnem« doda beseda »progovnem«, v
nadaljevanju se v istem stavku črta besedilo »železniške proge«. |
(24) V
petem odstavku 95. člena odloka (splošni PIP za železniški promet) se
beseda »Središče« nadomesti z besedo »Hodoš«. |
(25) V
šestem odstavku 95. člena odloka (splošni PIP za železniški promet) se
črta besedilo prvega stavka in nadomesti z besedilom: »Kovinske mase se
po že izvedeni elektrifikaciji povezuje na način, kot to določajo
veljavni predpisi.« |
(26) V
četrtem odstavku 97. člena odloka (splošni PIP za gradnjo in urejanje
parkirnih mest in garaž) se besedilo »smrad ne motita« nadomesti z
besedilom »izpušni plini ne motijo«. |
(27) V
prvem odstavku 100. člena odloka (splošni PIP za gradnjo in urejanje
kanalizacijskega omrežja) se za besedilom »čiščenju komunalne in« doda
besedilo »predhodno očiščene industrijske vode ter«. |
(28) V
103. členu odloka (splošni PIP za gradnjo in urejanje elektronskih
komunikacijskih omrežij) se na koncu za dvanajstim odstavkom doda nov
trinajsti odstavek, ki se glasi: »Na celotnem območju občine je na vseh
namenskih rabah prostora dopustno vzpostavljati dostopovne točke kot
samostojne elektronske naprave za mobilne komunikacije v lokalnem
(dostopovnem) komunikacijskem omrežju iz oddelka klasifikacije vrst
objektov CC-SI 22 na prej zgrajenih stavbah, gradbenih inženirskih
objektih in na ureditvah drugih gradbenih posegov.« |
(29) V
devetem odstavku 117. člena odloka (splošni PIP za varstvo voda) se
beseda »podtalnice« nadomesti z besedilom »podzemnih voda«. |
(30) V
drugem odstavku 119. člena odloka (skupni PIP za varstvo in izboljšanje
zraka) se na koncu doda besedilo: »Podjetja iz IC Talum morajo občino
seznanjati z rezultati meritev kakovosti zunanjega zraka, ki jih
izvajajo kot posledica svoje dejavnosti na območju Taluma.« |
(31) V
tretjem odstavku 119. člena odloka (skupni PIP za varstvo in izboljšanje
zraka) se besedilo prvega stavka dopolni oz. spremeni tako da se glasi:
»Pri posameznih obstoječih nepremičnih virih emisije snovi v zrak mora
lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja izvajati obratovalni
monitoring v skladu z zahtevami zakonodaje.« |
(32) V
petem odstavku 119. člena odloka (skupni PIP za varstvo in izboljšanje
zraka) se na koncu doda besedilo: »Vsaka novogradnja mora preučiti
možnost priključka na daljinsko ogrevanje ali uporabo zemeljskega plina
za ogrevanje prostorov. V primeru tehnične možnosti in ekonomske
upravičenosti, ki jo preuči tudi upravljavec posameznega omrežja oz.
izvajalec GJS, se morajo priključiti na eno ali drugo omrežje.« |
(33) V
119. členu odloka (skupni PIP za varstvo in izboljšanje zraka) se na
koncu doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »Pri umeščanju novih območij
proizvodnih dejavnosti (površine za industrijo in gospodarske cone) je
potrebno zagotoviti primerno oddaljenost od območij, namenjenih bivanju.
Med njimi je potrebno zagotoviti ustrezen vegetacijski pas.« |
(34) V
tretjem odstavku 120. člena odloka (skupni PIP za varstvo tal) se beseda
»podtalnico« nadomesti z besedilom »podzemne vode«. |
(35) V
drugem odstavku 122. člena odloka (splošni PIP v zvezi z varstvom pred
naravnimi in drugimi nesrečami – poplavna varnost) se v petem stavku
beseda »meteorna« nadomesti z besedo »padavinska«. |
(36) V
tretjem odstavku 122. člena odloka (splošni PIP v zvezi z varstvom pred
naravnimi in drugimi nesrečami – poplavna varnost) se beseda »Čakovec«
nadomesti z besedo »Hodoš«. |
(37) V
četrtem odstavku 122. člena odloka (splošni PIP v zvezi z varstvom pred
naravnimi in drugimi nesrečami – poplavna varnost) se beseda
»podtalnica« nadomesti z besedilom »podzemna voda« in beseda »talne« z
besedo »podzemne«.. |
(38) V
enajstem odstavku 122. člena odloka (splošni PIP v zvezi z varstvom pred
naravnimi in drugimi nesrečami – poplavna varnost) se v zadnji točki
prve alineje beseda »meteorne« nadomesti z besedo »padavinske«. |
(39) V
124. členu odloka (splošni PIP v zvezi z varstvom pred naravnimi in
drugimi nesrečami – požarna varnost se v celoti črta besedilo šestega
odstavka. Ostali odstavki se preoštevilčijo. |
(40) V
prvem odstavku 133. člena odloka (splošni PIP glede varovanja zdravja:
varovanje pred svetlobnim onesnaženjem) se številka »2016« nadomesti s
številko »2021«. |
(41) V
drugem odstavku 137. člena odloka (ukrepi za varovanje zdravja ljudi) se
doda nova četrta alineja, ki se glasi: »Občina zagotovi možnost
priključevanja na zemeljski plin in daljinsko ogrevanje.« |
(42) Za
138. členom odloka (splošni pogoji za urejanje območij, za katera
veljajo sprejeti prostorski izvedbeni akti) se doda nov 138.a člen, ki
se glasi: |
|
»138.a
člen |
(posebni
PIP za gradnjo in posege v industrijski coni KI88) |
(1) Na
območju EUP KI88 veljajo določila posebnih PIP navedenih v nadaljevanju
tega člena in prikazanih na kartah izvedbenega dela, ki so navedene v
35. odstavku tega člena. |
|
Dopustne
dejavnosti in objekti po namenu |
(2)
Dopustna je ureditev novega tovornega vhoda in priključne ceste iz
zahodne obvoznice naselja Kidričevo za kompleks Talum z vsemi potrebnimi
spremljajočimi objekti - izgradnja novega tovornega vhoda in priključne
ceste z rekonstrukcijo obstoječe ceste znotraj cone ter izgradnja
kolesarske in pešpoti, ureditev parkirišč za tovorna in osebna vozila z
vsemi potrebnimi spremljajočimi objekti (vhodni portal s prostorom za
varnostnike, kolesarnica, tovorna tehtnica, objekt s prostori za šoferje
…) in vso potrebno gospodarsko javno infrastrukturo. |
|
Vrste
dopustnih gradenj |
(3) V
območju EUP KI88 so dopustne naslednje vrste gradenj: |
1.
gradnja novih objektov, ki obsega gradnjo novega objekta, po zgraditvi
pa tudi dozidavo že obstoječega objekta, nadzidavo obstoječega objekta,
izvedbo del zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji videz objekta, |
2.
rekonstrukcija objektov in naprav, |
3.
odstranitev obstoječih objektov in novogradnja nadomestnih objektov, |
4.
gradnja, rekonstrukcija in odstranitev objektov in naprav GJI (komunale,
energetike, prometa in zvez). |
|
Vrste
drugih dopustnih posegov |
(4) V
območju EUP KI88 so dopustni naslednji drugi posegi: |
1.
funkcionalne spremembe objektov pri uvajanju sodobnejše tehnologije, |
2.
spremembe namembnosti objektov v okviru dopustnih dopolnilnih dejavnosti
v sklopu osnovnih dopustnih dejavnosti, |
3.
gradnja, utrjevanje, urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic,
prometnic, |
4.
vzdrževanje objektov in naprav. |
|
Etapnost
izvedbe |
(5) V
območju EUP KI88 je dopustna gradnja v več zaporednih fazah (etapah), ki
so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka faza mora biti zaključena
funkcionalna celota, vključno s prometno, komunalno in energetsko
infrastrukturno ureditvijo, priključki in zunanjimi ureditvami.
Infrastrukturne ureditve, priključke in zunanje ureditve je dopustno
urediti kot stalno ali začasno opremo območja na območju naslednjih faz
izgradnje. Morebitna faznost gradnje se določi v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
|
Načrt
parcelacije in lega objektov |
(6)
Parcele za gradnjo posameznih objektov oz. ureditev se določijo v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ob upoštevanju lastninske
ali gradbene pravice. |
|
Opis
načrtovanih objektov in površin |
(7) Pri
izvozu iz obvoznice je predvidena ureditev krožišča s štirimi priključki
(priključek na obvoznico, priključek na parkirišče za tovorna vozila,
priključek na vhodno cesto v kompleks Talum in priključek na parkirišče
za osebna vozila). Ureditev parkirišča za tovorna vozila (51 parkirnih
mest) je predvidena na območju južno od krožišča, parkirišče za osebna
vozila (301 parkirno mesto) pa na območju severno od krožišča. Na
parkirišču za osebna vozila je dopustna ureditev polnilnic za električna
vozila. Ob krožišču je predvidena tudi ureditev ponikalnih polj. V
območju EUP KI88 je dopustno spremeniti lokacije parkirišč za osebna in
tovorna vozila ter lokacije in oblike ponikalnih polj, če se v
naslednjih fazah izgradnje pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše
s tehnološkega, okoljevarstvenega ali ekonomskega vidika, vendar rešitve
ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom in zakonsko opredeljenimi
pogoji, normativi ipd. |
(8) V
EUP KI88 je dopustna gradnja naslednjih načrtovanih objektov in ureditev
površin: |
1. Dopustna je gradnja naslednjih objektov: |
·
objekt
1: vhodni objekt (vhodni portal v kompleks Talum s prostori za
varnostnike in pomožnimi prostori) v tlorisni velikosti do 5 m x 19 m +
4 m x 4 m, višine do 6 m, etažnost P, |
·
objekt
2: prostori za šoferje (ob parkirišču za tovorna vozila) v tlorisni
velikosti do 6 m x 10 m, višine do 4 m, etažnost P, |
·
objekt
3: objekt tovorne tehtnice v tlorisni velikosti do 9 m x 14 m, višine do
6 m, etažnost P, |
·
kolesarnica, |
·
transformatorska postaja in agregat. |
2. pri
višini posameznih objektov je dopustna toleranca do strojnih, elektro in
telekomunikacijskih elementov, ki se jih lahko namesti na streho
objekta, |
3. v
prvi točki tega odstavka so določene tlorisne dimenzije objektov na
stiku z zemljiščem, velikost tlorisne izpostavljenosti projekcije
najbolj izpostavljenih delov objekta na zemljišču so lahko večje, |
4. izgradnja prometnih, parkirnih in manipulativnih površin ter potrebnih
omrežij in objektov GJI za obratovanje objektov in ureditev, |
5. ozelenitev površin, |
6. tlorisne dimenzije in natančnejša umestitev posameznih objektov in
ureditev se ob upoštevanju tehnoloških zahtev in veljavnih predpisov za
tovrstne objekte ali zaradi izboljšanja funkcionalnih rešitev, varnosti
obratovanja ter dodatnih zahtev soglasodajalcev, natančneje opredeli v
projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Dopustna so
odstopanja od predlaganih dimenzij. |
|
Pogoji
za arhitekturno oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, velikost in
lego objektov |
(9) V
EUP KI88 je potrebno upoštevati naslednje arhitekturno oblikovalske
rešitve objektov in prostorskih ureditev ter ostale pogoje: |
1. arhitekturno oblikovanje objektov mora biti prilagojeno namembnosti in
funkciji posameznega tipa objektov, v odvisnosti od dopustnih
tehnoloških postopkov v posameznem objektu ali sklopu objektov, |
2. dopustni so montažni objekti, zidani objekti in objekti z betonsko ali
jekleno skeletno konstrukcijo ter kombinirani objekti, |
3. dopustna je ravna streha in streha z nizkim nagibom, pri kateri mora
biti sleme vzporedno z daljšo stranico objekta, dopustna je izvedba
zelenih streh, |
4. kritina mora biti prilagojena nagibu strehe, vendar brez svetlobnega
odboja, |
5. pri
izdelavi fasad ni dopustno uporabljati svetlečih in odsevnih materialov
ter izstopajočih oz. intenzivnih (kričečih) barv, dopustna je izvedba
prezračevane fasade, |
6. pri
umeščanju in legi objektov je potrebno upoštevati varovalni pas od
objektov obstoječe GJI, v katere je dopustno posegati s soglasjem
upravljavca, |
7. nepozidane površine med posameznimi objekti, namenjene manipulativnim in
prometnim površinam, parkirnim prostorom, zelenicam ipd. morajo biti
urejene v skladu s tehnološkimi potrebami dejavnosti in veljavnimi
predpisi, |
8. višinska kota zemljišča objektov mora biti prilagojena uvozu z javnih in
manipulativnih površin, |
9. tehnološko opremo je dopustno postaviti tudi na strehe posameznih
objektov, |
10.
območje je dopustno ograditi z varovalno ograjo, |
11.
dopustna je ureditev zunanje razsvetljave, namenjene osvetljevanju cest
in površin za parkiranje: |
·
osvetlitev cest z namestitvijo svetilk na kandelabre višine do 10 m, |
·
osvetlitev površin za parkiranje tovornih vozil z namestitvijo večih,
različno usmerjenih reflektorskih svetilk na kandelabre višine do 15 m, |
·
osvetlitev površin za parkiranje osebnih vozil s postavitvijo svetilk na
kandelabre višine do 7 m. |
|
Pogoji
za krajinsko oblikovalske rešitve prostorskih ureditev |
(10) V
EUP KI88 je potrebno upoštevati naslednje krajinsko oblikovalske rešitve
prostorskih ureditev ter ostale pogoje: |
1. robovi območja, večje notranje površine ter površine, namenjene
mirujočemu prometu, morajo biti ozelenjene v skladu s predpisi, |
2. na
zunanjih robovih, zlasti ob stiku s prometnimi površinami na zahodnem
robu območja, je potrebno predvideti ureditev visokega zelenega pasu, na
katerem mora biti gručasta zasaditev dreves in grmovnic, katere cilj je
zakrivanje vidne izpostavljenosti objektov in s tem izboljšanje vizualne
podobe, |
3. na
območju je potrebno zagotoviti najmanj 10 % zelenih površin, |
4. za
zasaditev zelenega pasu so priporočljive avtohtone vrste dreves,
grmovnic in plezalk. Drevnina mora v končnem stanju doseči višino
najmanj 12 m. Izbor rastlin za zasaditve mora upoštevati rastiščne
razmere ter uporabo vrst, ki so odporne in dobro prenašajo zmrzal, sušo
in soljenje v zimskem času, |
5. sadike dreves v zelenem pasu morajo imeti ob saditvi obseg debla najmanj
12 cm, merjeno na višini 1 m od tal po saditvi, in višino debla več kot
2 m, sadike grmovnic morajo biti visoke več kot 1 m, |
6. podrobnejša zasaditev se opredeli v krajinskem načrtu kot delu
dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
Varovanje kulturne dediščine |
(11) Na
območju EUP KI88 ni registriranih območij in objektov kulturne
dediščine, niti ureditve ne posegajo v vplivna območja kulturne
dediščine. |
|
Ohranjanje narave |
(12) Na
območju EUP KI88 ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij
pomembnih za biotsko raznovrstnost. |
|
Varstvo
zraka |
(13)
Upoštevati je potrebno določila 119. člena (skupni PIP za varstvo in
izboljšanje zraka) odloka o OPN. |
|
Varstvo
pred hrupom |
(14)
Upoštevati je potrebno določila 131. člena (splošni PIP glede varovanja
zdravja: varovanje pred hrupom) odloka o OPN. |
|
Varstvo
vodnih virov |
(15)
Območje EUP KI88 se v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno
telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07,
32/11, 24/13 in 79/15) nahaja v VVO II in VVO III. Pri načrtovanju je
potrebno upoštevati določila iz omenjene Uredbe. |
|
Elektromagnetno sevanje |
(16)
Upoštevati je potrebno določila 132. člena (splošni PIP glede varovanja
zdravje: varovanje pred elektromagnetnim sevanjem) odloka o OPN. |
|
Ravnanje
z odpadki |
(17)
Upoštevati je potrebno določila 104. člena (splošni PIP za objekte in
ureditve za zbiranje odpadkov) odloka o OPN. |
|
Svetlobno onesnaženje |
(18)
Upoštevati je potrebno določila 102. člena (splošni PIP za gradnjo in
urejanje javne razsvetljave) in 133. člena (splošni PIP glede varovanja
zdravje: varovanje pred svetlobnim onesnaženjem) odloka o OPN. |
|
Varstvo
plodne zemlje |
(19)
Upoštevati je potrebno določila 120. člena (skupni PIP za varstvo tal)
odloka o OPN. |
|
Rešitve
in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom |
(20)
Zaradi zagotavljanja rešitev in ukrepov varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, ter rešitev in
ukrepov za potrebe obrambe je v EUP KI88 potrebno upoštevati: |
·
da se
območje nahaja izven območij poplavne ogroženosti, |
·
da je
pri načrtovanju potrebno upoštevati potresno varnost za projektni
pospešek tal, ki znaša 0,125 g, |
·
da v
območju ni erozijske nevarnosti in nevarnosti zemeljskih plazov, |
·
da je
požarna ogroženost naravnega okolja srednja, |
·
voda za
gašenje požara mora biti zagotovljena v skladu z veljavnimi predpisi, |
·
objekti
morajo biti načrtovani tako, da so zagotovljeni neovirani in varni
dovozi, dostopi in delovne površine za intervencijska vozila, |
·
z
namenom preprečevanja širjenja požara na sosednje objekte je potrebno
zagotoviti potrebne odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne
protipožarne ločitve. |
|
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
(21)
Območje bo preko načrtovanih priključkov priključeno na prometno,
telekomunikacijsko, energetsko in komunalno infrastrukturo. Pri
načrtovanju je potrebno upoštevati določila 98. člena (splošni PIP za
gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske
infrastrukture) odloka o OPN. Podrobnejše rešitve se opredelijo v
projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v
odvisnosti od potreb in ob upoštevanju pogojev posameznih upravljavcev. |
|
Priključevanje na cestno omrežje |
(22) Pri
načrtovanju je potrebno upoštevati določila 93. člena (splošni PIP za
gradnjo in urejanje cestnega omrežja) odloka o OPN. Navezava območja na
javno cestno omrežje (zahodno obvoznico naselja Kidričevo) bo potekala
preko načrtovane nove prometne povezave z ureditvijo krožnega krožišča
in dostopnih cest pred novim vhodom v kompleks Talum. |
|
Elektroenergetsko omrežje |
(23) Pri
načrtovanju je potrebno upoštevati določila 101. člena (splošni PIP za
gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja) odloka o OPN.
Podrobnejše rešitve, vključno s povečanimi potrebami po električni
energiji, se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev
gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in ob upoštevanju pogojev
upravljavca električnega omrežja. |
|
(24)
Dopustna je postavitev nove transformatorske postaje za potrebe
priključevanja električne opreme v sklopu objektov novega vhoda (vhodni
objekt in prostor za šoferje), električne opreme ob uvoznih cestah in
parkiriščih (razsvetljava, krmilne in kontrolne naprave ipd.) in za
potrebe priključevanja polnilnic za električne avtomobile.
Transformatorska postaja naj bo dimenzionirana tako, da bo pokrivala
tako potrebe objektov in ureditev predvidenih v EUP KI88 kot tudi
morebitne priključitve drugih, novih objektov v okolici. Dopustna je
postavitev tipske transformatorske postaje, v tlorisni velikosti do 5 m
x 5 m in višine do 3 m (nad terenom). Novo transformatorsko postajo je
dopustno umestiti na območje med parkiriščem za osebna vozila in vhodnim
objektom. Dostop do transformatorske postaje naj bo urejen iz servisne
poti okoli območja ureditve. Ob transformatorski postaji je dopustno
postaviti tudi dizelski agregat za napajanje nujnih električnih
porabnikov ob morebitnem izpadu električne energije. |
|
(25)
Objekt tovorne tehtnice je dopustno priključiti na obstoječe
elektroenergetsko omrežje v bližini objekta (bencinski servis). |
|
Vodovodno omrežje |
(26) Pri
načrtovanju je potrebno upoštevati določila 99. člena (splošni PIP za
gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja določene) odloka o OPN. Objekti
se priključijo na obstoječe vodovodno omrežje preko notranjega omrežja
industrijske cone. Podrobnejše rešitve, vključno s potrebo po povečanju
zmogljivosti vodovodnega priključka za potrebe hidrantnega omrežja, se
opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega
dovoljenja, v odvisnosti od potreb in ob upoštevanju pogojev upravljavca
vodovodnega omrežja. |
|
Kanalizacijsko omrežje |
(27) Pri
načrtovanju je potrebno upoštevati določila 100. člena (splošni PIP za
gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja) odloka o OPN. Objekti se
priključijo na obstoječe kanalizacijsko omrežje. Podrobnejše rešitve se
opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega
dovoljenja, v odvisnosti od potreb in ob upoštevanju pogojev upravljavca
kanalizacijskega omrežja. |
Območje
industrijske cone se nahaja na širšem območju z oznako VVO III. Za
zmanjšanje tveganja za onesnaženje vodnega telesa je načrtovana
kontrolirana odvodnja odpadnih padavinskih in komunalnih voda in
zaščitni ukrepi : |
·
utrjene
površine morajo biti niveletno urejene s primernimi padci, |
·
površine
morajo biti nepropustne za vodo in odporne na naftne derivate in urejene
tako, da bo preprečeno nekontrolirano iztekanje padavinskih voda v
okolico/podzemno vodo, zato se morajo predvideti ustrezno dimenzionirani
lovilci olj po SIST EN 858-2, |
·
kanalizacija mora biti vodotesna in testirana po standardu SIST EN 1610, |
·
izvajati
se mora stalni monitoring in spremljanje stanja voda, |
·
vzdrževati se mora redni nadzor nad vodenjem obratovalnih dnevnikov
naprav za preprečevanje onesnaženja – lovilcev olj. |
Predvidena kanalizacija je ločenega tipa. |
Komunalne odpadne vode se zbirajo z ločeno kanalizacijo, ki se
priključuje na obstoječo kanalizacijo v naselju Strnišče. Končna
dispozicija komunalnih odpadih voda je na centralni čistilni napravi.
Kanalizacijsko omrežje za odvodnjavanje komunalnih odpadnih vod je
predvideno izrecno v vodotesni izvedbi. V času gradnje se na gradbišču
uporabljajo kemična stranišča. |
Tehnološke odpadne vode se odvodnjavajo v javno kanalizacijo. V primeru,
da koncentracije parametrov onesnaženosti presegajo mejne vrednosti
določene v veljavnih predpisih, se predhodno očistijo. |
Odvajanje padavinskih odpadnih voda se načrtuje ločeno od odvajanja
komunalnih odpadnih voda. Padavinske odpadne vode se iz nepozidanih
utrjenih površin, parkirnih in manipulativnih površin ter drugih
povoznih površin, ki se predhodno očistijo v usedalnikih in lovilcih
olj, ponika. |
Čiste
padavinske vode iz streh se ponika. |
Ponikovalnice se locira izven povoznih in manipulativnih površin. Dno
posamezne ponikovalnice mora biti vsaj 1,0 m nad najvišjo izmerjeno
gladino podzemne vode. Odvajanje in ponikanje se predvidi preko ustrezno
dimenzioniranih in standardiziranih lovilcev olj, filtrov, čistilcev in
zadrževalnikov. |
Odvajanje padavinske vode iz utrjenih površin mora biti niveletno
urejeno s primernimi padci, površine morajo biti nepropustne za vodo in
odporne na naftne derivate in urejene tako, da bo preprečeno
nekontrolirano iztekanje padavinskih voda v okolico/podzemno vodo.
Padavinske vode ne smejo obremenjevati javnih prometnic. |
Tla v
vseh objektih naj bodo brez talnih izpustov. V primeru le teh, se izvede
odvodnjavanje odpadnih voda preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj
s standardiziranimi koalescentnimi filtri (SIST EN858-2) v kanalizacijo
za komunalne odpadne vode. |
Skladno
z veljavno zakonodajo in pravilniki je potrebno izvajati stalni
monitoring in spremljanje stanja. Vzdrževati
se mora
redni nadzor nad vodenjem obratovalnih dnevnikov naprav za preprečevanje
onesnaženja – lovilcev olj. |
|
Plinovod |
(28) Pri
načrtovanju je potrebno upoštevati določila 105. člena (splošni PIP za
gradnjo in urejanje vročevodnega in plinovodnega omrežja) odloka o OPN.
Objekti se priključijo na obstoječe TK omrežje. Podrobnejše rešitve se
opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega
dovoljenja, v odvisnosti od potreb in ob upoštevanju pogojev upravljavca
plinovodnega omrežja. |
|
TK
omrežje |
(29) Pri
načrtovanju je potrebno upoštevati določila 103. člena (splošni PIP za
gradnjo in urejanje elektronskih komunikacijskih omrežij) odloka o OPN.
Objekti se priključijo na obstoječe TK omrežje. Podrobnejše rešitve se
opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega
dovoljenja, v odvisnosti od potreb in ob upoštevanju pogojev upravljavca
TK omrežja. |
|
Dopustna
odstopanja od načrtovanih rešitev |
(30)
Lega, velikost in namembnost objektov, bodo podrobneje opredeljeni v
projektni dokumentaciji ob upoštevanju določil tega člena odloka.
Odstopanja od opredeljenih pogojev so dopustna, če se v naslednjih fazah
izgradnje pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega,
okoljevarstvenega ali ekonomskega vidika, vendar rešitve ne smejo biti v
nasprotju z javnim interesom in zakonsko opredeljenimi pogoji, normativi
ipd. |
|
Omilitveni ukrepi pri gradnji in obratovanju industrijske cone |
(31)
Splošni varnostni ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati v času gradnje,
so: |
1. Gradbišče mora biti urejeno in zavarovano v skladu s Pravilnikom o
gradbiščih (UL RS št. 55/08, 54/09 – popr. in 61/17 – GZ). |
2. Izkopi na gradbišču so dovoljeni nad srednjo gladino podzemne vode,
torej nad koto 233. Izjemoma je gradnja dovoljena tudi globje, če se
transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 %.
Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno
vodo, je za to potrebno vodno soglasje. |
3. Vsa
gradbena vozila in stroji, ki se uporabljajo na gradbišču, morajo biti
tehnično brezhibni, očiščeni ter redno pregledovani in vzdrževani, da ne
bi prišlo do puščanja goriva, motornega, zavornega ali hidravličnega
olja. |
4. Parkirišče za vozila in delovne stroje na gradbišču, prostor za
vzdrževanje vozil in strojev, začasno skladišče za goriva in maziva ali
gradbena kemična sredstva ter oskrba strojev in naprav z gorivom, mora
biti izvedeno kot zadrževalni sistem – lovilna skleda, brez odtokov,
odporna na snovi, ki se lahko v njej nahajajo, dovolj velika, da zajame
vso možno razlito ali raztreseno količino nevarne snovi, prav tako
pretakališča z gorivom in manjša servisna dela. Vsa začasna skladiščenja
za nevarne snovi morajo imeti nadstrešnico. |
5. Na
gradbišču morajo biti na razpolago zaščitna folija, lovilna korita in
absorbna sredstva za primer, da bi prišlo do iztoka goriva oz. olja.
Folija in korita morajo biti nemudoma nameščeni povsod, kjer pride do
točkovnega kapljanja goriva ali olja. |
6. Zaščitno folijo, absorpcijska sredstva in lovilna korita, ki so bila
uporabljena v primeru iztekanja olj ali goriva, je potrebno po končanih
delih odstraniti. Z onesnaženim materialom je potrebno ravnati v skladu
z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15). |
7. Za
primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora
biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. V načrtu morajo
biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo
intervencije. |
8. Odpadke, ki nastanejo pri gradbenih delih, je potrebno hraniti ločeno po
vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov. |
9. Nevarne odpadke ni dovoljeno zbirati na območju gradbišča. Zagotovljen
mora biti reden odvoz z območja gradbišča, pri čemer je potrebno
gradbene odpadke oddati zbiralcu gradbenih odpadkov, nevarne odpadke pa
pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti
tudi ustrezno evidentirano. |
10. V
primeru zemeljskih nasipov in tamponov se ne sme vgrajevati materialov,
ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo. |
11. Na
delovišču morajo biti upoštevani vsi predpisi o zaščiti pred požari,
eksplozijami in razlivanjem. |
12.
Sanitarije na gradbišču, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z urejeno
odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene. |
(32)
Ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati ob morebitnem razlitju goriva,
motornega olja oz. hidravličnih tekočin tekom gradnje in obratovanja,
so: |
1. Mesto nesreče ustrezno zavarovati in označiti. |
2. Po
možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino. |
3. Preprečiti nastanek požara. |
4. Površje tal na mestu razlitja posipati z absorbentom in prekriti s PVC
folijo, da se prepreči infiltracija padavin. |
5. Absorbno snov po uporabi odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži
okolja. |
6. V
primeru razlitja nevarne snovi na utrjenih površinah je potrebno
absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči
širjenje madeža. |
7. V
primeru razlitja nevarne snovi na raščenih tleh ali v gradbenih jamah je
potrebno absorbent posipati na debelo po celotni površini madeža,
onesnaženju pa dopustiti, da zavzame čim večjo površino in s tem
plitvejšo infiltracijo onesnaženja. |
8. O
nesreči, pri kateri pride do onesnaženja zemljine, je potrebno obvestiti
center za obveščanje. |
9. Izvajalec mora nemudoma izkopati onesnaženo zemljino ter jo odpeljati
izven vodovarstvenega območja (na odlagališče nevarnih odpadkov, ali
začasno na utrjeno in pokrito površino brez odtoka) in skladno z Uredbo
o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15). |
|
(33)
Varnostni ukrepi v času obratovanja v območju industrijske cone: |
1. Ponikanje padavinskih odpadnih voda je v splošnem dovoljeno. Dno
ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode. |
2. Vse
padavinske odpadne vode morajo biti predhodno očiščene, vode s strešnih
površin s tokom preko peskolovov, vode iz parkirišč in manipulativnih
površin pa preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in
standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). |
3. Cevovodi odpadnih voda morajo biti pred uporabo testirani na
vodotesnost. |
4. Sistem odvodnje in čiščenja odpadnih voda iz parkirišč in manipulativnih
površin mora biti redno vzdrževan in vsaj enkrat letno pregledan s
strani pooblaščene osebe za tehnični pregled tovrstnih sistemov. |
5. Upravljavec mora zagotavljati meritve onesnaženosti padavinske odpadne
vode iz lovilcev olj na iztoku v obsegu, kot velja za odvajanje
očiščenih padavinskih voda iz javnih cest (Prilogi 2 in 3 Uredbe o
emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur.l. RS, št.
47/05). |
6. Upravljavec lovilca olj mora ob okvari lovilca ali ob stanju v
usedalnikih teh naprav, ki lahko povzroči čezmerno onesnaženost
padavinske odpadne vode na iztoku, sam takoj začeti z izvajanjem ukrepov
za odpravo okvare in zmanjšanje čezmernega onesnaževanja. |
7. Upravljavec mora inšpektorju, pristojnemu za varstvo okolja, prijaviti
vsak izpad lovilca olj, ki povzroči čezmerno onesnaženost padavinske
odpadne vode na iztoku. |
8. Komunalne odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, ki se zaključi
s čistilno napravo. |
9. Industrijske odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, v kolikor
koncentracije parametrov onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti,
določenih v Prilogah 2 in 3 Uredbe o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS,
št. 64/12, 64/14 in 98/15). V nasprotnem primeru se industrijske odpadne
vode predhodno odvedejo na industrijsko čistilno napravo. |
10.
Pokrovi revizijskih jaškov na tlakovanih površinah morajo biti
vodotesni. |
11.
Uporabljena zvrst asfalta mora zagotavljati najmanjšo možno
vodoprepustnost. |
12. Za
primer dogodkov, kot je razlitje oz. onesnaženje tal z naftnimi
derivati, mora biti na voljo zadostna količina absorbnega sredstva, s
katerim se lahko takoj absorbirajo morebitne razlite snovi. Absorbno
sredstvo naj se skladišči v za to namenjeni posodi do predaje
pooblaščeni organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki. |
13.
Podrobnejši varnostni ukrepi se določijo z Analizo tveganja za vsak
posamezni industrijski obrat v fazi PGD. |
|
(34)
Ukrepi za omilitev vpliva izvedbe posega: |
1. Pri
spremembi namenske rabe gozdnega zemljišča, kot jo določa občinski
prostorski načrt, se do pričetka gradnje z gozdom gospodari v skladu z
zakonom, ki ureja gozdove. |
2. Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja ob
predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede
krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove. |
3. Sečnja drevja mora biti izvedena v skladu z veljavno zakonodajo. |
4. Sečnja in odstranjevanje vegetacije je dopustno izven vegetacijske
sezone - od začetka novembra do konca februarja. |
5. Po
končani gradnji je potrebno morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje
na okoliškem gozdnem drevju in začasnih gradbenih površinah, sanirati. |
6. Novo nastali gozdni rob je potrebno ustrezno krajinsko oblikovati. Pri
sanaciji gozdnega roba je potrebno uporabiti sadike avtohtonih grmovnih
in drevesnih vrst. Gozdni rob mora biti v vzdolžni in prečni smeri
razgibane oblike, tako da je manj izpostavljen negativnim vremenskim
vplivom. |
7. Hrupna gradbena dela je potrebno izvajati izven obdobja razmnoževanja
ptic in netopirjev (izven obdobja 1. marec do 31. avgust). |
8. Za
izgradnjo bankin in nasipov je potrebno uporabiti je potrebno uporabiti
material, ki ne vsebuje semen ali vegetativnih razmnoževalnih delov
invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. |
9. Morebitne tujerodne rastlinske vrste, ki bi se na območju pojavile po
izgradnji, je potrebno redno odstranjevati še pred semenitvijo. |
10. Med
gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in
drugih škodljivih ali strupenih snovi v tla. Uporabljati je potrebno le
tehnično brezhibno gradbeno mehanizacijo. |
11.
Območje poseke je potrebno vidno ograditi. Izven območja se ne sme
posegati. |
12. V
primeru osvetlitve obstoječih ali novih prometnic je potrebno za javno
razsvetljavo uporabiti svetlobna telesa, ki oddajajo svetlobo barvne
temperature 2.700 K. |
|
Grafični
prikaz ureditev v EUP KI88 |
(35)
Posebni prostorski izvedbeni pogoji v natančnosti in vsebini OPPN za
gradnjo v industrijski coni KI88, ki nadomeščajo podrobnejši prostorski
izvedbeni načrt in jih v pravnem smislu uporabljamo kot OPPN, so
prikazani v dodatnem grafičnem delu izvedbenega dela OPN na kartah v
merilu 1 : 2.500: |
6.1
Prikaz namenske rabe prostora – izsek iz grafičnih prilog kartografskega
dela OPN, |
6.2
Območje z obstoječim parcelnim stanjem in predvidenimi objekti, |
6.3
Ureditvena situacija, |
6.4
Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo, |
6.5
Prometna situacija, |
6.6
Gradbena situacija.« |
|
(43) Za
novim 138.a členom odloka (posebni PIP za gradnjo in posege v
industrijski coni KI88) se doda nov 138.b člen, ki se glasi: |
»138.b
člen |
(posebni
PIP za gradnjo in posege v gospodarski coni KI92) |
(1) Na
območju EUP KI92 veljajo določila posebnih PIP navedenih v nadaljevanju
tega člena in prikazanih na kartah izvedbenega dela, ki so navedene v
32. odstavku tega člena. |
|
Dopustne
dejavnosti in objekti po namenu |
(2) V
EUP KI92 so v skladu z namensko rabo prostora IG dopustne obrtne,
skladiščne, prometne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti.
Prednost pri umeščanju imajo naslednje dejavnosti: ureditev logističnega
centra s prometnimi površinami, parkirišči za tovorna vozila, vključno z
objekti potrebnimi za opravljanje dejavnosti, skladiščnimi,
storitvenimi, trgovskimi, poslovnimi, servisnimi, obrtnimi in drugimi
spremljajočimi dejavnostmi hkrati z objekti upravnih prostorov ter
prostori za oddih in počitek voznikov, v katere je vključena tudi
gostinska ponudba za potrebe zaposlenih in obiskovalcev cone.
|
|
(3) V
EUP KI92 so dopustni objekti, ki služijo izvajanju dopustnih dejavnosti
v EUP KI92 in so skladni s Prilogo 3 - Preglednica z dopustnimi
nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše
namenske rabe prostora in Prilogo 4 - Preglednica dopustnih objektov
glede na namen po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora. |
|
Vrste
dopustnih gradenj |
(4) V
območju EUP KI92 so dopustne naslednje vrste gradenj: |
1. gradnja novih objektov, ki obsega gradnjo novega objekta, po zgraditvi
pa tudi dozidavo že obstoječega objekta, nadzidavo obstoječega objekta,
izvedbo del zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji videz objekta, |
2. rekonstrukcija objektov in naprav, |
3. odstranitev obstoječih objektov in novogradnja nadomestnih objektov, |
4. gradnja, rekonstrukcija in odstranitev objektov in naprav GJI (komunale,
energetike, prometa in zvez), če so opredeljene v tem odloku. |
|
Vrste
drugih dopustnih posegov |
(5) V
območju EUP KI92 so dopustni naslednji drugi posegi: |
1. funkcionalne spremembe objektov pri uvajanju sodobnejše tehnologije, |
2. spremembe namembnosti objektov v okviru dopustnih dopolnilnih
dejavnosti v sklopu osnovnih dopustnih dejavnosti, |
3. gradnja, utrjevanje, urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic,
prometnic, |
4. vzdrževanje objektov in naprav. |
|
Etapnost
izvedbe |
(6) V
območju EUP KI92 je dopustna gradnja v več zaporednih fazah (etapah), ki
so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka faza mora biti zaključena
funkcionalna celota, vključno s prometno, komunalno in energetsko
infrastrukturno ureditvijo, priključki in zunanjimi ureditvami.
Infrastrukturne ureditve, priključke in zunanje ureditve je dopustno
urediti kot stalno ali začasno opremo območja na območju naslednjih faz
izgradnje. Morebitna faznost gradnje se določi v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
|
Načrt
parcelacije in lega objektov |
(7)
Parcele za gradnjo posameznih objektov oz. ureditev za posamezne faze
izgradnje se določijo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ob
upoštevanju lastninske ali gradbene pravice. |
|
Opis
načrtovanih objektov in površin |
(8) V
EUP KI92 je dopustna gradnja naslednjih načrtovanih objektov in ureditev
površin: |
1. načrtovana je izgradnja dveh objektov: |
·
objekt A
v tlorisni velikosti 50 x 30 m, |
·
objekt B
v tlorisni velikosti 100 x 40 m, |
2. največja dopustna višina objektov je 20 m (etažnost največ do P+2), s
toleranco do strojnih, elektro in telekomunikacijskih elementov, ki se
jih lahko namesti na streho, |
3. izgradnja prometnih in manipulativnih površin ter potrebnih omrežij in
objektov GJI za obratovanje objektov in ureditev, |
4. ozelenitev površin, |
5. tlorisne dimenzije in natančnejša umestitev posameznih objektov in
ureditev se ob upoštevanju tehnoloških zahtev in veljavnih predpisov za
tovrstne objekte ali zaradi izboljšanja funkcionalnih rešitev, varnosti
obratovanja ter dodatnih zahtev soglasodajalcev, natančneje opredeli v
projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Dopustna so
odstopanja od predlaganih dimenzij in združevanje posameznih objektov,
znotraj gradbene meje ob upoštevanju, da je FZ največ 0,8. |
|
Pogoji
za arhitekturno oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, velikost in
lego objektov |
(9) V
EUP KI92 je potrebno upoštevati naslednje arhitekturno oblikovalske
rešitve objektov in prostorskih ureditev ter ostale pogoje: |
1. arhitekturno oblikovanje objektov mora biti prilagojeno namembnosti in
funkciji posameznega tipa objektov, v odvisnosti od dopustnih
tehnoloških postopkov v posameznem objektu ali sklopu objektov, |
2. dopustni so montažni objekti, zidani objekti in objekti z betonsko ali
jekleno skeletno konstrukcijo ter kombinirani objekti, |
3. dopustna je ravna streha in streha z nizkim nagibom, pri kateri mora
biti sleme vzporedno z daljšo stranico objekta, dopustna je izvedba
zelenih streh in postavitev fotovoltaike na streho, |
4. kritina mora biti prilagojena nagibu strehe, vendar brez svetlobnega
odboja, |
5. priporočljivo je členjenje večjih fasadnih površin, |
6. pri
izdelavi fasad ni dopustno uporabljati svetlečih in odsevnih materialov
ter izstopajočih oz. intenzivnih (kričečih) barv, |
7. pri
umeščanju in legi objektov je potrebno upoštevati varovalni pas od
objektov obstoječe GJI, v katere je dopustno posegati s soglasjem
upravljavca, |
8. nepozidane površine med posameznimi objekti, namenjene manipulativnim in
prometnim površinam, parkirnim prostorom, zelenicam, odprtemu
skladiščenju ipd. morajo biti urejene v skladu s tehnološkimi potrebami
dejavnosti, |
9. višinska kota zemljišča objektov mora biti prilagojena uvozu z javnih in
manipulativnih površin, |
10.
izven proizvodnih objektov je na celotnem območju dopustno umeščati
nezahtevne, enostavne in začasne objekte ter posamezne tehnološke
naprave za potrebe obratovanja osnovne dejavnosti, |
11.
tehnološko opremo je dopustno postaviti tudi na strehe posameznih
objektov, |
12.
območje je dopustno ograditi z varovalno ograjo. |
|
Pogoji
za krajinsko oblikovalske rešitve prostorskih ureditev |
(10) V
EUP KI92 je potrebno upoštevati naslednje krajinsko oblikovalske rešitve
prostorskih ureditev ter ostale pogoje: |
1. robovi območja, večje notranje površine ter površine, namenjene
mirujočemu prometu, morajo biti ozelenjene v skladu s predpisi, |
2. na
zunanjih robovih območja je potrebno predvideti ureditev visokega
zelenega pasu, na katerem mora biti gručasta zasaditev dreves in
grmovnic, katere cilj je zakrivanje vidne izpostavljenosti objektov in s
tem izboljšanje vizualne podobe, |
3. na
območju je potrebno zagotoviti najmanj 10 % zelenih površin, |
4. za
zasaditev zelenega pasu so priporočljive avtohtone vrste dreves,
grmovnic in plezalk. Drevnina mora v končnem stanju doseči višino
najmanj 12 m oz. najmanj 1 m nad višino objektov. Izbor rastlin za
zasaditve mora upoštevati rastiščne razmere ter uporabo vrst, ki so
odporne in dobro prenašajo zmrzal, sušo in soljenje v zimskem času, |
5. sadike dreves v zelenem pasu morajo imeti ob saditvi obseg debla najmanj
12 cm, merjeno na višini 1 m od tal po saditvi, in višino debla več kot
2 m, sadike grmovnic morajo biti visoke več kot 1 m, |
6. podrobnejša zasaditev se opredeli v krajinskem načrtu kot delu
dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
Varovanje kulturne dediščine |
(11) Na
območju EUP KI92 ni registriranih območij in objektov kulturne
dediščine, niti ureditve ne posegajo v vplivna območja kulturne
dediščine. |
|
Ohranjanje narave |
(12) Na
območju EUP KI92 ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij
pomembnih za biotsko raznovrstnost. |
|
Varstvo
zraka |
(13)
Upoštevati je potrebno določbe 119. člena (skupni PIP za varstvo in
izboljšanje zraka) odloka o OPN. |
|
Varstvo
pred hrupom |
(14)
Upoštevati je potrebno določbe 131. člena (splošni PIP glede varovanja
zdravja: varovanje pred hrupom) odloka o OPN. |
|
Varstvo
vodnih virov |
(15)
Območje EUP KI92 se v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno
telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07,
32/11, 24/13 in 79/15) nahaja v VVO III. Pri načrtovanju je potrebno
upoštevati določila iz omenjene Uredbe. |
|
Elektromagnetno sevanje |
(16)
Upoštevati je potrebno določbe 132. člena (splošni PIP glede varovanja
zdravje: varovanje pred elektromagnetnim sevanjem) odloka o OPN. |
|
Ravnanje
z odpadki |
(17)
Upoštevati je potrebno določbe 104. člena (splošni PIP za objekte in
ureditve za zbiranje odpadkov) odloka o OPN. |
|
Svetlobno onesnaženje |
(18)
Upoštevati je potrebno določbe 102. člena (splošni PIP za gradnjo in
urejanje javne razsvetljave) in 133. člena (splošni PIP glede varovanja
zdravje: varovanje pred svetlobnim onesnaženjem) odloka o OPN. |
|
Varstvo
plodne zemlje |
(19)
Upoštevati je potrebno določbe 120. člena (skupni PIP za varstvo tal)
odloka o OPN. |
|
Rešitve
in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom |
(20)
Zaradi zagotavljanja rešitev in ukrepov varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, ter rešitve in
ukrepe za potrebe obrambe je v EUP KI92 potrebno upoštevati: |
·
da se
območje nahaja izven območij poplavne ogroženosti, |
·
da je
pri načrtovanju potrebno upoštevati potresno varnost za projektni
pospešek tal, ki znaša 0,125 g, |
·
da v
območju ni erozijske nevarnosti in nevarnosti zemeljskih plazov, |
·
da je
požarna ogroženost naravnega okolja srednja, |
·
voda za
gašenje požara mora biti zagotovljena v skladu z veljavnimi predpisi, |
·
objekti
morajo biti načrtovani tako, da so zagotovljeni neovirani in varni
dovozi, dostopi in delovne površine za intervencijska vozila, |
·
z
namenom preprečevanja širjenja požara na sosednje objekte je potrebno
zagotoviti potrebne odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne
protipožarne ločitve. |
|
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
(21)
Območje bo preko načrtovanih priključkov priključeno na obstoječo
prometno, telekomunikacijsko, energetsko in komunalno infrastrukturo.
Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 98. člena (splošni PIP za
gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske
infrastrukture) odloka o OPN. Podrobnejše rešitve se opredelijo v
projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v
odvisnosti od potreb in faz izgradnje ter ob upoštevanju pogojev
posameznih upravljavcev. |
|
Priključevanje na cestno omrežje |
(22) Pri
načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 93. člena (splošni PIP za
gradnjo in urejanje cestnega omrežja) odloka o OPN. Navezava območja EUP
KI92 na javno cestno omrežje bo potekala preko načrtovane nove prometne
povezave, ki bo potekala po zahodni in severni strani območja in se bo
priključena na načrtovano zahodno obvoznico naselja Kidričevo.
|
|
Elektroenergetsko omrežje |
(23) Pri
načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 101. člena (splošni PIP za
gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja) odloka o OPN. Objekti,
za katere je potreben priključek na elektroenergetsko omrežje, se bodo
priključevali na obstoječe elektro omrežje s podzemno kabelsko navezavo.
Podrobnejše rešitve, vključno s povečanimi potrebami po električni
energiji, se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev
gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in ob upoštevanju pogojev
upravljavca električnega omrežja. |
|
Vodovodno omrežje |
(24) Pri
načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 99. člena (splošni PIP za
gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja) odloka o OPN. Objekti se
priključijo na obstoječe vodovodno omrežje preko notranjega omrežja
gospodarske cone. Podrobnejše rešitve, vključno s potrebo po povečanju
zmogljivosti vodovodnega priključka za potrebe hidrantnega omrežja, se
opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega
dovoljenja, v odvisnosti od potreb in ob upoštevanju pogojev upravljavca
vodovodnega omrežja. |
|
Kanalizacijsko omrežje |
(25) Pri
načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 100. člena (splošni PIP za
gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja) odloka o OPN. Objekti se
priključijo na obstoječe kanalizacijsko omrežje. Podrobnejše rešitve se
opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega
dovoljenja, v odvisnosti od potreb in ob upoštevanju pogojev upravljavca
kanalizacijskega omrežja. |
Območje
gospodarske cone se nahaja na širšem območju z oznako VVO III. Za
zmanjšanje tveganja za onesnaženje vodnega telesa je načrtovana
kontrolirana odvodnja odpadnih padavinskih in komunalnih voda in
zaščitni ukrepi : |
·
utrjene
površine morajo biti niveletno urejene s primernimi padci, |
·
površine
morajo biti nepropustne za vodo in odporne na naftne derivate in urejene
tako, da bo preprečeno nekontrolirano iztekanje padavinskih voda v
okolico/podzemno vodo, zato se morajo predvideti ustrezno dimenzionirani
lovilci olj po SIST EN 858-2, |
·
kanalizacija mora biti vodotesna in testirana po standardu SIST EN 1610, |
·
izvajati
se mora stalni monitoring in spremljanje stanja voda, |
·
vzdrževati se mora redni nadzor nad vodenjem obratovalnih dnevnikov
naprav za preprečevanje onesnaženja – lovilcev olj. |
Predvidena kanalizacija je ločenega tipa. |
Komunalne odpadne vode se zbirajo z ločeno kanalizacijo, ki se
priključuje na obstoječo kanalizacijo v naselju Strnišče. Končna
dispozicija komunalnih odpadih voda je na centralni čistilni napravi.
Kanalizacijsko omrežje za odvodnjavanje komunalnih odpadnih vod je
predvideno izrecno v vodotesni izvedbi. V času gradnje se na gradbišču
uporabljajo kemična stranišča. |
Tehnološke odpadne vode se odvodnjavajo v javno kanalizacijo. V primeru,
da koncentracije parametrov onesnaženosti presegajo mejne vrednosti
določene v veljavnih predpisih, se predhodno očistijo. |
Odvajanje padavinskih odpadnih voda se načrtuje ločeno od odvajanja
komunalnih odpadnih voda. Padavinske odpadne vode se iz nepozidanih
utrjenih površin, parkirnih in manipulativnih površin ter drugih
povoznih površin, ki se predhodno očistijo v usedalnikih in lovilcih
olj, ponika. |
Čiste
padavinske vode iz streh se ponika. |
Ponikovalnice se locira izven povoznih in manipulativnih površin. Dno
posamezne ponikovalnice mora biti vsaj 1,0 m nad najvišjo izmerjeno
gladino podzemne vode. Odvajanje in ponikanje se predvidi preko ustrezno
dimenzioniranih in standardiziranih lovilcev olj, filtrov, čistilcev in
zadrževalnikov. |
Odvajanje padavinske vode iz utrjenih površin mora biti niveletno
urejeno s primernimi padci, površine morajo biti nepropustne za vodo in
odporne na naftne derivate in urejene tako, da bo preprečeno
nekontrolirano iztekanje padavinskih voda v okolico/podzemno vodo.
Padavinske vode ne smejo obremenjevati javnih prometnic. |
Tla v
vseh objektih naj bodo brez talnih izpustov. V primeru le teh, se izvede
odvodnjavanje odpadnih voda preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj
s standardiziranimi koalescentnimi filtri (SIST EN858-2) v kanalizacijo
za komunalne odpadne vode. |
Skladno
z veljavno zakonodajo in pravilniki je potrebno izvajati stalni
monitoring in spremljanje stanja. Vzdrževati se mora redni nadzor nad
vodenjem obratovalnih dnevnikov naprav za preprečevanje onesnaženja –
lovilcev olj. |
|
TK
omrežje |
(26) Pri
načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 103. člena (splošni PIP za
gradnjo in urejanje elektronskih komunikacijskih omrežij) odloka o OPN.
Objekti se priključijo na obstoječe TK omrežje. Podrobnejše rešitve se
opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega
dovoljenja, v odvisnosti od potreb in ob upoštevanju pogojev upravljavca
TK omrežja. |
|
Dopustna
odstopanja od načrtovanih rešitev |
(27)
Lega, velikost in namembnost objektov, bodo podrobneje opredeljeni v
projektni dokumentaciji ob upoštevanju določil tega člena odloka.
Odstopanja od opredeljenih pogojev so dopustna, če se v naslednjih fazah
izgradnje pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega,
okoljevarstvenega ali ekonomskega vidika, vendar rešitve ne smejo biti v
nasprotju z javnim interesom in zakonsko opredeljenimi pogoji, normativi
ipd. |
|
Omilitveni ukrepi pri gradnji in obratovanju gospodarske cone |
|
(28)
Splošni varnostni ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati v času gradnje,
so: |
1. Gradbišče mora biti urejeno in zavarovano v skladu s Pravilnikom o
gradbiščih (UL RS št. 55/08, 54/09 – popr. in 61/17 – GZ). |
2. Izkopi na gradbišču so dovoljeni nad srednjo gladino podzemne vode,
torej nad koto 233. Izjemoma je gradnja dovoljena tudi globje, če se
transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 %.
Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno
vodo, je za to potrebno vodno soglasje. |
3. Vsa
gradbena vozila in stroji, ki se uporabljajo na gradbišču, morajo biti
tehnično brezhibni, očiščeni ter redno pregledovani in vzdrževani, da ne
bi prišlo do puščanja goriva, motornega, zavornega ali hidravličnega
olja. |
4. Parkirišče za vozila in delovne stroje na gradbišču, prostor za
vzdrževanje vozil in strojev, začasno skladišče za goriva in maziva ali
gradbena kemična sredstva ter oskrba strojev in naprav z gorivom, mora
biti izvedeno kot zadrževalni sistem – lovilna skleda, brez odtokov,
odporna na snovi, ki se lahko v njej nahajajo, dovolj velika, da zajame
vso možno razlito ali raztreseno količino nevarne snovi, prav tako
pretakališča z gorivom in manjša servisna dela. Vsa začasna skladiščenja
za nevarne snovi morajo imeti nadstrešnico. |
5. Na
gradbišču morajo biti na razpolago zaščitna folija, lovilna korita in
absorbna sredstva za primer, da bi prišlo do iztoka goriva oziroma olja.
Folija in korita morajo biti nemudoma nameščeni povsod, kjer pride do
točkovnega kapljanja goriva ali olja. |
6. Zaščitno folijo, absorpcijska sredstva in lovilna korita, ki so bila
uporabljena v primeru iztekanja olj ali goriva, je potrebno po končanih
delih odstraniti. Z onesnaženim materialom je potrebno ravnati v skladu
z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15). |
7. Za
primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora
biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. V načrtu morajo
biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo
intervencije. |
8. Odpadke, ki nastanejo pri gradbenih delih je potrebno hraniti ločeno po
vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov. |
9. Nevarne odpadke ni dovoljeno zbirati na območju gradbišča. Zagotovljen
mora biti reden odvoz z območja gradbišča, pri čemer je potrebno
gradbene odpadke oddati zbiralcu gradbenih odpadkov, nevarne odpadke pa
pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti
tudi ustrezno evidentirano. |
10. V
primeru zemeljskih nasipov in tamponov se ne sme vgrajevati materialov,
ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo. |
11. Na
delovišču morajo biti upoštevani vsi predpisi o zaščiti pred požari,
eksplozijami in razlivanjem. |
12.
Sanitarije na gradbišču, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z urejeno
odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene. |
|
(29)
Ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati ob morebitnem razlitju goriva,
motornega olja oz. hidravličnih tekočin tekom gradnje in obratovanja,
so: |
1. Mesto nesreče ustrezno zavarovati in označiti. |
2. Po
možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino. |
3. Preprečiti nastanek požara. |
4. Površje tal na mestu razlitja posipati z absorbentom in prekriti s PVC
folijo, da se prepreči infiltracija padavin. |
5. Absorbno snov po uporabi odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži
okolja. |
6. V
primeru razlitja nevarne snovi na utrjenih površinah je potrebno
absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči
širjenje madeža. |
7. V
primeru razlitja nevarne snovi na raščenih tleh ali v gradbenih jamah je
potrebno absorbent posipati na debelo po celotni površini madeža,
onesnaženju pa dopustiti, da zavzame čim večjo površino in s tem
plitvejšo infiltracijo onesnaženja. |
8. O
nesreči, pri kateri pride do onesnaženja zemljine, je potrebno obvestiti
center za obveščanje. |
9. Izvajalec mora nemudoma izkopati onesnaženo zemljino ter jo odpeljati
izven vodovarstvenega območja (na odlagališče nevarnih odpadkov, ali
začasno na utrjeno in pokrito površino brez odtoka) in skladno z Uredbo
o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15). |
|
(30)
Varnostni ukrepi v času obratovanja v območju gospodarske cone: |
1. Ponikanje padavinskih odpadnih voda je v splošnem dovoljeno. Dno
ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode. |
2. Vse
padavinske odpadne vode morajo biti predhodno očiščene, vode s strešnih
površin s tokom preko peskolovov, vode iz parkirišč in manipulativnih
površin pa preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in
standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). |
3. Cevovodi odpadnih voda morajo biti pred uporabo testirani na
vodotesnost. |
4. Sistem odvodnje in čiščenja odpadnih voda iz parkirišč in manipulativnih
površin mora biti redno vzdrževan in vsaj enkrat letno pregledan s
strani pooblaščene osebe za tehnični pregled tovrstnih sistemov. |
5. Upravljavec mora zagotavljati meritve onesnaženosti padavinske odpadne
vode iz lovilcev olj na iztoku v obsegu, kot velja za odvajanje
očiščenih padavinskih voda iz javnih cest (Prilogi 2 in 3 Uredbe o
emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur.l. RS, št.
47/05). |
6. Upravljavec lovilca olj mora ob okvari lovilca ali ob stanju v
usedalnikih teh naprav, ki lahko povzroči čezmerno onesnaženost
padavinske odpadne vode na iztoku, sam takoj začeti z izvajanjem ukrepov
za odpravo okvare in zmanjšanje čezmernega onesnaževanja. |
7. Upravljavec mora inšpektorju, pristojnemu za varstvo okolja, prijaviti
vsak izpad lovilca olj, ki povzroči čezmerno onesnaženost padavinske
odpadne vode na iztoku. |
8. Komunalne odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, ki se zaključi
s čistilno napravo. |
9. Industrijske odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, v kolikor
koncentracije parametrov onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti,
določenih v Prilogah 2 in 3 Uredbe o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS,
št. 64/12, 64/14 in 98/15). V nasprotnem primeru se industrijske odpadne
vode predhodno odvedejo na industrijsko čistilno napravo. |
10.
Pokrovi revizijskih jaškov na tlakovanih površinah morajo biti
vodotesni. |
11.
Uporabljena zvrst asfalta mora zagotavljati najmanjšo možno
vodoprepustnost. |
12. Za
primer dogodkov, kot je razlitje oz. onesnaženje tal z naftnimi
derivati, mora biti na voljo zadostna količina absorbnega sredstva, s
katerim se lahko takoj absorbirajo morebitne razlite snovi. Absorbno
sredstvo naj se skladišči v za to namenjeni posodi do predaje
pooblaščeni organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki. |
13.
Podrobnejši varnostni ukrepi se določijo z Analizo tveganja za vsak
posamezni industrijski obrat v fazi PGD. |
|
(31)
Ukrepi za omilitev vpliva izvedbe posega: |
1. Hrupna gradbena dela je potrebno izvajati izven obdobja razmnoževanja
ptic in netopirjev (izven obdobja 1. marec do 31. avgust). |
2. Za
izgradnjo bankin in nasipov je potrebno uporabiti je potrebno uporabiti
material, ki ne vsebuje semen ali vegetativnih razmnoževalnih delov
invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. |
3. Morebitne tujerodne rastlinske vrste, ki bi se na območju pojavile po
izgradnji, je potrebno redno odstranjevati še pred semenitvijo. |
4. Med
gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in
drugih škodljivih ali strupenih snovi v tla. Uporabljati je potrebno le
tehnično brezhibno gradbeno mehanizacijo. |
5. V
primeru osvetlitve obstoječih ali novih prometnic je potrebno za javno
razsvetljavo uporabiti svetlobna telesa, ki oddajajo svetlobo barvne
temperature 2.700 K. |
6. Pričetek gradnje v gospodarski coni je dopusten po izgradnji obvoznice
in povezovalne ceste. |
|
Grafični
prikaz ureditev v EUP KI92 |
(32)
Posebni prostorski izvedbeni pogoji v natančnosti in vsebini OPPN za
gradnjo v gospodarski coni KI92, ki nadomeščajo podrobnejši prostorski
izvedbeni načrt in jih v pravnem smislu uporabljamo kot OPPN, so
prikazani v dodatnem grafičnem delu izvedbenega dela OPN na kartah v
merilu 1 : 2.000: |
7.1
Prikaz namenske rabe prostora – izsek iz grafičnih prilog kartografskega
dela OPN, |
7.2
Območje z obstoječim parcelnim stanjem in predvidenimi objekti, |
7.3
Ureditvena situacija.« |
|
(44) Za
novim 138.b členom odloka (posebni PIP za gradnjo in posege v
gospodarski coni KI92) se doda nov 138.c člen, ki se glasi: |
»138.c
člen |
(posebni
PIP za gradnjo in posege v gospodarski coni KI104) |
(1) Na
območju EUP KI104 veljajo določila posebnih PIP navedenih v nadaljevanju
tega člena in prikazanih na kartah izvedbenega dela, ki so navedene v
32. odstavku tega člena. |
|
Dopustne
dejavnosti in objekti po namenu |
(2) V
EUP KI104 so v skladu z namensko rabo prostora IG dopustne obrtne,
skladiščne, prometne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti.
Prednost pri umeščanju imajo naslednje dejavnosti: ureditev
logističnega centra s prometnimi površinami, parkirišči za tovorna
vozila, vključno z objekti potrebnimi za opravljanje dejavnosti,
skladiščnimi, storitvenimi, trgovskimi, poslovnimi, servisnimi, obrtnimi
in drugimi spremljajočimi dejavnostmi hkrati z objekti upravnih
prostorov ter prostori za oddih in počitek voznikov, v katere je
vključena tudi gostinska ponudba za potrebe zaposlenih in obiskovalcev
cone. |
|
(3) V
EUP KI104 so v dopustni objekti, ki služijo izvajanju dopustnih
dejavnosti v EUP KI104 in so skladni s Prilogo 3 - Preglednica z
dopustnimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah
podrobnejše namenske rabe prostora in Prilogo 4 - Preglednica dopustnih
objektov glede na namen po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe
prostora. |
|
Vrste
dopustnih gradenj |
(4) V
območju EUP KI104 so dopustne naslednje vrste gradenj: |
1.
gradnja novih objektov, ki obsega gradnjo novega objekta, po zgraditvi
pa tudi dozidavo že obstoječega objekta, nadzidavo obstoječega objekta,
izvedbo del zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji videz objekta, |
2.
rekonstrukcija objektov in naprav, |
3.
odstranitev obstoječih objektov in novogradnja nadomestnih objektov, |
4.
gradnja, rekonstrukcija in odstranitev objektov in naprav GJI (komunale,
energetike, prometa in zvez), če so opredeljene v tem odloku. |
|
Vrste
drugih dopustnih posegov |
(5) V
območju EUP KI104 so dopustni naslednji drugi posegi: |
1. funkcionalne spremembe objektov pri uvajanju sodobnejše tehnologije, |
2. spremembe namembnosti objektov v okviru dopustnih dopolnilnih
dejavnosti v sklopu osnovnih dopustnih dejavnosti, |
3. gradnja, utrjevanje, urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic,
prometnic, |
4. vzdrževanje objektov in naprav. |
|
Etapnost
izvedbe |
(6) V
območju EUP KI104 je dopustna gradnja v več zaporednih fazah (etapah),
ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka faza mora biti zaključena
funkcionalna celota, vključno s prometno, komunalno in energetsko
infrastrukturno ureditvijo, priključki in zunanjimi ureditvami.
Infrastrukturne ureditve, priključke in zunanje ureditve je dopustno
urediti kot stalno ali začasno opremo območja na območju naslednjih faz
izgradnje. Predvidene faze izgradnje so opredeljene v grafičnem delu
odloka, na karti 8.3 Faznost gradnje po objektih. Predvidene faze
izgradnje se lahko razdelijo na več posameznih faz. |
|
Načrt
parcelacije in lega objektov |
(7)
Načrt parcelacije, z delitvijo zemljiških parcel na parcele za gradnjo,
mora upoštevati faznost gradnje in potrebe zaključenih tehnoloških faz.
Parcele za gradnjo posameznih objektov oz. ureditev za posamezne faze
izgradnje se določijo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ob
upoštevanju lastninske ali gradbene pravice. |
|
Opis
načrtovanih objektov in površin |
(8) V
EUP KI104 je dopustna gradnja naslednjih načrtovanih objektov in
ureditev površin: |
1. načrtovana je izgradnja naslednjih objektov: |
·
objekt A
(uprava) v tlorisni velikosti 30 x 20 m, |
·
objekt B
(skladišče) v tlorisni velikosti 50 x 40 m, |
·
objekt C
(pralnica) v tlorisni velikosti 30 x 15 m, |
·
objekt D
(delavnica) v tlorisni velikosti 30 x 20 m, |
·
objekt E
(skladišče) v tlorisni velikosti 70 x 40 m, |
·
objekt F
(skladišče) v tlorisni velikosti 100 x 40 m, |
·
objekt G
(skladišče) v tlorisni velikosti 200 x 100 m, |
2. največja dopustna višina objektov je 10 m (etažnost največ do P+2), s
toleranco do strojnih, elektro in telekomunikacijskih elementov, ki se
jih lahko namesti na streho, |
3. izgradnja prometnih in manipulativnih površin ter potrebnih omrežij in
objektov GJI za obratovanje objektov in ureditev, |
4. ozelenitev površin, |
5. tlorisne dimenzije in natančnejša umestitev posameznih objektov in
ureditev se ob upoštevanju tehnoloških zahtev in veljavnih predpisov za
tovrstne objekte ali zaradi izboljšanja funkcionalnih rešitev, varnosti
obratovanja ter dodatnih zahtev soglasodajalcev, natančneje opredeli v
projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Dopustna so
odstopanja od predlaganih dimenzij in združevanje posameznih objektov,
znotraj gradbene meje ob upoštevanju, da je FZ največ 0,8. |
|
Pogoji
za arhitekturno oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, velikost in
lego objektov |
(9) V
EUP KI104 je potrebno upoštevati naslednje arhitekturno oblikovalske
rešitve objektov in prostorskih ureditev ter ostale pogoje: |
1. arhitekturno oblikovanje objektov mora biti prilagojeno namembnosti in
funkciji posameznega tipa objektov, v odvisnosti od dopustnih
tehnoloških postopkov v posameznem objektu ali sklopu objektov, |
2. dopustni so montažni objekti, zidani objekti in objekti z betonsko ali
jekleno skeletno konstrukcijo ter kombinirani objekti, |
3. dopustna je ravna streha in streha z nizkim nagibom, pri kateri mora
biti sleme vzporedno z daljšo stranico objekta, dopustna je izvedba
zelenih streh in postavitev fotovoltaike na streho, |
4. kritina mora biti prilagojena nagibu strehe, vendar brez svetlobnega
odboja, |
5. priporočljivo je členjenje večjih fasadnih površin, |
6. pri
izdelavi fasad ni dopustno uporabljati svetlečih in odsevnih materialov
ter izstopajočih oz. intenzivnih (kričečih) barv, |
7. pri
umeščanju in legi objektov je potrebno upoštevati varovalni pas od
objektov obstoječe GJI, v katere je dopustno posegati s soglasjem
upravljavca, |
8. nepozidane površine med posameznimi objekti, namenjene manipulativnim in
prometnim površinam, parkirnim prostorom, zelenicam, odprtemu
skladiščenju ipd. morajo biti urejene v skladu s tehnološkimi potrebami
dejavnosti, |
9. višinska kota zemljišča objektov mora biti prilagojena uvozu z javnih in
malipulativnih površin, |
10.
izven proizvodnih objektov je na celotnem območju dopustno umeščati
nezahtevne, enostavne in začasne objekte ter posamezne tehnološke
naprave za potrebe obratovanja osnovne dejavnosti, |
11.
tehnološko opremo je dopustno postaviti tudi na strehe posameznih
objektov, |
12.
območje je dopustno ograditi z varovalno ograjo. |
|
Pogoji
za krajinsko oblikovalske rešitve prostorskih ureditev |
(10) V
EUP KI104 je potrebno upoštevati naslednje krajinsko oblikovalske
rešitve prostorskih ureditev ter ostale pogoje: |
1. robovi območja, večje notranje površine ter površine, namenjene
mirujočemu prometu, morajo biti ozelenjene v skladu s predpisi, |
2. na
zunanjih robovih, zlasti ob stiku s prometnimi površinami na južnem in
vzhodnem robu območja, je potrebno predvideti ureditev visokega zelenega
pasu, na katerem mora biti gručasta zasaditev dreves in grmovnic, katere
cilj je zakrivanje vidne izpostavljenosti objektov in s tem izboljšanje
vizualne podobe, |
3. na
območju je potrebno zagotoviti najmanj 10 % zelenih površin, |
4. za
zasaditev zelenega pasu so priporočljive avtohtone vrste dreves,
grmovnic in plezalk. Drevnina mora v končnem stanju doseči višino
najmanj 12 m oz. najmanj 1 m nad višino objektov. Izbor rastlin za
zasaditve mora upoštevati rastiščne razmere ter uporabo vrst, ki so
odporne in dobro prenašajo zmrzal, sušo, in soljenje v zimskem času, |
5. sadike dreves v zelenem pasu morajo imeti ob saditvi obseg debla najmanj
12 cm, merjeno na višini 1 m od tal po saditvi, in višino debla več kot
2 m, sadike grmovnic morajo biti visoke več kot 1 m, |
6. podrobnejša zasaditev se opredeli v krajinskem načrtu kot delu
dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, |
7. na
severnem robu območja EUP KI104 je potrebno zgraditi protihrupni nasip
(ali protihrupno ograjo) v višini 5m (ob meji z EUP SN18 po celotni
dolžini). |
|
Varovanje kulturne dediščine |
(11) Na
območju EUP KI104 ni registriranih območij in objektov kulturne
dediščine, niti ureditve ne posegajo v vplivna območja kulturne
dediščine. |
|
Ohranjanje narave |
(12) Na
območju EUP KI104 ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij
pomembnih za biotsko raznovrstnost. |
|
Varstvo
zraka |
(13)
Upoštevati je potrebno določbe 119. člena (skupni PIP za varstvo in
izboljšanje zraka) odloka o OPN. |
|
Varstvo
pred hrupom |
(14)
Upoštevati je potrebno določbe 131. člena (splošni PIP glede varovanja
zdravja: varovanje pred hrupom) odloka o OPN. Na severnem robu območja
EUP KI104 je potrebno zgraditi protihrupni nasip (ali protihrupno
ograjo). |
|
Varstvo
vodnih virov |
(15)
Območje EUP KI104 se v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno
telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07,
32/11, 24/13 in 79/15) nahaja v VVO III. Pri načrtovanju je potrebno
upoštevati določila iz omenjene Uredbe. |
|
Elektromagnetno sevanje |
(16)
Upoštevati je potrebno določbe 132. člena (splošni PIP glede varovanja
zdravje: varovanje pred elektromagnetnim sevanjem) odloka o OPN. |
|
Ravnanje
z odpadki |
(17)
Upoštevati je potrebno določbe 104. člena (splošni PIP za objekte in
ureditve za zbiranje odpadkov) odloka o OPN. |
|
Svetlobno onesnaženje |
(18)
Upoštevati je potrebno določbe 102. člena (splošni PIP za gradnjo in
urejanje javne razsvetljave) in 133. člena (splošni PIP glede varovanja
zdravje: varovanje pred svetlobnim onesnaženjem) odloka o OPN. |
|
Varstvo
plodne zemlje |
(19)
Upoštevati je potrebno določbe 120. člena (skupni PIP za varstvo tal)
odloka o OPN. |
|
Rešitve
in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom |
(20)
Zaradi zagotavljanja rešitev in ukrepov varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, ter rešitve in
ukrepe za potrebe obrambe je v EUP KI104 potrebno upoštevati: |
·
da se
območje nahaja izven območij poplavne ogroženosti, |
·
da je
pri načrtovanju potrebno upoštevati potresno varnost za projektni
pospešek tal, ki znaša 0,125 g, |
·
da v
območju ni erozijske nevarnosti in nevarnosti zemeljskih plazov, |
·
da je
požarna ogroženost naravnega okolja srednja, |
·
voda za
gašenje požara mora biti zagotovljena v skladu z veljavnimi predpisi, |
·
objekti
morajo biti načrtovani tako, da so zagotovljeni neovirani in varni
dovozi, dostopi in delovne površine za intervencijska vozila, |
·
z
namenom preprečevanja širjenja požara na sosednje objekte je potrebno
zagotoviti potrebne odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne
protipožarne ločitve. |
|
Priključevnje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
(21)
Območje bo preko načrtovanih priključkov priključeno na obstoječo
prometno, telekomunikacijsko, energetsko in komunalno infrastrukturo.
Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 98. člena (splošni PIP za
gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske
infrastrukture) odloka o OPN. Podrobnejše rešitve se opredelijo v
projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v
odvisnosti od potreb in faz izgradnje ter ob upoštevanju pogojev
posameznih upravljavcev. |
|
Priključevanje na cestno omrežje |
(22) Pri
načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 93. člena (splošni PIP za
gradnjo in urejanje cestnega omrežja) odloka o OPN. Navezava območja EUP
KI104 na javno cestno omrežje bo potekala preko načrtovane nove prometne
povezave (EUP SN27 in SN15), ki bo potekala med EUP KI92 in KI93 in bo
priključena na načrtovano zahodno obvoznico naselja Kidričevo.
|
|
Elektroenergetsko omrežje |
(23) Pri
načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 101. člena (splošni PIP za
gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja) odloka o OPN. Objekti,
za katere je potreben priključek na elektroenergetsko omrežje, se bodo
priključevali na obstoječe elektro omrežje s podzemno kabelsko navezavo.
Podrobnejše rešitve, vključno s povečanimi potrebami po električni
energiji, se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev
gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in faz gradnje ter ob
upoštevanju pogojev upravljavca električnega omrežja. |
|
Vodovodno omrežje |
(24) Pri
načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 99. člena (splošni PIP za
gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja) odloka o OPN. Objekti se
priključijo na obstoječe vodovodno omrežje preko notranjega omrežja
gospodarske cone. Podrobnejše rešitve, vključno s potrebo po povečanju
zmogljivosti vodovodnega priključka za potrebe hidrantnega omrežja, se
opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega
dovoljenja, v odvisnosti od potreb in faz gradnje ter ob upoštevanju
pogojev upravljavca vodovodnega omrežja. |
|
Kanalizacijsko omrežje |
(25) Pri
načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 100. člena (splošni PIP za
gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja) odloka o OPN. Objekti se
priključijo na obstoječe kanalizacijsko omrežje. Podrobnejše rešitve se
opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega
dovoljenja, v odvisnosti od potreb in faz gradnje ter ob upoštevanju
pogojev upravljavca kanalizacijskega omrežja. |
Območje
gospodarske cone se nahaja na širšem območju z oznako VVO III. Za
zmanjšanje tveganja za onesnaženje vodnega telesa je načrtovana
kontrolirana odvodnja odpadnih padavinskih in komunalnih voda in
zaščitni ukrepi : |
·
utrjene
površine morajo biti niveletno urejene s primernimi padci, |
·
površine
morajo biti nepropustne za vodo in odporne na naftne derivate in urejene
tako, da bo preprečeno nekontrolirano iztekanje padavinskih voda v
okolico/podzemno vodo, zato se morajo predvideti ustrezno dimenzionirani
lovilci olj po SIST EN 858-2, |
·
kanalizacija mora biti vodotesna in testirana po standardu SIST EN 1610, |
·
izvajati
se mora stalni monitoring in spremljanje stanja voda, |
·
vzdrževati se mora redni nadzor nad vodenjem obratovalnih dnevnikov
naprav za preprečevanje onesnaženja – lovilcev olj. |
Predvidena kanalizacija je ločenega tipa. |
Komunalne odpadne vode se zbirajo z ločeno kanalizacijo, ki se
priključuje na obstoječo kanalizacijo v naselju Strnišče. Končna
dispozicija komunalnih odpadih voda je na centralni čistilni napravi.
Kanalizacijsko omrežje za odvodnjavanje komunalnih odpadnih vod je
predvideno izrecno v vodotesni izvedbi. V času gradnje se na gradbišču
uporabljajo kemična stranišča. |
Tehnološke odpadne vode se odvodnjavajo v javno kanalizacijo. V primeru,
da koncentracije parametrov onesnaženosti presegajo mejne vrednosti
določene v veljavnih predpisih, se predhodno očistijo. |
Odvajanje padavinskih odpadnih voda se načrtuje ločeno od odvajanja
komunalnih odpadnih voda. Padavinske odpadne vode se iz nepozidanih
utrjenih površin, parkirnih in manipulativnih površin ter drugih
povoznih površin, ki se predhodno očistijo v usedalnikih in lovilcih
olj, ponika. |
Čiste
padavinske vode iz streh se ponika. |
Ponikovalnice se locira izven povoznih in manipulativnih površin. Dno
posamezne ponikovalnice mora biti vsaj 1,0 m nad najvišjo izmerjeno
gladino podzemne vode. Odvajanje in ponikanje se predvidi preko ustrezno
dimenzioniranih in standardiziranih lovilcev olj, filtrov, čistilcev in
zadrževalnikov. |
Odvajanje padavinske vode iz utrjenih površin mora biti niveletno
urejeno s primernimi padci, površine morajo biti nepropustne za vodo in
odporne na naftne derivate in urejene tako, da bo preprečeno
nekontrolirano iztekanje padavinskih voda v okolico/podzemno vodo.
Padavinske vode ne smejo obremenjevati javnih prometnic. |
Tla v
vseh objektih naj bodo brez talnih izpustov. V primeru le teh, se izvede
odvodnjavanje odpadnih voda preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj
s standardiziranimi koalescentnimi filtri (SIST EN858-2) v kanalizacijo
za komunalne odpadne vode. |
Skladno
z veljavno zakonodajo in pravilniki je potrebno izvajati stalni
monitoring in spremljanje stanja. Vzdrževati se mora redni nadzor nad
vodenjem obratovalnih dnevnikov naprav za preprečevanje onesnaženja –
lovilcev olj. |
|
TK
omrežje |
(26) Pri
načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 103. člena (splošni PIP za
gradnjo in urejanje elektronskih komunikacijskih omrežij) odloka o OPN.
Objekti se priključijo na obstoječe TK omrežje. Podrobnejše rešitve se
opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega
dovoljenja, v odvisnosti od potreb in faz gradnje ter ob upoštevanju
pogojev upravljavca TK omrežja. |
|
Dopustna
odstopanja od načrtovanih rešitev |
(27)
Lega, velikost in namembnost objektov, bodo podrobneje opredeljeni v
projektni dokumentaciji ob upoštevanju določil tega člena odloka.
Odstopanja od opredeljenih pogojev so dopustna, če se v naslednjih fazah
izgradnje pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega,
okoljevarstvenega ali ekonomskega vidika, vendar rešitve ne smejo biti v
nasprotju z javnim interesom in zakonsko opredeljenimi pogoji, normativi
ipd. |
|
Omilitveni ukrepi pri gradnji in obratovanju gospodarske cone |
|
(28)
Splošni varnostni ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati v času gradnje,
so: |
1. Gradbišče mora biti urejeno in zavarovano v skladu s Pravilnikom o
gradbiščih (UL RS št. 55/08, 54/09 – popr. in 61/17 – GZ). |
2. Izkopi na gradbišču so dovoljeni nad srednjo gladino podzemne vode,
torej nad koto 233. Izjemoma je gradnja dovoljena tudi globje, če se
transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 %.
Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno
vodo, je za to potrebno vodno soglasje. |
3. Vsa
gradbena vozila in stroji, ki se uporabljajo na gradbišču, morajo biti
tehnično brezhibni, očiščeni ter redno pregledovani in vzdrževani, da ne
bi prišlo do puščanja goriva, motornega, zavornega ali hidravličnega
olja. |
4. Parkirišče za vozila in delovne stroje na gradbišču, prostor za
vzdrževanje vozil in strojev, začasno skladišče za goriva in maziva ali
gradbena kemična sredstva ter oskrba strojev in naprav z gorivom, mora
biti izvedeno kot zadrževalni sistem – lovilna skleda, brez odtokov,
odporna na snovi, ki se lahko v njej nahajajo, dovolj velika, da zajame
vso možno razlito ali raztreseno količino nevarne snovi, prav tako
pretakališča z gorivom in manjša servisna dela. Vsa začasna skladiščenja
za nevarne snovi morajo imeti nadstrešnico. |
5. Na
gradbišču morajo biti na razpolago zaščitna folija, lovilna korita in
absorbna sredstva za primer, da bi prišlo do iztoka goriva oziroma olja.
Folija in korita morajo biti nemudoma nameščeni povsod, kjer pride do
točkovnega kapljanja goriva ali olja. |
6. Zaščitno folijo, absorpcijska sredstva in lovilna korita, ki so bila
uporabljena v primeru iztekanja olj ali goriva, je potrebno po končanih
delih odstraniti. Z onesnaženim materialom je potrebno ravnati v skladu
z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15). |
7. Za
primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora
biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. V načrtu morajo
biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo
intervencije. |
8. Odpadke, ki nastanejo pri gradbenih delih je potrebno hraniti ločeno po
vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov. |
9. Nevarne odpadke ni dovoljeno zbirati na območju gradbišča. Zagotovljen
mora biti reden odvoz z območja gradbišča, pri čemer je potrebno
gradbene odpadke oddati zbiralcu gradbenih odpadkov, nevarne odpadke pa
pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti
tudi ustrezno evidentirano. |
10. V
primeru zemeljskih nasipov in tamponov se ne sme vgrajevati materialov,
ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo. |
11. Na
delovišču morajo biti upoštevani vsi predpisi o zaščiti pred požari,
eksplozijami in razlivanjem. |
12.
Sanitarije na gradbišču, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z urejeno
odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene. |
|
(29)
Ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati ob morebitnem razlitju goriva,
motornega olja oz. hidravličnih tekočin tekom gradnje in obratovanja,
so: |
1. Mesto nesreče ustrezno zavarovati in označiti. |
2. Po
možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino. |
3. Preprečiti nastanek požara. |
4. Površje tal na mestu razlitja posipati z absorbentom in prekriti s PVC
folijo, da se prepreči infiltracija padavin. |
5. Absorbno snov po uporabi odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži
okolja. |
6. V
primeru razlitja nevarne snovi na utrjenih površinah je potrebno
absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči
širjenje madeža. |
7. V
primeru razlitja nevarne snovi na raščenih tleh ali v gradbenih jamah je
potrebno absorbent posipati na debelo po celotni površini madeža,
onesnaženju pa dopustiti, da zavzame čim večjo površino in s tem
plitvejšo infiltracijo onesnaženja. |
8. O
nesreči, pri kateri pride do onesnaženja zemljine, je potrebno obvestiti
center za obveščanje. |
9. Izvajalec mora nemudoma izkopati onesnaženo zemljino ter jo odpeljati
izven vodovarstvenega območja (na odlagališče nevarnih odpadkov, ali
začasno na utrjeno in pokrito površino brez odtoka) in skladno z Uredbo
o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15). |
|
(30)
Varnostni ukrepi v času obratovanja v območju gospodarske cone: |
1. Ponikanje padavinskih odpadnih voda je v splošnem dovoljeno. Dno
ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode. |
2. Vse
padavinske odpadne vode morajo biti predhodno očiščene, vode s strešnih
površin s tokom preko peskolovov, vode iz parkirišč in manipulativnih
površin pa preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in
standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). |
3. Cevovodi odpadnih voda morajo biti pred uporabo testirani na
vodotesnost. |
4. Sistem odvodnje in čiščenja odpadnih voda iz parkirišč in manipulativnih
površin mora biti redno vzdrževan in vsaj enkrat letno pregledan s
strani pooblaščene osebe za tehnični pregled tovrstnih sistemov. |
5. Upravljavec mora zagotavljati meritve onesnaženosti padavinske odpadne
vode iz lovilcev olj na iztoku v obsegu, kot velja za odvajanje
očiščenih padavinskih voda iz javnih cest (Prilogi 2 in 3 Uredbe o
emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur.l. RS, št.
47/05). |
6. Upravljavec lovilca olj mora ob okvari lovilca ali ob stanju v
usedalnikih teh naprav, ki lahko povzroči čezmerno onesnaženost
padavinske odpadne vode na iztoku, sam takoj začeti z izvajanjem ukrepov
za odpravo okvare in zmanjšanje čezmernega onesnaževanja. |
7. Upravljavec mora inšpektorju, pristojnemu za varstvo okolja, prijaviti
vsak izpad lovilca olj, ki povzroči čezmerno onesnaženost padavinske
odpadne vode na iztoku. |
8. Komunalne odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, ki se zaključi
s čistilno napravo. |
9. Industrijske odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, v kolikor
koncentracije parametrov onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti,
določenih v Prilogah 2 in 3 Uredbe o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS,
št. 64/12, 64/14 in 98/15). V nasprotnem primeru se industrijske odpadne
vode predhodno odvedejo na industrijsko čistilno napravo. |
10.
Pokrovi revizijskih jaškov na tlakovanih površinah morajo biti
vodotesni. |
11.
Uporabljena zvrst asfalta mora zagotavljati najmanjšo možno
vodoprepustnost. |
12. Za
primer dogodkov, kot je razlitje oz. onesnaženje tal z naftnimi
derivati, mora biti na voljo zadostna količina absorbnega sredstva, s
katerim se lahko takoj absorbirajo morebitne razlite snovi. Absorbno
sredstvo naj se skladišči v za to namenjeni posodi do predaje
pooblaščeni organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki. |
13.
Podrobnejši varnostni ukrepi se določijo z Analizo tveganja za vsak
posamezni industrijski obrat v fazi PGD. |
|
(31)
Ukrepi za omilitev vpliva izvedbe posega: |
1. Pri
spremembi namenske rabe gozdnega zemljišča, kot jo določa občinski
prostorski načrt, se do pričetka gradnje z gozdom gospodari v skladu z
zakonom, ki ureja gozdove. |
2. Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja ob
predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede
krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove. |
3. Sečnja drevja mora biti izvedena v skladu z veljavno zakonodajo. |
4. Sečnja in odstranjevanje vegetacije je dopustno izven vegetacijske
sezone - od začetka novembra do konca februarja. |
5. Po
končani gradnji je potrebno morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje
na okoliškem gozdnem drevju in začasnih gradbenih površinah, sanirati. |
6. Novo nastali gozdni rob je potrebno ustrezno krajinsko oblikovati. Pri
sanaciji gozdnega roba je potrebno uporabiti sadike avtohtonih grmovnih
in drevesnih vrst. Gozdni rob mora biti v vzdolžni in prečni smeri
razgibane oblike, tako da je manj izpostavljen negativnim vremenskim
vplivom. |
7. Hrupna gradbena dela je potrebno izvajati izven obdobja razmnoževanja
ptic in netopirjev (izven obdobja 1. marec do 31. avgust). |
8. Za
izgradnjo bankin in nasipov je potrebno uporabiti je potrebno uporabiti
material, ki ne vsebuje semen ali vegetativnih razmnoževalnih delov
invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. |
9. Morebitne tujerodne rastlinske vrste, ki bi se na območju pojavile po
izgradnji, je potrebno redno odstranjevati še pred semenitvijo. |
10. Med
gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in
drugih škodljivih ali strupenih snovi v tla. Uporabljati je potrebno le
tehnično brezhibno gradbeno mehanizacijo. |
11.
Območje poseke je potrebno vidno ograditi. Izven območja se ne sme
posegati. |
12. V
primeru osvetlitve obstoječih ali novih prometnic je potrebno za javno
razsvetljavo uporabiti svetlobna telesa, ki oddajajo svetlobo barvne
temperature 2.700 K. |
13.
Pričetek gradnje v gospodarski coni je dopusten po izgradnji obvoznice
in povezovalne ceste. |
|
Grafični
prikaz ureditev v EUP KI104 |
(32)
Posebni prostorski izvedbeni pogoji v natančnosti in vsebini OPPN za
gradnjo v gospodarski coni KI104, ki nadomeščajo podrobnejši prostorski
izvedbeni načrt in jih v pravnem smislu uporabljamo kot OPPN, so
prikazani v dodatnem grafičnem delu izvedbenega dela OPN na kartah v
merilu 1 : 2.500: |
8.1
Prikaz namenske rabe prostora – izsek iz grafičnih prilog kartografskega
dela OPN, |
8.2
Območje z obstoječim parcelnim stanjem in predvidenimi objekti, |
8.3
Prikaz faznosti gradnje po objektih, |
8.4
Parcelacija območja, |
8.5
Ureditvena situacija.« |
|
4.člen |
(vsebina
sprememb in dopolnitev Priloge 1 »Seznam vseh enot urejanja prostora |
z
opredelitvijo podrobnejše namenske rabe«) |
V
tretjem odstavku 139. člena odloka se črta celotno besedilo in nadomesti
z besedilom: »EUP, za katere se v skladu z določbami izdela OPPN, so:
CI10, CI53, KI01, KI02, KI03, KI04, KI05, KI17, KI18, KI19, KI20, KI21,
KI22, KI24, KI26, KI31, KI47, KI75-DPA, KI77-DPA, KI86, KI87, KI89,
KI93, KI94, KI95, KI105, KI107, KI108, KI116, PL76, SJ30, SL59, ST05,
ST25.« |
|
|
(1) V
Prilogi 1 se dopolni sledeče vrstice za posamezne EUP tako, da se
glasijo: |
Oznaka EUP |
Osnovna namenska raba prostora |
Podrobna namenska raba prostora (PNRP) |
Oznaka podrobne namenske
rabe prostora (PNRP) |
Oznaka
podrobneje
določene
PNRP
(PPNRP) |
CI46-DPA |
STAVBNA ZEMLJIŠČA |
POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA –območja stanovanj s samooskrbnimi
kmetijskimi objekti v podeželskih naseljih |
SK |
m |
KI22 |
STAVBNA ZEMLJIŠČA |
OSREDNJA OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI - zavarovana osrednja
območja centralnih dejavnosti znotraj naselja Kidričevo |
CU |
z |
KI88 |
STAVBNA ZEMLJIŠČA |
POVRŠINE ZA INDUSTRIJO |
IP |
|
KI93 |
STAVBNA ZEMLJIŠČA |
GOSPODARSKE CONE |
IG |
|
PL61 |
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
K1 |
|
PL62 |
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
K1 |
|
PO03 |
STAVBNA ZEMLJIŠČA |
POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA – površine kmetij v podeželskih
naseljih |
SK |
k |
SL65 |
STAVBNA ZEMLJIŠČA |
POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA – površine kmetij v podeželskih
naseljih |
SK |
k |
ZJ09 |
VODE |
CELINSKE VODE |
VC |
|
ZJ17 |
VODE |
CELINSKE VODE |
VC |
|
ZV03 |
STAVBNA ZEMLJIŠČA |
POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA – površine kmetij v podeželskih
naseljih |
SK |
k |
ZV13 |
VODE |
CELINSKE VODE |
VC |
|
ZV14 |
VODE |
CELINSKE VODE |
VC |
|
|
(2) V
Prilogi 1 se v preglednici v ustreznem vrstnem redu doda sledeče vrstice
za posamezne EUP, ki se glasijo: |
|
Oznaka EUP |
Osnovna namenska raba prostora |
Podrobna namenska raba prostora (PNRP) |
Oznaka podrobne namenske
rabe prostora (PNRP) |
Oznaka
podrobneje
določene
PNRP
(PPNRP) |
KI15 |
STAVBNA ZEMLJIŠČA |
POVRŠINE Z OBJEKTI ZA KMETIJSKO PROIZVODNJO - površine z objekti
za kmetijsko intenzivno proizvodnjo |
IK |
i |
KI47 |
STAVBNA ZEMLJIŠČA |
OSREDNJA OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI - zavarovana osrednja
območja centralnih dejavnosti znotraj naselja Kidričevo |
CU |
z |
KI92 |
STAVBNA ZEMLJIŠČA |
GOSPODARSKE CONE |
IG |
|
KI104 |
STAVBNA ZEMLJIŠČA |
GOSPODARSKE CONE |
IG |
|
KI105 |
STAVBNA ZEMLJIŠČA |
GOSPODARSKE CONE |
IG |
|
MI79 |
STAVBNA ZEMLJIŠČA |
POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA – površine kmetij v podeželskih
naseljih |
SK |
k |
MI80 |
STAVBNA ZEMLJIŠČA |
POVRŠINE Z OBJEKTI ZA KMETIJSKO PROIZVODNJO – površine z objekti
za kmetijsko proizvodnjo, ki se nahajajo ob robu naselij |
IK |
p |
PL77 |
GOZDNA ZEMLJIŠČA |
GOZDNA ZEMLJIŠČA |
G |
|
PL78 |
GOZDNA ZEMLJIŠČA |
GOZDNA ZEMLJIŠČA |
G |
|
PL79 |
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
K1 |
|
PL80 |
GOZDNA ZEMLJIŠČA |
GOZDNA ZEMLJIŠČA |
G |
|
PL81 |
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
K1 |
|
PL82 |
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
K1 |
|
ZJ31 |
STAVBNA ZEMLJIŠČA |
POVRŠINE Z OBJEKTI ZA KMETIJSKO PROIZVODNJO – površine z objekti
za kmetijsko proizvodnjo, ki se nahajajo ob robu naselij |
IK |
p |
|
(43 V
Prilogi 1 se v preglednici črta celotna vrstica z besedilom, ki ima
oznako EUP SN36. |
|
(4) V
Prilogi 1 se v preglednici črta celotna vrstica z besedilom, ki ima
oznako EUP KI119. |
|
5. člen |
(vsebina
sprememb in dopolnitev Priloge 2 »Podrobni prostorski izvedbeni pogoji |
za
posamezne PNRP in posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne EUP«) |
(1) V
Prilogi 2 se v razdelku 1.2.3 Podrobnejši PIP za območja proizvodnih
dejavnosti v prvem odstavku v preglednici v vrstici »5 Dovoljene
dejavnosti« na koncu doda besedilo: »V območju proizvodnih dejavnosti so
kot dopolnilne dejavnosti dopustni tudi prometni terminali, trgovine ter
druga skladiščno-prodajna in predelovalna dejavnost, manjše obrtne
dejavnosti, tovarniške trgovine, komunalne dejavnosti in distribucija
energije.« |
(2) V
Prilogi 2 se v razdelku 2.1.1 Posebni PIP za EUP na območju naselja
Kidričevo v preglednici v vrstici s »šifro EUP« KI22-OPPN v tretjem
stolpcu črta celotno besedilo in nadomesti z besedilom: »Za EUP se v
skladu z določbami tega odloka izdela OPPN. |
1
Dopustni objekti: objekti namenjeni servisnim, storitvenim in družbenim
dejavnostim, stanovanjem ter ureditvi parkirnih in zelenih površin. Nova
individualna stanovanjska gradnja ni dovoljena. Dovoljena je gradnja
objektov za potrebe izvajanja trgovske dejavnosti, gostinstva in
turizma, storitvenih in poslovnih dejavnosti, dejavnosti javne uprave,
izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, kulture, razvedrila,
rekreacijskih dejavnosti; Objekti morajo v pritlični etaži imeti
zagotovljene površine za javne in servisne dejavnosti. V višjih
nadstropjih objektov se dopušča tudi stanovanjska dejavnost. Stavbe z
varovanimi prostori ne smejo biti umeščene v prvih dveh vrstah ob
železniški progi. |
2
Dopustna izraba: FZ = največ 0,5; FI = največ 2,0; |
DOBP =
min. 0,1; višinski gabariti: K+P+2+T (terasa); h = največ 15m;
|
3 Druga
merila in pogoji: Dovoljena je samo razčlenjena postavitev objektov (več
manjših volumnov), z večjimi medprostori. En skupni priključek na javno
cesto se uredi na Kopališki ulici. |
Parkiranje in dostava se izvajata v kleti; Parkirne površine se
zagotavlja v podzemni garaži ali v okviru osnovnega objekta. Zagotovi se
javne parkirne površine. |
Na
mejnih površinah ob Kopališki ulici se ohranja zeleni pas širine 15 m z
drevoredom. Na jugo območja (ob železnici) je potrebno ohraniti zeleni
pas v širini najmanj 35 m. Dopušča se ureditev prometne, komunalne in
energetske infrastrukture. Uredi se kolesarske in peš povezave preko
območja. |
·
Upoštevati je potrebno varstveni režim kulturne dediščine EŠD 22209 -
Kidričevo Naselje.1A |
·
Upoštevati je potrebno varstveni režim EPO Dravsko polje ID št. 42500.2 |
·
Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO - državni nivo (II.
kategorija).« |
(3) V
Prilogi 2 se v razdelku 2.1.1 Posebni PIP za EUP na območju naselja
Kidričevo v preglednici v vrstici s »šifro EUP« KI23-OPPN v prvem
stolpcu črta besedilo »-OPPN«. V isti vrstici se v tretjem stolpcu črta
celotno besedilo, razen zadnjih treh alinej. |
(4) V
Prilogi 2 se v razdelku 2.1.1 Posebni PIP za EUP na območju naselja
Kidričevo v preglednici za vrstico, ki ima v prvem stolpcu oznako »KI46«
doda nova vrstica. V novi vrstici se v prvem stolpcu doda besedilo:
»KI47-OPPN« in v tretjem stolpcu besedilo: »Za EUP se v skladu z
določbami tega odloka izdela OPPN. |
1
Dopustni objekti: objekti namenjeni servisnim, storitvenim in družbenim
dejavnostim, stanovanjem ter ureditvi parkirnih in zelenih površin. Nova
individualna stanovanjska gradnja ni dovoljena. Dovoljena je gradnja
objektov za potrebe izvajanja trgovske dejavnosti, gostinstva in
turizma, storitvenih in poslovnih dejavnosti, dejavnosti javne uprave,
izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, kulture, razvedrila,
rekreacijskih dejavnosti; Objekti morajo v pritlični etaži imeti
zagotovljene površine za javne in servisne dejavnosti. V višjih
nadstropjih objektov se dopušča tudi stanovanjska dejavnost. Stavbe z
varovanimi prostori ne smejo biti umeščene v prvih dveh vrstah ob
železniški progi. |
2
Dopustna izraba: FZ = največ 0,5; FI = največ 2,0; |
DOBP =
min. 0,1; višinski gabariti: K+P+2+T (terasa); h = največ 15m;
|
3 Druga
merila in pogoji: Dovoljena je samo razčlenjena postavitev objektov (več
manjših volumnov), z večjimi medprostori. En skupni priključek na javno
cesto se uredi na Tovarniški cesti. |
Parkiranje in dostava se izvajata v kleti; Parkirne površine se
zagotavlja v podzemni garaži ali v okviru osnovnega objekta. Zagotovi se
javne parkirne površine. |
Na
mejnih površinah ob Tovarniški cesti se ohranja zeleni pas širine 35 m z
drevoredom. Na jugo območja (ob železnici) je potrebno ohraniti zeleni
pas v širini najmanj 35 m. Dopušča se ureditev prometne, komunalne in
energetske infrastrukture. Uredi se kolesarske in peš povezave preko
območja. |
·
Upoštevati je potrebno varstveni režim kulturne dediščine EŠD 22209 -
Kidričevo Naselje.1A |
·
Upoštevati je potrebno varstveni režim EPO Dravsko polje ID št. 42500.2 |
·
Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO - državni nivo (II.
kategorija).« |
(5) V
Prilogi 2 se v razdelku 2.1.1 Posebni PIP za EUP na območju naselja
Kidričevo v preglednici v vrstici s šifro EUP »KI88« v tretjem stolpcu
črta celotno besedilo in nadomesti z novim, ki se glasi: »Posebni PIP so
določeni v 138.a členu odloka. Z analizami tveganja izdelanimi v
kasnejših fazah, ni dovoljeno omiliti ukrepov, ki so bili podani v
Analizi tveganja za onesnaženje podzemne vode vodnega vira Skorba za
namen SD OPN Kidričevo (G-Whisper d.o.o., št. proj.: 1804-E1, junij
2018).« |
(6) V
Prilogi 2 se v razdelku 2.1.1 Posebni PIP za EUP na območju naselja
Kidričevo v preglednici za vrstico, ki ima v prvem stolpcu oznako »KI91«
doda nova vrstica. V novi vrstici se v prvem stolpcu doda besedilo:
»KI92« in v tretjem stolpcu besedilo: »- Posebni PIP so določeni v 138.b
členu odloka. |
·
Z
analizami tveganja izdelanimi v kasnejših fazah, ni dovoljeno omiliti
ukrepov, ki so bili podani v Analizi tveganja za onesnaženje podzemne
vode vodnega vira Skorba za namen SD OPN Kidričevo (G-Whisper d.o.o.,
št. proj.: 1804-E1, junij 2018). |
·
Pred
izdajo dovoljenja za gradnjo je obvezna izdelava prometne študije in
zasnove priključka na obvoznico Kidričevo.« |
(7) V
Prilogi 2 se v razdelku 2.1.1 Posebni PIP za EUP na območju naselja
Kidričevo v preglednici v vrstici s šifro EUP »KI93-OPPN« črta celotno
besedilo tretjega stolpca in nadomesti z besedilom: »Za EUP se v skladu
z določbami tega odloka izdela OPPN. Pred izdelavo OPPN je obvezna
izdelava prometne študije in zasnove priključka na obvoznico Kidričevo.
Pričetek gradnje v gospodarski coni je dopusten po izgradnji obvoznice
in povezovalne ceste. |
Splošni
varnostni ukrepi v času gradnje: |
1. Gradbišče mora biti urejeno in zavarovano v skladu s Pravilnikom o
gradbiščih (UL RS št. 55/08, 54/09 – popr. in 61/17 – GZ). |
2. Izkopi na gradbišču so dovoljeni nad srednjo gladino podzemne vode,
torej nad koto 233. Izjemoma je gradnja dovoljena tudi globje, če se
transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 %.
Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno
vodo, je za to potrebno vodno soglasje. |
3. Vsa
gradbena vozila in stroji, ki se uporabljajo na gradbišču, morajo biti
tehnično brezhibni, očiščeni ter redno pregledovani in vzdrževani, da ne
bi prišlo do puščanja goriva, motornega, zavornega ali hidravličnega
olja. |
4. Parkirišče za vozila in delovne stroje na gradbišču je dovoljeno, kot
tudi prostor za vzdrževanje vozil in strojev, začasna skladišča za
goriva in maziva ali gradbena kemična sredstva ter oskrba strojev in
naprav z gorivom. |
5. Na
gradbišču morajo biti na razpolago zaščitna folija, lovilna korita in
absorbna sredstva za primer, da bi prišlo do iztoka goriva oziroma olja.
Folija in korita morajo biti nemudoma nameščeni povsod, kjer pride do
točkovnega kapljanja goriva ali olja. |
6. Zaščitno folijo, absorpcijska sredstva in lovilna korita, ki so bila
uporabljena v primeru iztekanja olj ali goriva, je potrebno po končanih
delih odstraniti. Z onesnaženim materialom je potrebno ravnati v skladu
z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15). |
7. Za
primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora
biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. V načrtu morajo
biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo
intervencije. |
8. Odpadke, ki nastanejo pri gradbenih delih je potrebno hraniti ločeno po
vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov. |
9. Nevarne odpadke ni dovoljeno zbirati na območju gradbišča. Zagotovljen
mora biti reden odvoz z območja gradbišča, pri čemer je potrebno
gradbene odpadke oddati zbiralcu gradbenih odpadkov, nevarne odpadke pa
pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti
tudi ustrezno evidentirano. |
10. V
primeru zemeljskih nasipov in tamponov se ne sme vgrajevati materialov,
ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo. |
11. Na
delovišču morajo biti upoštevani vsi predpisi o zaščiti pred požari,
eksplozijami in razlivanjem. |
12.
Sanitarije na gradbišču, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z urejeno
odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene. |
|
Ukrepi
ob morebitnem razlitju goriva, motornega olja oz. hidravličnih tekočin
tekom gradnje in obratovanja: |
1. Mesto nesreče ustrezno zavarovati in označiti. |
2. Po
možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino. |
3. Preprečiti nastanek požara. |
4. Površje tal na mestu razlitja posipati z absorbentom in prekriti s PVC
folijo, da se prepreči infiltracija padavin. |
5. Absorbno snov po uporabi odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži
okolja. |
6. V
primeru razlitja nevarne snovi na utrjenih površinah je potrebno
absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči
širjenje madeža. |
7. V
primeru razlitja nevarne snovi na raščenih tleh ali v gradbenih jamah je
potrebno absorbent posipati na debelo po celotni površini madeža,
onesnaženju pa dopustiti, da zavzame čim večjo površino in s tem
plitvejšo infiltracijo onesnaženja. |
8. O
nesreči, pri kateri pride do onesnaženja zemljine, je potrebno obvestiti
center za obveščanje. |
9. Izvajalec mora nemudoma izkopati onesnaženo zemljino ter jo odpeljati
izven vodovarstvenega območja (na odlagališče nevarnih odpadkov, ali
začasno na utrjeno in pokrito površino brez odtoka) in skladno z Uredbo
o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15). |
|
Varnostni ukrepi v času obratovanja v območju gospodarske cone: |
1. Ponikanje padavinskih odpadnih voda je v splošnem dovoljeno. Dno
ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode. |
2. Vse
padavinske odpadne vode morajo biti predhodno očiščene, vode s strešnih
površin s tokom preko peskolovov, vode iz parkirišč in manipulativnih
površin pa preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in
standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). |
3. Cevovodi odpadnih voda morajo biti pred uporabo testirani na
vodotesnost. |
4. Sistem odvodnje in čiščenja odpadnih voda iz parkirišč in manipulativnih
površin mora biti redno vzdrževan in vsaj enkrat letno pregledan s
strani pooblaščene osebe za tehnični pregled tovrstnih sistemov. |
5. Upravljavec mora zagotavljati meritve onesnaženosti padavinske odpadne
vode iz lovilcev olj na iztoku v obsegu, kot velja za odvajanje
očiščenih padavinskih voda iz javnih cest (Prilogi 2 in 3 Uredbe o
emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur.l. RS, št.
47/05). |
6. Upravljavec lovilca olj mora ob okvari lovilca ali ob stanju v
usedalnikih teh naprav, ki lahko povzroči čezmerno onesnaženost
padavinske odpadne vode na iztoku, sam takoj začeti z izvajanjem ukrepov
za odpravo okvare in zmanjšanje čezmernega onesnaževanja. |
7. Upravljavec mora inšpektorju, pristojnemu za varstvo okolja, prijaviti
vsak izpad lovilca olj, ki povzroči čezmerno onesnaženost padavinske
odpadne vode na iztoku. |
8. Komunalne odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, ki se zaključi
s čistilno napravo. |
9. Industrijske odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, v kolikor
koncentracije parametrov onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti,
določenih v Prilogah 2 in 3 Uredbe o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS,
št. 64/12, 64/14 in 98/15). V nasprotnem primeru se industrijske odpadne
vode predhodno odvedejo na industrijsko čistilno napravo. |
10.
Pokrovi revizijskih jaškov na tlakovanih površinah morajo biti
vodotesni. |
11.
Uporabljena zvrst asfalta mora zagotavljati najmanjšo možno
vodoprepustnost. |
12. Za
primer dogodkov, kot je razlitje oz. onesnaženje tal z naftnimi
derivati, mora biti na voljo zadostna količina absorbnega sredstva, s
katerim se lahko takoj absorbirajo morebitne razlite snovi. Absorbno
sredstvo naj se skladišči v za to namenjeni posodi do predaje
pooblaščeni organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki. |
13.
Podrobnejši varnostni ukrepi se določijo z Analizo tveganja za vsak
posamezni industrijski obrat v fazi PGD. Z analizami tveganja izdelanimi
v kasnejših fazah, ni dovoljeno omiliti ukrepov, ki so bili podani v
Analizi tveganja za onesnaženje podzemne vode vodnega vira Skorba za
namen SD OPN Kidričevo (G-Whisper d.o.o., št. proj.: 1804-E1, junij
2018). |
·
Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO - državni nivo (III.
kategorija).« |
|
(8) V
Prilogi 2 se v razdelku 2.1.1 Posebni PIP za EUP na območju naselja
Kidričevo v preglednici za vrstico, ki ima v prvem stolpcu oznako
»KI102« doda nova vrstica. V novi vrstici se v prvem stolpcu doda
besedilo: »KI104« in v tretjem stolpcu besedilo: »- Posebni PIP so
določeni v 138.c členu odloka. |
·
Z
analizami tveganja izdelanimi v kasnejših fazah, ni dovoljeno omiliti
ukrepov, ki so bili podani v Analizi tveganja za onesnaženje podzemne
vode vodnega vira Skorba za namen SD OPN Kidričevo (G-Whisper d.o.o.,
št. proj.: 1804-E1, junij 2018). |
·
Pred
izdajo dovoljenja za gradnjo je obvezna izdelava prometne študije in
zasnove priključka na obvoznico Kidričevo.« |
(9) V
Prilogi 2 se v razdelku 2.1.1 Posebni PIP za EUP na območju naselja
Kidričevo v preglednici za novo vrstico z oznako »KI104« doda nova
vrstica. V novi vrstici se v prvem stolpcu doda besedilo: »KI105-OPPN«
in v tretjem stolpcu besedilo: »Za EUP se v skladu z določbami tega
odloka izdela OPPN. Pred izdelavo OPPN je obvezna izdelava prometne
študije in zasnove priključka na obvoznico Kidričevo. Pričetek gradnje v
gospodarski coni je dopusten po izgradnji obvoznice in povezovalne
ceste. |
Splošni
varnostni ukrepi v času gradnje: |
1. Gradbišče mora biti urejeno in zavarovano v skladu s Pravilnikom o
gradbiščih (UL RS št. 55/08, 54/09 – popr. in 61/17 – GZ). |
2. Izkopi na gradbišču so dovoljeni nad srednjo gladino podzemne vode,
torej nad koto 233. Izjemoma je gradnja dovoljena tudi globje, če se
transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 %.
Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno
vodo, je za to potrebno vodno soglasje. |
3. Vsa
gradbena vozila in stroji, ki se uporabljajo na gradbišču, morajo biti
tehnično brezhibni, očiščeni ter redno pregledovani in vzdrževani, da ne
bi prišlo do puščanja goriva, motornega, zavornega ali hidravličnega
olja. |
4. Parkirišče za vozila in delovne stroje na gradbišču je dovoljeno, kot
tudi prostor za vzdrževanje vozil in strojev, začasna skladišča za
goriva in maziva ali gradbena kemična sredstva ter oskrba strojev in
naprav z gorivom. |
5. Na
gradbišču morajo biti na razpolago zaščitna folija, lovilna korita in
absorbna sredstva za primer, da bi prišlo do iztoka goriva oziroma olja.
Folija in korita morajo biti nemudoma nameščeni povsod, kjer pride do
točkovnega kapljanja goriva ali olja. |
6. Zaščitno folijo, absorpcijska sredstva in lovilna korita, ki so bila
uporabljena v primeru iztekanja olj ali goriva, je potrebno po končanih
delih odstraniti. Z onesnaženim materialom je potrebno ravnati v skladu
z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15). |
7. Za
primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora
biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. V načrtu morajo
biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo
intervencije. |
8. Odpadke, ki nastanejo pri gradbenih delih je potrebno hraniti ločeno po
vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov. |
9. Nevarne odpadke ni dovoljeno zbirati na območju gradbišča. Zagotovljen
mora biti reden odvoz z območja gradbišča, pri čemer je potrebno
gradbene odpadke oddati zbiralcu gradbenih odpadkov, nevarne odpadke pa
pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti
tudi ustrezno evidentirano. |
10. V
primeru zemeljskih nasipov in tamponov se ne sme vgrajevati materialov,
ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo. |
11. Na
delovišču morajo biti upoštevani vsi predpisi o zaščiti pred požari,
eksplozijami in razlivanjem. |
12.
Sanitarije na gradbišču, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z urejeno
odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene. |
|
Ukrepi
ob morebitnem razlitju goriva, motornega olja oz. hidravličnih tekočin
tekom gradnje in obratovanja: |
1. Mesto nesreče ustrezno zavarovati in označiti. |
2. Po
možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino. |
3. Preprečiti nastanek požara. |
4. Površje tal na mestu razlitja posipati z absorbentom in prekriti s PVC
folijo, da se prepreči infiltracija padavin. |
5. Absorbno snov po uporabi odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži
okolja. |
6. V
primeru razlitja nevarne snovi na utrjenih površinah je potrebno
absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči
širjenje madeža. |
7. V
primeru razlitja nevarne snovi na raščenih tleh ali v gradbenih jamah je
potrebno absorbent posipati na debelo po celotni površini madeža,
onesnaženju pa dopustiti, da zavzame čim večjo površino in s tem
plitvejšo infiltracijo onesnaženja. |
8. O
nesreči, pri kateri pride do onesnaženja zemljine, je potrebno obvestiti
center za obveščanje. |
9. Izvajalec mora nemudoma izkopati onesnaženo zemljino ter jo odpeljati
izven vodovarstvenega območja (na odlagališče nevarnih odpadkov, ali
začasno na utrjeno in pokrito površino brez odtoka) in skladno z Uredbo
o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15). |
|
Varnostni ukrepi v času obratovanja v območju gospodarske cone: |
1. Ponikanje padavinskih odpadnih voda je v splošnem dovoljeno. Dno
ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode. |
2. Vse
padavinske odpadne vode morajo biti predhodno očiščene, vode s strešnih
površin s tokom preko peskolovov, vode iz parkirišč in manipulativnih
površin pa preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in
standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). |
3. Cevovodi odpadnih voda morajo biti pred uporabo testirani na
vodotesnost. |
4. Sistem odvodnje in čiščenja odpadnih voda iz parkirišč in manipulativnih
površin mora biti redno vzdrževan in vsaj enkrat letno pregledan s
strani pooblaščene osebe za tehnični pregled tovrstnih sistemov. |
5. Upravljavec mora zagotavljati meritve onesnaženosti padavinske odpadne
vode iz lovilcev olj na iztoku v obsegu, kot velja za odvajanje
očiščenih padavinskih voda iz javnih cest (Prilogi 2 in 3 Uredbe o
emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur.l. RS, št.
47/05). |
6. Upravljavec lovilca olj mora ob okvari lovilca ali ob stanju v
usedalnikih teh naprav, ki lahko povzroči čezmerno onesnaženost
padavinske odpadne vode na iztoku, sam takoj začeti z izvajanjem ukrepov
za odpravo okvare in zmanjšanje čezmernega onesnaževanja. |
7. Upravljavec mora inšpektorju, pristojnemu za varstvo okolja, prijaviti
vsak izpad lovilca olj, ki povzroči čezmerno onesnaženost padavinske
odpadne vode na iztoku. |
8. Komunalne odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, ki se zaključi
s čistilno napravo. |
9. Industrijske odpadne vode se odvedejo v javno kanalizacijo, v kolikor
koncentracije parametrov onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti,
določenih v Prilogah 2 in 3 Uredbe o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS,
št. 64/12, 64/14 in 98/15). V nasprotnem primeru se industrijske odpadne
vode predhodno odvedejo na industrijsko čistilno napravo. |
10.
Pokrovi revizijskih jaškov na tlakovanih površinah morajo biti
vodotesni. |
11.
Uporabljena zvrst asfalta mora zagotavljati najmanjšo možno
vodoprepustnost. |
12. Za
primer dogodkov, kot je razlitje oz. onesnaženje tal z naftnimi
derivati, mora biti na voljo zadostna količina absorbnega sredstva, s
katerim se lahko takoj absorbirajo morebitne razlite snovi. Absorbno
sredstvo naj se skladišči v za to namenjeni posodi do predaje
pooblaščeni organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki. |
13.
Podrobnejši varnostni ukrepi se določijo z Analizo tveganja za vsak
posamezni industrijski obrat v fazi PGD. Z analizami tveganja izdelanimi
v kasnejših fazah, ni dovoljeno omiliti ukrepov, ki so bili podani v
Analizi tveganja za onesnaženje podzemne vode vodnega vira Skorba za
namen SD OPN Kidričevo (G-Whisper d.o.o., št. proj.: 1804-E1, junij
2018). |
|
Ukrepi
za omilitev vpliva izvedbe posega: |
1. Pri
spremembi namenske rabe gozdnega zemljišča, kot jo določa občinski
prostorski načrt, se z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja
gozdove, do sprejetja OPPN, ki lahko opredeljuje tudi etapnost izvedbe
prostorske ureditve. |
2. Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja ob
predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede
krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove. |
3. Sečnja drevja mora biti izvedena v skladu z veljavno zakonodajo. |
4. Sečnja in odstranjevanje vegetacije je dopustno izven vegetacijske
sezone - od začetka novembra do konca februarja. |
5. Po
končani gradnji je potrebno morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje
na okoliškem gozdnem drevju in začasnih gradbenih površinah, sanirati. |
6. Novo nastali gozdni rob je potrebno ustrezno krajinsko oblikovati. Pri
sanaciji gozdnega roba je potrebno uporabiti sadike avtohtonih grmovnih
in drevesnih vrst. Gozdni rob mora biti v vzdolžni in prečni smeri
razgibane oblike, tako da je manj izpostavljen negativnim vremenskim
vplivom. |
7. Hrupna gradbena dela je potrebno izvajati izven obdobja razmnoževanja
ptic in netopirjev (izven obdobja 1. marec do 31. avgust). |
8. Za
izgradnjo bankin in nasipov je potrebno uporabiti je potrebno uporabiti
material, ki ne vsebuje semen ali vegetativnih razmnoževalnih delov
invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. |
9. Morebitne tujerodne rastlinske vrste, ki bi se na območju pojavile po
izgradnji, je potrebno redno odstranjevati še pred semenitvijo. |
10. Med
gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in
drugih škodljivih ali strupenih snovi v tla. Uporabljati je potrebno le
tehnično brezhibno gradbeno mehanizacijo. |
11.
Območje poseke je potrebno vidno ograditi. Izven območja se ne sme
posegati. |
12. V
primeru osvetlitve obstoječih ali novih prometnic je potrebno za javno
razsvetljavo uporabiti svetlobna telesa, ki oddajajo svetlobo barvne
temperature 2.700 K. |
13. Na
severnem robu območja EUP KI105 je potrebno zgraditi protihrupni nasip
(ali protihrupno ograjo) v višini 5m (ob meji z EUP SN18 po celotni
dolžini. |
·
Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO - državni nivo (III.
kategorija).« |
|
(10) V
Prilogi 2 se v razdelku 2.1.1 Posebni PIP za EUP na območju naselja
Kidričevo v preglednici črta celotna vrstica z oznako »KI119-OPPN«. |
(11) V
Prilogi 2 se v razdelku 2.1.2 Posebni PIP za EUP na območju naselja
Njiverce v preglednici v vrstici s šifro EUP »NJ05« v prvem stolpcu doda
besedilo »-OPPN«. V isti vrstici se v tretjem stolpcu doda nova prva
alineja, ki se glasi: »Na območju EUP velja Odlok o medobčinskem
podrobnem prostorskem načrtu za enoti urejanja prostora P10-P5 Zgornja
Hajdina – ob avtocestnem priključku in P16-P9 Njiverce – ob avtocestnem
priključku (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/17), ki ostane v
veljavi do preklica.«. Dosedanja prva in druga alineja postaneta druga
in tretja alineja. |
(12) V
Prilogi 2 se v razdelku 2.1.4 Posebni PIP za EUP na območju naselja
Cirkovce v preglednici v vrstici s šifro EUP »CI10-OPPN« v tretjem
stolpcu na koncu prve alineje doda besedilo: »Na delu območja EUP velja
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enote urejanja
prostora ST20, CI10 in CI11 Gramoznica Pleterje (črpanje gramoza –
zahodni del) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/16), ki ostane v
veljavi do preklica.«. |
(13) V
Prilogi 2 se v razdelku 2.1.4 Posebni PIP za EUP na območju naselja
Cirkovce v preglednici v vrstici s šifro EUP »CI11-OPPN« v tretjem
stolpcu v prvi alineji črta besedilo zadnjega stavka in nadomesti z
besedilom: »Na območju EUP velja Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za enote urejanja prostora ST20, CI10 in CI11 Gramoznica Pleterje
(črpanje gramoza – zahodni del) (Uradno glasilo slovenskih občin, št.
56/16), ki ostane v veljavi do preklica.«. |
(14) V
Prilogi 2 se v razdelku 2.1.9 Posebni PIP za EUP na območju naselja
Pleterje v preglednici v vrstici s šifro EUP »PL61« črta celotno
besedilo tretjega stolpca in nadomesti z besedilom: »Območja opuščenih
gramoznic se sanirajo v kmetijska zemljišča. Dopustna je ureditev
kapljičnega namakanja. |
|
Pogoji
za vzpostavitev kmetijskih zemljišč |
1. Smiselno se uporabijo pogoji za vzpostavitev kmetijskih zemljišč v EUP
PL79, PL81 in PL82. |
2. Ustrezni ukrepi za vzpostavitev primernosti tal za kmetijsko rabo na
nadomestnih površinah se natančneje določijo z elaboratom o ravnanju in
uporabi rodovitnega dela prsti v sklopu projektne dokumentacije za
pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte na območju, za katerega je
potrebna vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč in se izvajajo
postopoma, sočasno z gradnjo posameznih načrtovanih objektov. |
3. Nadomestna kmetijska zemljišča se vzpostavijo do pridobitve uporabnega
dovoljenja za objekte na območju, za katerega je potrebna vzpostavitev
nadomestnih kmetijskih zemljišč. |
4. Ves
razpoložljiv rodoviten del tal z območja posega, za katerega se
vzpostavljajo nova nadomestna kmetijska zemljišča, je potrebno uporabiti
za namen vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč. |
5. Vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč mora biti časovno usklajena
s časom gradnje na drugih zemljiščih, za katera se nadomestna kmetijska
zemljišča vzpostavljajo. Izkop rodovitnega dela tal na območju gradnje
mora biti neposredno prepeljan na območje nadomestnih kmetijskih
zemljišč. S tem se zagotavlja ekonomsko najbolj racionalna rešitev, saj
je izkop in prevoz enkratno dejanje, med tem ko bi se pri začasnem
deponiranju rodovitnega dela tal faze podvajale, ter prepreči poškodbe
tal (tudi v primeru, ko se popolnoma upošteva pogoje za začasno
deponiranje). Prav tako ni potrebno iskati ustreznih površin za začasno
deponiranje, ki znašajo približno četrtine površine posega. |
6. Pri
dovozu tal je potrebno načrtovati sistem transportnih poti, ki morajo
biti vnaprej določene in zakoličene. Gostota transportnih poti mora biti
takšna, da gradbeni mehanizaciji omogoča razprostiranje tal brez
prevelikega gaženja (priporočena razdalja med potmi je 30 m).
Transportne poti je potrebno postopoma prerahljati pred izravnavo tal na
transportnih poteh. |
7. Na
območju vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč je dopustno
mulčenje mlade gozdne zarasti ter sekanje, frezanje panjev in odvoz
lesnih ostankov. Če je izvedljivo, je smiselno drevesne panje odpeljati
iz lokacije in jih mineralizirati drugje. |
8. Dopustna je vzpostavitev pravilnejših oblik obdelovalnih površin, zaradi
lažje obdelave kmetijskih zemljišč, v dogovoru z lastniki zemljišč, ki
so zajeta v območje posega. |
9. Predvideti je potrebno ustrezno parcelacijo območja, ki bo omogočala
neovirano strojno obdelavo. |
10. Pred
pričetkom del za vzpostavitev kmetijskih zemljišč je potrebno odstraniti
vse inertne odpadke in smeti. |
11.
Kmetijska zemljišča se vzpostavljajo do polne funkcionalnosti skozi več
rastnih sezon, zato je potrebno predvideti setev rastlin za zeleno
gnojene in izboljšanje strukture tal ter dodatne delovne operacije v
naslednjih sezonah (apnenje, dodatno gnojenje z dušikom za hitrejšo
mineralizacijo lesnih ostankov, pobiranje lesnih ostankov …). |
12. V
primeru, da vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč v EUP PL61 po
nadaljnjih postopkih za izgradnjo industrijskega kompleksa ne bo
potrebna oziroma krčitev iz drugih razlogov ne bo izvedena, mora občina
spremeniti namensko rabo v prvotno namensko rabo. |
|
Splošni
varnostni ukrepi v času izvajanja agromelioracije: |
1. Vsa
gradbena vozila in stroji, ki se uporabljajo na območju, morajo biti
tehnično brezhibni, očiščeni ter redno pregledovani in vzdrževani, da ne
bi prišlo do puščanja goriva, motornega, zavornega ali hidravličnega
olja. |
2. Parkirišče za vozila in delovne stroje je dovoljeno, kot tudi prostor za
vzdrževanje vozil in strojev, začasna skladišča za goriva in maziva ali
gradbena kemična sredstva ter oskrba strojev in naprav z gorivom. |
3. Na
območju morajo biti na razpolago zaščitna folija, lovilna korita in
absorbna sredstva za primer, da bi prišlo do iztoka goriva oziroma olja.
Folija in korita morajo biti nemudoma nameščeni povsod, kjer pride do
točkovnega kapljanja goriva ali olja. |
4. Zaščitno folijo, absorpcijska sredstva in lovilna korita, ki so bila
uporabljena v primeru iztekanja olj ali goriva, je potrebno po končanih
delih odstraniti. Z onesnaženim materialom je potrebno ravnati v skladu
z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15). |
5. Za
primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora
biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. V načrtu morajo
biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo
intervencije. |
6. Odpadke, ki nastanejo pri delih je potrebno hraniti ločeno po vrstah
odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov. |
7. Nevarne odpadke ni dovoljeno zbirati na območju gradbišča. Zagotovljen
mora biti reden odvoz z območja, pri čemer je potrebno odpadke oddati
zbiralcu odpadkov, nevarne odpadke pa pooblaščeni organizaciji za
zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano. |
8. V
primeru zemeljskih nasipov in tamponov se ne sme vgrajevati materialov,
ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo. |
9. Na
delovišču morajo biti upoštevani vsi predpisi o zaščiti pred požari,
eksplozijami in razlivanjem. |
10.
Sanitarije na območju, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z urejeno
odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene. |
|
Ukrepi
ob morebitnem razlitju goriva, motornega olja oz. hidravličnih tekočin
tekom izvajanja agromelioracije: |
1. Mesto nesreče ustrezno zavarovati in označiti. |
2. Po
možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino. |
3. Preprečiti nastanek požara. |
4. Površje tal na mestu razlitja posipati z absorbentom in prekriti s PVC
folijo, da se prepreči infiltracija padavin. |
5. Absorbno snov po uporabi odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži
okolja. |
6. V
primeru razlitja nevarne snovi na utrjenih površinah je potrebno
absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči
širjenje madeža. |
7. V
primeru razlitja nevarne snovi na raščenih tleh ali v gradbenih jamah je
potrebno absorbent posipati na debelo po celotni površini madeža,
onesnaženju pa dopustiti, da zavzame čim večjo površino in s tem
plitvejšo infiltracijo onesnaženja. |
8. O
nesreči, pri kateri pride do onesnaženja zemljine, je potrebno obvestiti
center za obveščanje. |
9. Izvajalec mora nemudoma izkopati onesnaženo zemljino ter jo odpeljati
izven vodovarstvenega območja (na odlagališče nevarnih odpadkov, ali
začasno na utrjeno in pokrito površino brez odtoka) in skladno z Uredbo
o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15). |
|
Varstveni ukrepi v času obratovanja na kmetijskih zemljiščih: |
Na
notranjih območjih so na kmetijskih zemljiščih prepovedani: |
1. gnojenje brez gnojilnega načrta; |
2. gnojenje z ostanki greznic, malih komunalnih čistilnih naprav,
komunalnih ali skupnih čistilnih naprav; |
3. gnojenje z gnojnico in gnojevko; |
4. gnojenje z blatom, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica
komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega
skladiščenja; |
5. shranjevanje organskih gnojil, razen uležanega hlevskega gnoja, v skladu
s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz
kmetijskih virov; |
6. shranjevanje komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. razreda okoljske
kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko
razgradljivih odpadkov; |
7. shranjevanje blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo
blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu; |
8. uporaba komposta in pregnitega blata 2. razreda okoljske kakovosti,
določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko
razgradljivih odpadkov; |
9. uporaba blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata
iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu; |
10.
gnojenje kmetijskih zemljišč z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik,
se mora na ožjih in širših vodovarstvenih območjih izvajati tako, da
enkratni vnos dušika z mineralnimi gnojili pri začetnem gnojenju ne
presega 60 kg N/ha, pri dognojevanju pa 80 kg N/ha; |
Na
širšem vodovarstvenem območju je na kmetijskih zemljiščih dovoljeno: |
1. gnojenje z uležanim hlevskim gnojem in kompostom iz rastlinskih
ostankov; |
2. namakanje z vodo, ki so ji dodana rastlinska hranila; |
3. uporaba komposta in pregnitega blata 1. razreda okoljske kakovosti,
določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko
razgradljivih odpadkov; |
4. uporaba FFS iz seznama dovoljenih FFS iz tehnoloških navodil za
integrirano pridelavo, ki so objavljena na spletnih straneh ministrstva,
pristojnega za kmetijstvo; uporaba mora biti skladna s predpisi o
fitofarmacevtskih sredstvih; |
5. vsak uporabnik FFS mora voditi evidenco o uporabljenih FFS v skladu s
predpisom, ki ureja dolžnost uporabnikov FFS. |
|
Ukrepi
za omilitev vpliva izvedbe posega: |
1. Pri
spremembi namenske rabe gozdnega zemljišča, kot jo določa občinski
prostorski načrt, se do začetka del z gozdom gospodari v skladu z
zakonom, ki ureja gozdove. |
2. Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja za objekt,
za katerega se vzpostavljajo nadomestna kmetijska zemljišča, ob
predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede
krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove. |
3. Sečnja drevja mora biti izvedena v skladu z veljavno zakonodajo. |
4. Sečnja in odstranjevanje vegetacije je dopustno izven vegetacijske
sezone - od začetka novembra do konca februarja. |
5. Po
končani gradnji je potrebno morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje
na okoliškem gozdnem drevju in začasnih gradbenih površinah, sanirati. |
6. Novo nastali gozdni rob je potrebno ustrezno krajinsko oblikovati. Pri
sanaciji gozdnega roba je potrebno uporabiti sadike avtohtonih grmovnih
in drevesnih vrst. Gozdni rob mora biti v vzdolžni in prečni smeri
razgibane oblike, tako da je manj izpostavljen negativnim vremenskim
vplivom. |
7. Hrupna gradbena dela je potrebno izvajati izven obdobja razmnoževanja
ptic in netopirjev (izven obdobja 1. marec do 31. avgust). |
8. Za
izgradnjo bankin in nasipov je potrebno uporabiti je potrebno uporabiti
material, ki ne vsebuje semen ali vegetativnih razmnoževalnih delov
invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. |
9. Morebitne tujerodne rastlinske vrste, ki bi se na območju pojavile po
izgradnji, je potrebno redno odstranjevati še pred semenitvijo. |
10. Med
gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in
drugih škodljivih ali strupenih snovi v tla. Uporabljati je potrebno le
tehnično brezhibno gradbeno mehanizacijo. |
11.
Območje poseke je potrebno vidno ograditi. Izven območja se ne sme
posegati. |
12. V
primeru osvetlitve obstoječih ali novih prometnic je potrebno za javno
razsvetljavo uporabiti svetlobna telesa, ki oddajajo svetlobo barvne
temperature 2.700 K. |
13.
Izgubo dupel in špranj zaradi poseka gozda se naj delno nadomesti s
postavitvijo lesobetonskih netopirnic, čim bližje v gozdu, ki bo ostal
po poseki. Natančna mesta naj v sodelovanju z revirnim gozdarjem in
lastniki gozdov določi strokovnjak za netopirje. |
14.
Morebitna divja odlagališča odpadkov je potrebno predhodno sanirati. |
15. Med
izvedbo je potrebno varovati območja kulturne dediščine pred
poškodovanjem ali uničenjem – čez objekte in območja kulturne dediščine
ne smejo potekati gradbiščne poti, ne smejo se izkoriščati za deponije
viškov materialov. Izvajalec del mora vsaj 10 dni pred začetkom
zemeljskih del o tem obvestiti ZVKDS OE Maribor. |
·
Morebitna divja odlagališča odpadkov je potrebno predhodno sanirati. |
·
Upoštevati je potrebno varstveni režim EPO Dravsko polje ID št. 42500.2 |
·
Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO – državni nivo (III.
kategorija).« |
|
(15) V
Prilogi 2 se v razdelku 2.1.9 Posebni PIP za EUP na območju naselja
Pleterje v preglednici v vrstici s šifro EUP »PL62« črta celotno
besedilo tretjega stolpca in nadomesti z besedilom: »Območja opuščenih
gramoznic se sanirajo v kmetijska zemljišča. Dopustna je ureditev
kapljičnega namakanja. |
|
Pogoji
za vzpostavitev kmetijskih zemljišč |
1. Smiselno se uporabijo pogoji za vzpostavitev kmetijskih zemljišč v EUP
PL79, PL81 in PL82. |
2. Ustrezni ukrepi za vzpostavitev primernosti tal za kmetijsko rabo na
nadomestnih površinah se natančneje določijo z elaboratom o ravnanju in
uporabi rodovitnega dela prsti v sklopu projektne dokumentacije za
pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte na območju, za katerega je
potrebna vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč in se izvajajo
postopoma, sočasno z gradnjo posameznih načrtovanih objektov. |
3. Nadomestna kmetijska zemljišča se vzpostavijo do pridobitve uporabnega
dovoljenja za objekte na območju, za katerega je potrebna vzpostavitev
nadomestnih kmetijskih zemljišč. |
4. Ves
razpoložljiv rodoviten del tal z območja posega, za katerega se
vzpostavljajo nova nadomestna kmetijska zemljišča, je potrebno uporabiti
za namen vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč. |
5. Vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč mora biti časovno usklajena
s časom gradnje na drugih zemljiščih, za katera se nadomestna kmetijska
zemljišča vzpostavljajo. Izkop rodovitnega dela tal na območju gradnje
mora biti neposredno prepeljan na območje nadomestnih kmetijskih
zemljišč. S tem se zagotavlja ekonomsko najbolj racionalna rešitev, saj
je izkop in prevoz enkratno dejanje, med tem ko bi se pri začasnem
deponiranju rodovitnega dela tal faze podvajale, ter prepreči poškodbe
tal (tudi v primeru, ko se popolnoma upošteva pogoje za začasno
deponiranje). Prav tako ni potrebno iskati ustreznih površin za začasno
deponiranje, ki znašajo približno četrtine površine posega. |
6. Pri
dovozu tal je potrebno načrtovati sistem transportnih poti, ki morajo
biti vnaprej določene in zakoličene. Gostota transportnih poti mora biti
takšna, da gradbeni mehanizaciji omogoča razprostiranje tal brez
prevelikega gaženja (priporočena razdalja med potmi je 30 m).
Transportne poti je potrebno postopoma prerahljati pred izravnavo tal na
transportnih poteh. |
7. Na
območju vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč je dopustno
mulčenje mlade gozdne zarasti ter sekanje, frezanje panjev in odvoz
lesnih ostankov. Če je izvedljivo, je smiselno drevesne panje odpeljati
iz lokacije in jih mineralizirati drugje. |
8. Dopustna je vzpostavitev pravilnejših oblik obdelovalnih površin, zaradi
lažje obdelave kmetijskih zemljišč, v dogovoru z lastniki zemljišč, ki
so zajeta v območje posega. |
9. Predvideti je potrebno ustrezno parcelacijo območja, ki bo omogočala
neovirano strojno obdelavo. |
10. Pred
pričetkom del za vzpostavitev kmetijskih zemljišč je potrebno odstraniti
vse inertne odpadke in smeti. |
11.
Kmetijska zemljišča se vzpostavljajo do polne funkcionalnosti skozi več
rastnih sezon, zato je potrebno predvideti setev rastlin za zeleno
gnojene in izboljšanje strukture tal ter dodatne delovne operacije v
naslednjih sezonah (apnenje, dodatno gnojenje z dušikom za hitrejšo
mineralizacijo lesnih ostankov, pobiranje lesnih ostankov …). |
12. V
primeru, da vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč v EUP PL62 po
nadaljnjih postopkih za izgradnjo industrijskega kompleksa ne bo
potrebna oziroma krčitev iz drugih razlogov ne bo izvedena, mora občina
spremeniti namensko rabo v prvotno namensko rabo. |
|
Splošni
varnostni ukrepi v času izvajanja agromelioracije: |
1. Vsa
gradbena vozila in stroji, ki se uporabljajo na območju, morajo biti
tehnično brezhibni, očiščeni ter redno pregledovani in vzdrževani, da ne
bi prišlo do puščanja goriva, motornega, zavornega ali hidravličnega
olja. |
2. Parkirišče za vozila in delovne stroje je dovoljeno, kot tudi prostor za
vzdrževanje vozil in strojev, začasna skladišča za goriva in maziva ali
gradbena kemična sredstva ter oskrba strojev in naprav z gorivom. |
3. Na
območju morajo biti na razpolago zaščitna folija, lovilna korita in
absorbna sredstva za primer, da bi prišlo do iztoka goriva oziroma olja.
Folija in korita morajo biti nemudoma nameščeni povsod, kjer pride do
točkovnega kapljanja goriva ali olja. |
4. Zaščitno folijo, absorpcijska sredstva in lovilna korita, ki so bila
uporabljena v primeru iztekanja olj ali goriva, je potrebno po končanih
delih odstraniti. Z onesnaženim materialom je potrebno ravnati v skladu
z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15). |
5. Za
primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora
biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. V načrtu morajo
biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo
intervencije. |
6. Odpadke, ki nastanejo pri delih je potrebno hraniti ločeno po vrstah
odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov. |
7. Nevarne odpadke ni dovoljeno zbirati na območju gradbišča. Zagotovljen
mora biti reden odvoz z območja, pri čemer je potrebno odpadke oddati
zbiralcu odpadkov, nevarne odpadke pa pooblaščeni organizaciji za
zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano. |
8. V
primeru zemeljskih nasipov in tamponov se ne sme vgrajevati materialov,
ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo. |
9. Na
delovišču morajo biti upoštevani vsi predpisi o zaščiti pred požari,
eksplozijami in razlivanjem. |
10.
Sanitarije na območju, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z urejeno
odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene. |
|
Ukrepi
ob morebitnem razlitju goriva, motornega olja oz. hidravličnih tekočin
tekom izvajanja agromelioracije: |
1. Mesto nesreče ustrezno zavarovati in označiti. |
2. Po
možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino. |
3. Preprečiti nastanek požara. |
4. Površje tal na mestu razlitja posipati z absorbentom in prekriti s PVC
folijo, da se prepreči infiltracija padavin. |
5. Absorbno snov po uporabi odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži
okolja. |
6. V
primeru razlitja nevarne snovi na utrjenih površinah je potrebno
absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči
širjenje madeža. |
7. V
primeru razlitja nevarne snovi na raščenih tleh ali v gradbenih jamah je
potrebno absorbent posipati na debelo po celotni površini madeža,
onesnaženju pa dopustiti, da zavzame čim večjo površino in s tem
plitvejšo infiltracijo onesnaženja. |
8. O
nesreči, pri kateri pride do onesnaženja zemljine, je potrebno obvestiti
center za obveščanje. |
9. Izvajalec mora nemudoma izkopati onesnaženo zemljino ter jo odpeljati
izven vodovarstvenega območja (na odlagališče nevarnih odpadkov, ali
začasno na utrjeno in pokrito površino brez odtoka) in skladno z Uredbo
o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15). |
|
Varstveni ukrepi v času obratovanja na kmetijskih zemljiščih: |
Na
notranjih območjih so na kmetijskih zemljiščih prepovedani: |
1. gnojenje brez gnojilnega načrta; |
2. gnojenje z ostanki greznic, malih komunalnih čistilnih naprav,
komunalnih ali skupnih čistilnih naprav; |
3. gnojenje z gnojnico in gnojevko; |
4. gnojenje z blatom, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica
komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega
skladiščenja; |
5. shranjevanje organskih gnojil, razen uležanega hlevskega gnoja, v skladu
s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz
kmetijskih virov; |
6. shranjevanje komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. razreda okoljske
kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko
razgradljivih odpadkov; |
7. shranjevanje blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo
blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu; |
8. uporaba komposta in pregnitega blata 2. razreda okoljske kakovosti,
določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko
razgradljivih odpadkov; |
9. uporaba blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata
iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu; |
10.
gnojenje kmetijskih zemljišč z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik,
se mora na ožjih in širših vodovarstvenih območjih izvajati tako, da
enkratni vnos dušika z mineralnimi gnojili pri začetnem gnojenju ne
presega 60 kg N/ha, pri dognojevanju pa 80 kg N/ha; |
Na
širšem vodovarstvenem območju je na kmetijskih zemljiščih dovoljeno: |
1. gnojenje z uležanim hlevskim gnojem in kompostom iz rastlinskih
ostankov; |
2. namakanje z vodo, ki so ji dodana rastlinska hranila; |
3. uporaba komposta in pregnitega blata 1. razreda okoljske kakovosti,
določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko
razgradljivih odpadkov; |
4. uporaba FFS iz seznama dovoljenih FFS iz tehnoloških navodil za
integrirano pridelavo, ki so objavljena na spletnih straneh ministrstva,
pristojnega za kmetijstvo; uporaba mora biti skladna s predpisi o
fitofarmacevtskih sredstvih; |
5. vsak uporabnik FFS mora voditi evidenco o uporabljenih FFS v skladu s
predpisom, ki ureja dolžnost uporabnikov FFS. |
|
Ukrepi
za omilitev vpliva izvedbe posega: |
1. Pri
spremembi namenske rabe gozdnega zemljišča, kot jo določa občinski
prostorski načrt, se do začetka del z gozdom gospodari v skladu z
zakonom, ki ureja gozdove. |
2. Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja za objekt,
za katerega se vzpostavljajo nadomestna kmetijska zemljišča, ob
predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede
krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove. |
3. Sečnja drevja mora biti izvedena v skladu z veljavno zakonodajo. |
4. Sečnja in odstranjevanje vegetacije je dopustno izven vegetacijske
sezone - od začetka novembra do konca februarja. |
5. Po
končani gradnji je potrebno morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje
na okoliškem gozdnem drevju in začasnih gradbenih površinah, sanirati. |
6. Novo nastali gozdni rob je potrebno ustrezno krajinsko oblikovati. Pri
sanaciji gozdnega roba je potrebno uporabiti sadike avtohtonih grmovnih
in drevesnih vrst. Gozdni rob mora biti v vzdolžni in prečni smeri
razgibane oblike, tako da je manj izpostavljen negativnim vremenskim
vplivom. |
7. Hrupna gradbena dela je potrebno izvajati izven obdobja razmnoževanja
ptic in netopirjev (izven obdobja 1. marec do 31. avgust). |
8. Za
izgradnjo bankin in nasipov je potrebno uporabiti je potrebno uporabiti
material, ki ne vsebuje semen ali vegetativnih razmnoževalnih delov
invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. |
9. Morebitne tujerodne rastlinske vrste, ki bi se na območju pojavile po
izgradnji, je potrebno redno odstranjevati še pred semenitvijo. |
10. Med
gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in
drugih škodljivih ali strupenih snovi v tla. Uporabljati je potrebno le
tehnično brezhibno gradbeno mehanizacijo. |
11.
Območje poseke je potrebno vidno ograditi. Izven območja se ne sme
posegati. |
12. V
primeru osvetlitve obstoječih ali novih prometnic je potrebno za javno
razsvetljavo uporabiti svetlobna telesa, ki oddajajo svetlobo barvne
temperature 2.700 K. |
13.
Izgubo dupel in špranj zaradi poseka gozda se naj delno nadomesti s
postavitvijo lesobetonskih netopirnic, čim bližje v gozdu, ki bo ostal
po poseki. Natančna mesta naj v sodelovanju z revirnim gozdarjem in
lastniki gozdov določi strokovnjak za netopirje. |
14.
Morebitna divja odlagališča odpadkov je potrebno predhodno sanirati. |
15. Med
izvedbo je potrebno varovati območja kulturne dediščine pred
poškodovanjem ali uničenjem – čez objekte in območja kulturne dediščine
ne smejo potekati gradbiščne poti, ne smejo se izkoriščati za deponije
viškov materialov. Izvajalec del mora vsaj 10 dni pred začetkom
zemeljskih del o tem obvestiti ZVKDS OE Maribor. |
·
Morebitna divja odlagališča odpadkov je potrebno predhodno sanirati. |
·
Upoštevati je potrebno varstveni režim EPO Dravsko polje ID št. 42500.2 |
·
Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO – državni nivo (III.
kategorija).« |
(16) V
Prilogi 2 se v razdelku 2.1.9 Posebni PIP za EUP na območju naselja
Pleterje se v preglednici za vrstico, ki ima v prvem stolpcu oznako
»PL76-OPPN« doda nova vrstica. V novi vrstici se v prvem stolpcu doda
besedilo: »PL77« in v tretjem stolpcu besedilo: »- Upoštevati je
potrebno varstveni režim EPO Dravsko polje ID št. 42500.2 |
·
Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO – državni nivo (III.
kategorija).« |
(17) V
Prilogi 2 se v razdelku 2.1.9 Posebni PIP za EUP na območju naselja
Pleterje se v preglednici za novo vrstico, ki ima v prvem stolpcu oznako
»PL77« doda nova vrstica. V novi vrstici se v prvem stolpcu doda
besedilo: »PL78« in v tretjem stolpcu besedilo: »Z namenom ohranjanja
povezanosti habitatov velikih sesalcev je na območju EUP PL78 potrebno
ohraniti oziroma vzpostaviti zeleni koridor, ki bo povezoval JV in SZ
sklenjeni območji gozda. Na območju koridorja je potrebno kot mejico
ohranjati zeleno lesno zarast , ki je podrejena služnost obratovanju
daljnovoda (nizka zelena zarast pod daljnovodi in dopustna višja zelena
zarast med daljnovodi), ki jo imetniki služnostne pravice prilagajajo
varnostnim potrebam obratovanja daljnovoda (občasno nižanje zarasti). |
·
Upoštevati je potrebno varstveni režim EPO Dravsko polje ID št. 42500.2 |
·
Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO – državni nivo (III.
kategorija).« |
(18) V
Prilogi 2 se v razdelku 2.1.9 Posebni PIP za EUP na območju naselja
Pleterje se v preglednici za novo vrstico, ki ima v prvem stolpcu oznako
»PL78« doda nova vrstica. V novi vrstici se v prvem stolpcu doda
besedilo: »PL79« in v tretjem stolpcu besedilo: »Dopustna je ureditev
kapljičnega namakanja. |
|
Pogoji
za vzpostavitev kmetijskih zemljišč |
1. Ustrezni ukrepi za vzpostavitev primernosti tal za kmetijsko rabo na
nadomestnih površinah so natančno določeni v Preveritvi izvedljivosti
vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč z uporabo rodovitne zemlje
z območja širitve tovarne Magna Steyer d.o.o., ki jo je izdelal
Agrarius, tla in okolje, Tomaž Kralj s.p, v oktobru 2019, ter uporabi
rodovitnega dela prsti v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev
gradbenega dovoljenja za objekte na območju, za katerega je potrebna
vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč in se izvajajo postopoma,
sočasno z gradnjo posameznih načrtovanih objektov, zato je potrebno pred
izdajo gradbenega dovoljenja za zgoraj navedene objekte izvesti: |
a. posek dreves in grmičevja, |
b. izruvanje panjev dreves, strojno mletje panjev in preostalih lesnih
ostankov (vejevje, grmičevje ipd.) in enakomerno porazdelitev lesnih
ostankov po celotni površini, |
c. planiranje površine z namenom oblikovanja enakomernega mikro reliefa, |
d. odstranjevanje ali dodatno mulčenje večjih lesnih ostankov nad 5 cm, ki
bi kasneje oteževali obdelavo tal, |
e. urediti dovozne poti, |
f. izvesti analizo tal z namenom ugotovitve potreb po založnem gnojenju ter
izvedba samega založnega gnojenja in po potrebi apnenja, |
g. izdelati Elaborat izvedbe vzpostavitve kmetijskih zemljišč za PL79 in
PL82, za preostali del PL 81 ter PL61 in PL62, |
h. pridobiti pravnomočno odločbo o uvedbi melioracije, če se izvajajo
zahtevna agromelioracijska dela, ki jo izda MKGP, in sicer pred
pričetkom agromelioracijskih del. |
2. Pred izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor izvesti: |
a. Navoz humusnega sloja rodovitne zemljine v debelini vsaj 50 cm. Za navoz
se uporabi zemlja odstranjena iz globine 0-30 cm na območju načrtovane
širitve gospodarske cone Talum, tudi iz območja gozdnih zemljišč, saj je
zemlje na območju kmetijskih zemljišč premalo (globina samo 30 cm) ter
zemlja iz območja Magne do globine 60cm . Zemlji je potrebno po potrebi
sejati z namenom odstranitve skeleta (kamenja). |
b. Grobo planiranje navožene rodovitne zemlje z buldožerjem ali bagrom. |
c. Oblikovanje prehodov na sosednja kmetijska zemljišča. Zaradi navoza 50
cm rodovitne zemlje bodo prehodi na sosednja kmetijska zemljišča zelo
blagi in položni. |
d. Analiza navožene plasti rodovitne zemlje ter izvedba gnojenja in po
potrebi apnenja. |
e. Podrahljavanje z dvema nogačama z namenom razrahljanja tal, ki so se
zbila tekom izvajanja agromelioracijskih del. Potrebna previdnost, da se
s tem na površino ne dvigne kamenja. |
f. Drugo natančno ročno pobiranje ali mulčenje drevesnih ostankov, ki so se
po ukrepu podrahljavanje pojavili na površini kmetijskega zemljišča. |
g. Ravnanje površine z rahljalnikom (t.i. »gruberjem), s katerim se še
dodatno mehansko uniči morebitne plevele in poravna teren. |
h. Tretje ročno pobiranje ali mulčenje morebitnih lesnatih ostankov. |
i.
Ravnanje površine s »šino«, diagonalno, dvokrižno. |
j. Do
izdaje uporabnega dovoljenja se izvede zaključek del in prevzem
kmetijskih zemljišč ter preostale ukrepe predvidene s pedološko študijo
(točka 8. – 17. za PL 81) in v skladu z predvidenim Elaboratom izvedbe
vzpostavitve kmetijskih zemljišča za PL79 in PL82, za preostali del PL
81 ter PL61 in PL62. |
3. Po
izdaji uporabnega dovoljenja in prevzemu kmetijskih zemljišč mora
investitor spremljati stanje vzpostavitve in izvajati nadaljnje ukrepe
za usposabljanje nadomestnih kmetijskih zemljišč, kot so: |
a. Setev prve kulture, meliorativna rastlina, lucerna, 35 kg semena /ha,
lucerna ugodno vpliva na vzpostavitev primernega zračno-vodnega režima
tal, obenem pa prispeva veliko zelene mase za t.i. zeleni podor,
koreninski sistem dobro preraste debelo plast prsti in dodatno
izboljšuje plodnost tal. |
b. Ravnanje s »cambridge« valjarjem. |
c.
Delajo morajo potekati v suhem vremenu. |
4. V
vseh fazah vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč mora izvajanje
nadzirati strokovnjak s področja pedologije, ki po zaključku del izdela
tudi potrditveni elaborat. |
5. Posek gozda in priprava terena se izvede istočasno, nasipavanje se lahko
izvaja fazno glede na samo izvedbo gradbenih del vendar brez
dolgoročnega deponiranja rodovitnega dela tal. |
6. Nadomestna kmetijska zemljišča se vzpostavijo do pridobitve uporabnega
dovoljenja za objekte na območju, za katerega je potrebna vzpostavitev
nadomestnih kmetijskih zemljišč. |
7. Ves
razpoložljiv rodoviten del tal z območja posega, za katerega se
vzpostavljajo nova nadomestna kmetijska zemljišča, je potrebno uporabiti
za namen vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč. |
8. Vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč mora biti časovno usklajena
s časom gradnje na drugih zemljiščih, za katera se nadomestna kmetijska
zemljišča vzpostavljajo. Izkop rodovitnega dela tal na območju gradnje
mora biti neposredno prepeljan na območje nadomestnih kmetijskih
zemljišč. S tem se zagotavlja ekonomsko najbolj racionalna rešitev, saj
je izkop in prevoz enkratno dejanje, med tem ko bi se pri začasnem
deponiranju rodovitnega dela tal faze podvajale, ter prepreči poškodbe
tal (tudi v primeru, ko se popolnoma upošteva pogoje za začasno
deponiranje). Prav tako ni potrebno iskati ustreznih površin za začasno
deponiranje, ki znašajo približno četrtine površine posega. |
9. Pri
dovozu tal je potrebno načrtovati sistem transportnih poti, ki morajo
biti vnaprej določene in zakoličene. Gostota transportnih poti mora biti
takšna, da gradbeni mehanizaciji omogoča razprostiranje tal brez
prevelikega gaženja (priporočena razdalja med potmi je 30 m).
Transportne poti je potrebno postopoma prerahljati pred izravnavo tal na
transportnih poteh. |
10. Na
območju vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč je dopustno
mulčenje mlade gozdne zarasti ter sekanje, frezanje panjev in odvoz
lesnih ostankov. Če je izvedljivo, je smiselno drevesne panje odpeljati
iz lokacije in jih mineralizirati drugje. |
11.
Dopustna je vzpostavitev pravilnejših oblik obdelovalnih površin, zaradi
lažje obdelave kmetijskih zemljišč, v dogovoru z lastniki zemljišč, ki
so zajeta v območje posega. |
12.
Predvideti je potrebno ustrezno parcelacijo območja, ki bo omogočala
neovirano strojno obdelavo. |
13. Pred
pričetkom del za vzpostavitev kmetijskih zemljišč je potrebno odstraniti
vse inertne odpadke in smeti. |
14.
Kmetijska zemljišča se vzpostavljajo do polne funkcionalnosti skozi več
rastnih sezon, zato je potrebno predvideti setev rastlin za zeleno
gnojene in izboljšanje strukture tal ter dodatne delovne operacije v
naslednjih sezonah (apnenje, dodatno gnojenje z dušikom za hitrejšo
mineralizacijo lesnih ostankov, pobiranje lesnih ostankov …). |
15. V
primeru, da vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč v EUP PL79 po
nadaljnjih postopkih za izgradnjo industrijskega kompleksa ne bo
potrebna oziroma krčitev iz drugih razlogov ne bo izvedena, mora občina
spremeniti namensko rabo v prvotno namensko rabo. |
|
Splošni
varnostni ukrepi v času izvajanja agromelioracije: |
1. Vsa
gradbena vozila in stroji, ki se uporabljajo na območju, morajo biti
tehnično brezhibni, očiščeni ter redno pregledovani in vzdrževani, da ne
bi prišlo do puščanja goriva, motornega, zavornega ali hidravličnega
olja. |
2. Parkirišče za vozila in delovne stroje je dovoljeno, kot tudi prostor za
vzdrževanje vozil in strojev, začasna skladišča za goriva in maziva ali
gradbena kemična sredstva ter oskrba strojev in naprav z gorivom. |
3. Na
območju morajo biti na razpolago zaščitna folija, lovilna korita in
absorbna sredstva za primer, da bi prišlo do iztoka goriva oziroma olja.
Folija in korita morajo biti nemudoma nameščeni povsod, kjer pride do
točkovnega kapljanja goriva ali olja. |
4. Zaščitno folijo, absorpcijska sredstva in lovilna korita, ki so bila
uporabljena v primeru iztekanja olj ali goriva, je potrebno po končanih
delih odstraniti. Z onesnaženim materialom je potrebno ravnati v skladu
z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15). |
5. Za
primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora
biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. V načrtu morajo
biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo
intervencije. |
6. Odpadke, ki nastanejo pri delih je potrebno hraniti ločeno po vrstah
odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov. |
7. Nevarne odpadke ni dovoljeno zbirati na območju gradbišča. Zagotovljen
mora biti reden odvoz z območja, pri čemer je potrebno odpadke oddati
zbiralcu odpadkov, nevarne odpadke pa pooblaščeni organizaciji za
zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano. |
8. V
primeru zemeljskih nasipov in tamponov se ne sme vgrajevati materialov,
ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo. |
9. Na
delovišču morajo biti upoštevani vsi predpisi o zaščiti pred požari,
eksplozijami in razlivanjem. |
10.
Sanitarije na območju, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z urejeno
odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene. |
|
Ukrepi
ob morebitnem razlitju goriva, motornega olja oz. hidravličnih tekočin
tekom izvajanja agromelioracije: |
1. Mesto nesreče ustrezno zavarovati in označiti. |
2. Po
možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino. |
3. Preprečiti nastanek požara. |
4. Površje tal na mestu razlitja posipati z absorbentom in prekriti s PVC
folijo, da se prepreči infiltracija padavin. |
5. Absorbno snov po uporabi odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži
okolja. |
6. V
primeru razlitja nevarne snovi na utrjenih površinah je potrebno
absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči
širjenje madeža. |
7. V
primeru razlitja nevarne snovi na raščenih tleh ali v gradbenih jamah je
potrebno absorbent posipati na debelo po celotni površini madeža,
onesnaženju pa dopustiti, da zavzame čim večjo površino in s tem
plitvejšo infiltracijo onesnaženja. |
8. O
nesreči, pri kateri pride do onesnaženja zemljine, je potrebno obvestiti
center za obveščanje. |
9. Izvajalec mora nemudoma izkopati onesnaženo zemljino ter jo odpeljati
izven vodovarstvenega območja (na odlagališče nevarnih odpadkov, ali
začasno na utrjeno in pokrito površino brez odtoka) in skladno z Uredbo
o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15). |
|
Varstveni ukrepi v času obratovanja na kmetijskih zemljiščih: |
Na
notranjih območjih so na kmetijskih zemljiščih prepovedani: |
1. gnojenje brez gnojilnega načrta; |
2. gnojenje z ostanki greznic, malih komunalnih čistilnih naprav,
komunalnih ali skupnih čistilnih naprav; |
3. gnojenje z gnojnico in gnojevko; |
4. gnojenje z blatom, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica
komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega
skladiščenja; |
5. shranjevanje organskih gnojil, razen uležanega hlevskega gnoja, v skladu
s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz
kmetijskih virov; |
6. shranjevanje komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. razreda okoljske
kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko
razgradljivih odpadkov; |
7. shranjevanje blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo
blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu; |
8. uporaba komposta in pregnitega blata 2. razreda okoljske kakovosti,
določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko
razgradljivih odpadkov; |
9. uporaba blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata
iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu; |
10.
gnojenje kmetijskih zemljišč z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik,
se mora na ožjih in širših vodovarstvenih območjih izvajati tako, da
enkratni vnos dušika z mineralnimi gnojili pri začetnem gnojenju ne
presega 60 kg N/ha, pri dognojevanju pa 80 kg N/ha; |
Na
širšem vodovarstvenem območju je na kmetijskih zemljiščih dovoljeno: |
1. gnojenje z uležanim hlevskim gnojem in kompostom iz rastlinskih
ostankov; |
2. namakanje z vodo, ki so ji dodana rastlinska hranila; |
3. uporaba komposta in pregnitega blata 1. razreda okoljske kakovosti,
določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko
razgradljivih odpadkov; |
4. uporaba FFS iz seznama dovoljenih FFS iz tehnoloških navodil za
integrirano pridelavo, ki so objavljena na spletnih straneh ministrstva,
pristojnega za kmetijstvo; uporaba mora biti skladna s predpisi o
fitofarmacevtskih sredstvih; |
5. vsak uporabnik FFS mora voditi evidenco o uporabljenih FFS v skladu s
predpisom, ki ureja dolžnost uporabnikov FFS. |
|
Ukrepi
za omilitev vpliva izvedbe posega: |
1. Pri
spremembi namenske rabe gozdnega zemljišča, kot jo določa občinski
prostorski načrt, se do začetka del z gozdom gospodari v skladu z
zakonom, ki ureja gozdove. |
2. Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja za objekt,
za katerega se vzpostavljajo nadomestna kmetijska zemljišča, ob
predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede
krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove. |
3. Sečnja drevja mora biti izvedena v skladu z veljavno zakonodajo. |
4. Sečnja in odstranjevanje vegetacije je dopustno izven vegetacijske
sezone - od začetka novembra do konca februarja. |
5. Po
končani gradnji je potrebno morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje
na okoliškem gozdnem drevju in začasnih gradbenih površinah, sanirati. |
6. Novo nastali gozdni rob je potrebno ustrezno krajinsko oblikovati. Pri
sanaciji gozdnega roba je potrebno uporabiti sadike avtohtonih grmovnih
in drevesnih vrst. Gozdni rob mora biti v vzdolžni in prečni smeri
razgibane oblike, tako da je manj izpostavljen negativnim vremenskim
vplivom. |
7. Hrupna gradbena dela je potrebno izvajati izven obdobja razmnoževanja
ptic in netopirjev (izven obdobja 1. marec do 31. avgust). |
8. Za
izgradnjo bankin in nasipov je potrebno uporabiti je potrebno uporabiti
material, ki ne vsebuje semen ali vegetativnih razmnoževalnih delov
invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. |
9. Morebitne tujerodne rastlinske vrste, ki bi se na območju pojavile po
izgradnji, je potrebno redno odstranjevati še pred semenitvijo. |
10. Med
gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in
drugih škodljivih ali strupenih snovi v tla. Uporabljati je potrebno le
tehnično brezhibno gradbeno mehanizacijo. |
11.
Območje poseke je potrebno vidno ograditi. Izven območja se ne sme
posegati. |
12. V
primeru osvetlitve obstoječih ali novih prometnic je potrebno za javno
razsvetljavo uporabiti svetlobna telesa, ki oddajajo svetlobo barvne
temperature 2.700 K. |
13.
Izgubo dupel in špranj zaradi poseka gozda se naj delno nadomesti s
postavitvijo lesobetonskih netopirnic, čim bližje v gozdu, ki bo ostal
po poseki. Natančna mesta naj v sodelovanju z revirnim gozdarjem in
lastniki gozdov določi strokovnjak za netopirje. |
14.
Morebitna divja odlagališča odpadkov je potrebno predhodno sanirati. |
15. Med
izvedbo je potrebno varovati območja kulturne dediščine pred
poškodovanjem ali uničenjem – čez objekte in območja kulturne dediščine
ne smejo potekati gradbiščne poti, ne smejo se izkoriščati za deponije
viškov materialov. Izvajalec del mora vsaj 10 dni pred začetkom
zemeljskih del o tem obvestiti ZVKDS OE Maribor. |
·
Upoštevati je potrebno varstveni režim EPO Dravsko polje ID št. 42500.2 |
·
Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO – državni nivo (III.
kategorija).« |
|
(19) V
Prilogi 2 se v razdelku 2.1.9 Posebni PIP za EUP na območju naselja
Pleterje se v preglednici za novo vrstico, ki ima v prvem stolpcu oznako
»PL79« doda nova vrstica. V novi vrstici se v prvem stolpcu doda
besedilo: »PL80« in v tretjem stolpcu besedilo: »Z namenom ohranjanja
povezanosti habitatov velikih sesalcev je na območju EUP PL80 potrebno
ohraniti oziroma vzpostaviti zeleni koridor, ki bo povezoval JV in SZ
sklenjeni območji gozda. Na območju koridorja je potrebno kot mejico
ohranjati zeleno lesno zarast, ki je podrejena služnost obratovanju
daljnovoda (nizka zelena zarast pod daljnovodi in dopustna višja zelena
zarast med daljnovodi), ki jo imetniki služnostne pravice prilagajajo
varnostnim potrebam obratovanja daljnovoda (občasno nižanje zarasti). |
·
Upoštevati je potrebno varstveni režim EPO Dravsko polje ID št. 42500.2 |
·
Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO – državni nivo (III.
kategorija).« |
(20) V
Prilogi 2 se v razdelku 2.1.9 Posebni PIP za EUP na območju naselja
Pleterje se v preglednici za novo vrstico, ki ima v prvem stolpcu oznako
»PL80« doda nova vrstica. V novi vrstici se v prvem stolpcu doda
besedilo: »PL81« in v tretjem stolpcu besedilo: »Dopustna je ureditev
kapljičnega namakanja. |
|
Pogoji
za vzpostavitev kmetijskih zemljišč |
1. Ustrezni ukrepi za vzpostavitev primernosti tal za kmetijsko rabo na
nadomestnih površinah so natančno določeni v Načrtu izvedbe vzpostavitve
nadomestnih kmetijskih zemljišč v enoti urejanja prostora (EUP) CI07
(EUP PL81 v OPN SD3) v okviru 3. sprememb in dopolnitev OPN Občine
Kidričevo in Preveritvi izvedljivosti vzpostavitve nadomestnih
kmetijskih zemljišč z uporabo rodovitne zemlje z območja širitve tovarne
Magna Steyer d.o.o., ki ju je izdelal Agrarius-tla in okolje, Tomaž
Kralj s.p, v septembru in oktobru 2019, ter uporabi rodovitnega dela
prsti v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega
dovoljenja za objekte na območju, za katerega je potrebna vzpostavitev
nadomestnih kmetijskih zemljišč in se izvajajo postopoma, sočasno z
gradnjo posameznih načrtovanih objektov, zato je potrebno pred izdajo
gradbenega dovoljenja za zgoraj navedene objekte izvesti: |
a. posek dreves in grmičevja, |
b. izruvanje panjev dreves, strojno mletje panjev in preostalih lesnih
ostankov (vejevje, grmičevje, ipd.) in enakomerna porazdelitev lesnih
ostankov po celotni površini, |
c. planiranje površine z namenom oblikovanja enakomernega mikro reliefa, |
d. odstranjevanje ali dodatno mulčenje večjih lesnih ostankov nad 5 cm, ki
bi kasneje oteževali obdelavo tal, |
e. urediti dovozne poti, |
f. izvesti analizo tal z namenom ugotovitve potreb po založnem gnojenju ter
izvedba samega založnega gnojenja in po potrebi apnenja, |
g. izvesti druge ukrepe, ki so navedeni v navedenih pedoloških študijah za
del PL81, |
h. izdelati Elaborat izvedbe vzpostavitve kmetijskih zemljišč za PL79 in
PL82, za preostali del PL81 ter PL61 in PL62), |
i.
pridobiti pravnomočno odločbo o uvedbi melioracije, če se izvajajo
zahtevna agromelioracijska dela, ki jo izda MKGP, in sicer pred
pričetkom agromelioracijskih del. |
2. Pred izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor izvesti: |
a. navoz humusnega sloja rodovitne zemljine v debelini vsaj 50 cm. Za navoz
se uporabi zemlja odstranjene iz globine 0-30 cm na območju načrtovane
širitve gospodarske cone Talum, tudi iz območja gozdnih zemljišč, saj je
zemlje na območju kmetijskih zemljišč premalo (globina samo 30 cm) ter
zemlja iz območja Magne do globine 60cm . Zemlji je potrebno po potrebi
sejati z namenom odstranitve skeleta (kamenja). |
b. Grobo planiranje navožene rodovitne zemlje z buldožerjem ali bagrom. |
c. Oblikovanje prehodov na sosednja kmetijska zemljišča. Zaradi navoza 50
cm rodovitne zemlje bodo prehodi na sosednja kmetijska zemljišča zelo
blagi in položni. |
d. Analiza navožene plasti rodovitne zemlje ter izvedba gnojenja in po
potrebi apnenja. |
e. Podrahljavanje z dvema nogačama z namenom razrahljanja tal, ki so se
zbila tekom izvajanja agromelioracijskih del. Potrebna previdnost, da se
s tem na površino ne dvigne kamenja. |
f. Drugo natančno ročno pobiranje ali mulčenje drevesnih ostankov, ki so se
po ukrepu podrahljavanje pojavili na površini kmetijskega zemljišča. |
g. Ravnanje površine z rahljalnikom (t.i. »gruberjem), s katerim se še
dodatno mehansko uniči morebitne plevele in poravna teren. |
h. Tretje ročno pobiranje ali mulčenje morebitnih lesnatih ostankov, |
i.
Ravnanje površine s »šino«, diagonalno, dvokrižno. |
j. do
izdaje uporabnega dovoljenja se izvede zaključek del in prevzem
kmetijskih zemljišč ter preostale ukrepe predvidene s pedološko študijo
(točka 8. – 17. za PL 81) in v skladu z predvidenim Elaboratom izvedbe
vzpostavitve kmetijskih zemljišča za PL79 in PL82, za preostali del PL
81 ter PL61 in PL62. |
3. Po
izdaji uporabnega dovoljenja in prevzemu kmetijskih zemljišč mora
investitor spremljati stanje vzpostavitve in izvajati nadaljnje ukrepe
za usposabljanje nadomestnih kmetijskih zemljišč, kot so: |
a. Setev prve kulture, meliorativna rastlina, lucerna, 35 kg semena /ha,
lucerna ugodno vpliva na vzpostavitev primernega zračno-vodnega režima
tal, obenem pa prispeva veliko zelene mase za t.i. zeleni podor,
koreninski sistem dobro preraste debelo plast prsti in dodatno
izboljšuje plodnost tal. |
b. Ravnanje s »cambridge« valjarjem. |
c. Delajo morajo potekati v suhem vremenu. |
4. V
vseh fazah vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč mora izvajanje
nadzirati strokovnjak s področja pedologije, ki po zaključku del izdela
tudi potrditveni elaborat. |
5. Posek gozda in priprava terena se izvede istočasno, nasipavanje se lahko
izvaja fazno glede na samo izvedbo gradbenih del vendar brez
dolgoročnega deponiranja rodovitnega dela tal. |
6. Nadomestna kmetijska zemljišča se vzpostavijo do pridobitve uporabnega
dovoljenja za objekte na območju, za katerega je potrebna vzpostavitev
nadomestnih kmetijskih zemljišč. |
7. Ves
razpoložljiv rodoviten del tal z območja posega, za katerega se
vzpostavljajo nova nadomestna kmetijska zemljišča, je potrebno uporabiti
za namen vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč. |
8. Vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč mora biti časovno usklajena
s časom gradnje na drugih zemljiščih, za katera se nadomestna kmetijska
zemljišča vzpostavljajo. Izkop rodovitnega dela tal na območju gradnje
mora biti neposredno prepeljan na območje nadomestnih kmetijskih
zemljišč. S tem se zagotavlja ekonomsko najbolj racionalna rešitev, saj
je izkop in prevoz enkratno dejanje, med tem ko bi se pri začasnem
deponiranju rodovitnega dela tal faze podvajale, ter prepreči poškodbe
tal (tudi v primeru, ko se popolnoma upošteva pogoje za začasno
deponiranje). Prav tako ni potrebno iskati ustreznih površin za začasno
deponiranje, ki znašajo približno četrtine površine posega. |
9. Pri
dovozu tal je potrebno načrtovati sistem transportnih poti, ki morajo
biti vnaprej določene in zakoličene. Gostota transportnih poti mora biti
takšna, da gradbeni mehanizaciji omogoča razprostiranje tal brez
prevelikega gaženja (priporočena razdalja med potmi je 30 m).
Transportne poti je potrebno postopoma prerahljati pred izravnavo tal na
transportnih poteh. |
10. Na
območju vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč je dopustno
mulčenje mlade gozdne zarasti ter sekanje, frezanje panjev in odvoz
lesnih ostankov. Če je izvedljivo, je smiselno drevesne panje odpeljati
iz lokacije in jih mineralizirati drugje. |
11.
Dopustna je vzpostavitev pravilnejših oblik obdelovalnih površin, zaradi
lažje obdelave kmetijskih zemljišč, v dogovoru z lastniki zemljišč, ki
so zajeta v območje posega. |
12.
Predvideti je potrebno ustrezno parcelacijo območja, ki bo omogočala
neovirano strojno obdelavo. |
13. Pred
pričetkom del za vzpostavitev kmetijskih zemljišč je potrebno odstraniti
vse inertne odpadke in smeti. |
14.
Kmetijska zemljišča se vzpostavljajo do polne funkcionalnosti skozi več
rastnih sezon, zato je potrebno predvideti setev rastlin za zeleno
gnojene in izboljšanje strukture tal ter dodatne delovne operacije v
naslednjih sezonah (apnenje, dodatno gnojenje z dušikom za hitrejšo
mineralizacijo lesnih ostankov, pobiranje lesnih ostankov …). |
15. V
primeru, da vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč v EUP PL81 po
nadaljnjih postopkih za izgradnjo industrijskega kompleksa ne bo
potrebna oziroma krčitev iz drugih razlogov ne bo izvedena, mora občina
spremeniti namensko rabo v prvotno namensko rabo. |
|
Splošni
varnostni ukrepi v času izvajanja agromelioracije: |
1. Vsa
gradbena vozila in stroji, ki se uporabljajo na območju, morajo biti
tehnično brezhibni, očiščeni ter redno pregledovani in vzdrževani, da ne
bi prišlo do puščanja goriva, motornega, zavornega ali hidravličnega
olja. |
2. Parkirišče za vozila in delovne stroje je dovoljeno, kot tudi prostor za
vzdrževanje vozil in strojev, začasna skladišča za goriva in maziva ali
gradbena kemična sredstva ter oskrba strojev in naprav z gorivom. |
3. Na
območju morajo biti na razpolago zaščitna folija, lovilna korita in
absorbna sredstva za primer, da bi prišlo do iztoka goriva oziroma olja.
Folija in korita morajo biti nemudoma nameščeni povsod, kjer pride do
točkovnega kapljanja goriva ali olja. |
4. Zaščitno folijo, absorpcijska sredstva in lovilna korita, ki so bila
uporabljena v primeru iztekanja olj ali goriva, je potrebno po končanih
delih odstraniti. Z onesnaženim materialom je potrebno ravnati v skladu
z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15). |
5. Za
primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora
biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. V načrtu morajo
biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo
intervencije. |
6. Odpadke, ki nastanejo pri delih je potrebno hraniti ločeno po vrstah
odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov. |
7. Nevarne odpadke ni dovoljeno zbirati na območju gradbišča. Zagotovljen
mora biti reden odvoz z območja, pri čemer je potrebno odpadke oddati
zbiralcu odpadkov, nevarne odpadke pa pooblaščeni organizaciji za
zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano. |
8. V
primeru zemeljskih nasipov in tamponov se ne sme vgrajevati materialov,
ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo. |
9. Na
delovišču morajo biti upoštevani vsi predpisi o zaščiti pred požari,
eksplozijami in razlivanjem. |
10.
Sanitarije na območju, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z urejeno
odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene. |
|
Ukrepi
ob morebitnem razlitju goriva, motornega olja oz. hidravličnih tekočin
tekom izvajanja agromelioracije: |
1. Mesto nesreče ustrezno zavarovati in označiti. |
2. Po
možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino. |
3. Preprečiti nastanek požara. |
4. Površje tal na mestu razlitja posipati z absorbentom in prekriti s PVC
folijo, da se prepreči infiltracija padavin. |
5. Absorbno snov po uporabi odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži
okolja. |
6. V
primeru razlitja nevarne snovi na utrjenih površinah je potrebno
absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči
širjenje madeža. |
7. V
primeru razlitja nevarne snovi na raščenih tleh ali v gradbenih jamah je
potrebno absorbent posipati na debelo po celotni površini madeža,
onesnaženju pa dopustiti, da zavzame čim večjo površino in s tem
plitvejšo infiltracijo onesnaženja. |
8. O
nesreči, pri kateri pride do onesnaženja zemljine, je potrebno obvestiti
center za obveščanje. |
9. Izvajalec mora nemudoma izkopati onesnaženo zemljino ter jo odpeljati
izven vodovarstvenega območja (na odlagališče nevarnih odpadkov, ali
začasno na utrjeno in pokrito površino brez odtoka) in skladno z Uredbo
o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15). |
|
Varstveni ukrepi v času obratovanja na kmetijskih zemljiščih: |
Na
notranjih območjih so na kmetijskih zemljiščih prepovedani: |
1. gnojenje brez gnojilnega načrta; |
2. gnojenje z ostanki greznic, malih komunalnih čistilnih naprav,
komunalnih ali skupnih čistilnih naprav; |
3. gnojenje z gnojnico in gnojevko; |
4. gnojenje z blatom, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica
komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega
skladiščenja; |
5. shranjevanje organskih gnojil, razen uležanega hlevskega gnoja, v skladu
s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz
kmetijskih virov; |
6. shranjevanje komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. razreda okoljske
kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko
razgradljivih odpadkov; |
7. shranjevanje blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo
blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu; |
8. uporaba komposta in pregnitega blata 2. razreda okoljske kakovosti,
določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko
razgradljivih odpadkov; |
9. uporaba blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata
iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu; |
10.
gnojenje kmetijskih zemljišč z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik,
se mora na ožjih in širših vodovarstvenih območjih izvajati tako, da
enkratni vnos dušika z mineralnimi gnojili pri začetnem gnojenju ne
presega 60 kg N/ha, pri dognojevanju pa 80 kg N/ha; |
Na
širšem vodovarstvenem območju je na kmetijskih zemljiščih dovoljeno: |
1. gnojenje z uležanim hlevskim gnojem in kompostom iz rastlinskih
ostankov; |
2. namakanje z vodo, ki so ji dodana rastlinska hranila; |
3. uporaba komposta in pregnitega blata 1. razreda okoljske kakovosti,
določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko
razgradljivih odpadkov; |
4. uporaba FFS iz seznama dovoljenih FFS iz tehnoloških navodil za
integrirano pridelavo, ki so objavljena na spletnih straneh ministrstva,
pristojnega za kmetijstvo; uporaba mora biti skladna s predpisi o
fitofarmacevtskih sredstvih; |
5. vsak uporabnik FFS mora voditi evidenco o uporabljenih FFS v skladu s
predpisom, ki ureja dolžnost uporabnikov FFS. |
|
Ukrepi
za omilitev vpliva izvedbe posega: |
1. Pri
spremembi namenske rabe gozdnega zemljišča, kot jo določa občinski
prostorski načrt, se do začetka del z gozdom gospodari v skladu z
zakonom, ki ureja gozdove. |
2. Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja za objekt,
za katerega se vzpostavljajo nadomestna kmetijska zemljišča, ob
predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede
krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove. |
3. Sečnja drevja mora biti izvedena v skladu z veljavno zakonodajo. |
4. Sečnja in odstranjevanje vegetacije je dopustno izven vegetacijske
sezone - od začetka novembra do konca februarja. |
5. Po
končani gradnji je potrebno morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje
na okoliškem gozdnem drevju in začasnih gradbenih površinah, sanirati. |
6. Novo nastali gozdni rob je potrebno ustrezno krajinsko oblikovati. Pri
sanaciji gozdnega roba je potrebno uporabiti sadike avtohtonih grmovnih
in drevesnih vrst. Gozdni rob mora biti v vzdolžni in prečni smeri
razgibane oblike, tako da je manj izpostavljen negativnim vremenskim
vplivom. |
7. Hrupna gradbena dela je potrebno izvajati izven obdobja razmnoževanja
ptic in netopirjev (izven obdobja 1. marec do 31. avgust). |
8. Za
izgradnjo bankin in nasipov je potrebno uporabiti je potrebno uporabiti
material, ki ne vsebuje semen ali vegetativnih razmnoževalnih delov
invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. |
9. Morebitne tujerodne rastlinske vrste, ki bi se na območju pojavile po
izgradnji, je potrebno redno odstranjevati še pred semenitvijo. |
10. Med
gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in
drugih škodljivih ali strupenih snovi v tla. Uporabljati je potrebno le
tehnično brezhibno gradbeno mehanizacijo. |
11.
Območje poseke je potrebno vidno ograditi. Izven območja se ne sme
posegati. |
12. V
primeru osvetlitve obstoječih ali novih prometnic je potrebno za javno
razsvetljavo uporabiti svetlobna telesa, ki oddajajo svetlobo barvne
temperature 2.700 K. |
13.
Izgubo dupel in špranj zaradi poseka gozda se naj delno nadomesti s
postavitvijo lesobetonskih netopirnic, čim bližje v gozdu, ki bo ostal
po poseki. Natančna mesta naj v sodelovanju z revirnim gozdarjem in
lastniki gozdov določi strokovnjak za netopirje. |
14.
Morebitna divja odlagališča odpadkov je potrebno predhodno sanirati. |
15. Med
izvedbo je potrebno varovati območja kulturne dediščine pred
poškodovanjem ali uničenjem – čez objekte in območja kulturne dediščine
ne smejo potekati gradbiščne poti, ne smejo se izkoriščati za deponije
viškov materialov. Izvajalec del mora vsaj 10 dni pred začetkom
zemeljskih del o tem obvestiti ZVKDS OE Maribor. |
·
Upoštevati je potrebno varstveni režim EPO Dravsko polje ID št. 42500.2 |
·
Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO – državni nivo (III.
kategorija).« |
|
(21) V
Prilogi 2 se v razdelku 2.1.9 Posebni PIP za EUP na območju naselja
Pleterje se v preglednici za novo vrstico, ki ima v prvem stolpcu oznako
»PL81« doda nova vrstica. V novi vrstici se v prvem stolpcu doda
besedilo: »PL82« in v tretjem stolpcu besedilo: »Dopustna je ureditev
kapljičnega namakanja. |
|
Pogoji
za vzpostavitev kmetijskih zemljišč |
1. Ustrezni ukrepi za vzpostavitev primernosti tal za kmetijsko rabo na
nadomestnih površinah so natančno določeni v Preveritvi izvedljivosti
vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč z uporabo rodovitne zemlje
z območja širitve tovarne Magna Steyer d.o.o., ki jo je izdelal
Agrarius, tla in okolje, Tomaž Kralj s.p, v oktobru 2019, ter uporabi
rodovitnega dela prsti v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev
gradbenega dovoljenja za objekte na območju, za katerega je potrebna
vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč in se izvajajo postopoma,
sočasno z gradnjo posameznih načrtovanih objektov, zato je potrebno pred
izdajo gradbenega dovoljenja za zgoraj navedene objekte izvesti: |
i.
posek dreves in grmičevja, |
j. izruvanje panjev dreves, strojno mletje panjev in preostalih lesnih
ostankov (vejevje, grmičevje ipd.) in enakomerno porazdelitev lesnih
ostankov po celotni površini, |
k. planiranje površine z namenom oblikovanja enakomernega mikro reliefa, |
l.
odstranjevanje ali dodatno mulčenje večjih lesnih ostankov nad 5 cm, ki
bi kasneje oteževali obdelavo tal, |
m.
urediti dovozne poti, |
n. izvesti analizo tal z namenom ugotovitve potreb po založnem gnojenju ter
izvedba samega založnega gnojenja in po potrebi apnenja, |
o. izdelati Elaborat izvedbe vzpostavitve kmetijskih zemljišč za PL79 in
PL82, za preostali del PL 81 ter PL61 in PL62, |
p. pridobiti pravnomočno odločbo o uvedbi melioracije, če se izvajajo
zahtevna agromelioracijska dela, ki jo izda MKGP, in sicer pred
pričetkom agromelioracijskih del. |
2. Pred izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor izvesti: |
k. navoz humusnega sloja rodovitne zemljine v debelini vsaj 50 cm. Za navoz
se uporabi zemlja odstranjena iz globine 0-30 cm na območju načrtovane
širitve gospodarske cone Talum, tudi iz območja gozdnih zemljišč, saj je
zemlje na območju kmetijskih zemljišč premalo (globina samo 30 cm) ter
zemlja iz območja Magne do globine 60cm . Zemlji je potrebno po potrebi
sejati z namenom odstranitve skeleta (kamenja). |
l.
Grobo planiranje navožene rodovitne zemlje z buldožerjem ali bagrom. |
m.
Oblikovanje prehodov na sosednja kmetijska zemljišča. Zaradi navoza 50
cm rodovitne zemlje bodo prehodi na sosednja kmetijska zemljišča zelo
blagi in položni. |
n. Analiza navožene plasti rodovitne zemlje ter izvedba gnojenja in po
potrebi apnenja. |
o. Podrahljavanje z dvema nogačama z namenom razrahljanja tal, ki so se
zbila tekom izvajanja agromelioracijskih del. Potrebna previdnost, da se
s tem na površino ne dvigne kamenja. |
p. Drugo natančno ročno pobiranje ali mulčenje drevesnih ostankov, ki so se
po ukrepu podrahljavanje pojavili na površini kmetijskega zemljišča. |
q. Ravnanje površine z rahljalnikom (t.i. »gruberjem), s katerim se še
dodatno mehansko uniči morebitne plevele in poravna teren. |
r. Tretje ročno pobiranje ali mulčenje morebitnih lesnatih ostankov. |
s. Ravnanje površine s »šino«, diagonalno, dvokrižno. |
t. Do
izdaje uporabnega dovoljenja se izvede zaključek del in prevzem
kmetijskih zemljišč ter preostale ukrepe predvidene s pedološko študijo
(točka 8. – 17. za PL 81) in v skladu z predvidenim Elaboratom izvedbe
vzpostavitve kmetijskih zemljišča za PL79 in PL82, za preostali del PL
81 ter PL61 in PL62. |
3. Po
izdaji uporabnega dovoljenja in prevzemu kmetijskih zemljišč mora
investitor spremljati stanje vzpostavitve in izvajati nadaljnje ukrepe
za usposabljanje nadomestnih kmetijskih zemljišč, kot so: |
c. Setev prve kulture, meliorativna rastlina, lucerna, 35 kg semena /ha,
lucerna ugodno vpliva na vzpostavitev primernega zračno-vodnega režima
tal, obenem pa prispeva veliko zelene mase za t.i. zeleni podor,
koreninski sistem dobro preraste debelo plast prsti in dodatno
izboljšuje plodnost tal. |
d. Ravnanje s »cambridge« valjarjem. |
e. Delajo morajo potekati v suhem vremenu. |
4. V
vseh fazah vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč mora izvajanje
nadzirati strokovnjak s področja pedologije, ki po zaključku del izdela
tudi potrditveni elaborat. |
5. Posek gozda in priprava terena se izvede istočasno, nasipavanje se lahko
izvaja fazno glede na samo izvedbo gradbenih del vendar brez
dolgoročnega deponiranja rodovitnega dela tal. |
6. Nadomestna kmetijska zemljišča se vzpostavijo do pridobitve uporabnega
dovoljenja za objekte na območju, za katerega je potrebna vzpostavitev
nadomestnih kmetijskih zemljišč. |
7. Ves
razpoložljiv rodoviten del tal z območja posega, za katerega se
vzpostavljajo nova nadomestna kmetijska zemljišča, je potrebno uporabiti
za namen vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč. |
8. Vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč mora biti časovno usklajena
s časom gradnje na drugih zemljiščih, za katera se nadomestna kmetijska
zemljišča vzpostavljajo. Izkop rodovitnega dela tal na območju gradnje
mora biti neposredno prepeljan na območje nadomestnih kmetijskih
zemljišč. S tem se zagotavlja ekonomsko najbolj racionalna rešitev, saj
je izkop in prevoz enkratno dejanje, med tem ko bi se pri začasnem
deponiranju rodovitnega dela tal faze podvajale, ter prepreči poškodbe
tal (tudi v primeru, ko se popolnoma upošteva pogoje za začasno
deponiranje). Prav tako ni potrebno iskati ustreznih površin za začasno
deponiranje, ki znašajo približno četrtine površine posega. |
9. Pri
dovozu tal je potrebno načrtovati sistem transportnih poti, ki morajo
biti vnaprej določene in zakoličene. Gostota transportnih poti mora biti
takšna, da gradbeni mehanizaciji omogoča razprostiranje tal brez
prevelikega gaženja (priporočena razdalja med potmi je 30 m).
Transportne poti je potrebno postopoma prerahljati pred izravnavo tal na
transportnih poteh. |
10. Na
območju vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč je dopustno
mulčenje mlade gozdne zarasti ter sekanje, frezanje panjev in odvoz
lesnih ostankov. Če je izvedljivo, je smiselno drevesne panje odpeljati
iz lokacije in jih mineralizirati drugje. |
11.
Dopustna je vzpostavitev pravilnejših oblik obdelovalnih površin, zaradi
lažje obdelave kmetijskih zemljišč, v dogovoru z lastniki zemljišč, ki
so zajeta v območje posega. |
12.
Predvideti je potrebno ustrezno parcelacijo območja, ki bo omogočala
neovirano strojno obdelavo. |
13. Pred
pričetkom del za vzpostavitev kmetijskih zemljišč je potrebno odstraniti
vse inertne odpadke in smeti. |
14.
Kmetijska zemljišča se vzpostavljajo do polne funkcionalnosti skozi več
rastnih sezon, zato je potrebno predvideti setev rastlin za zeleno
gnojene in izboljšanje strukture tal ter dodatne delovne operacije v
naslednjih sezonah (apnenje, dodatno gnojenje z dušikom za hitrejšo
mineralizacijo lesnih ostankov, pobiranje lesnih ostankov …). |
15. V
primeru, da vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč v EUP PL82 po
nadaljnjih postopkih za izgradnjo industrijskega kompleksa ne bo
potrebna oziroma krčitev iz drugih razlogov ne bo izvedena, mora občina
spremeniti namensko rabo v prvotno namensko rabo. |
|
Splošni
varnostni ukrepi v času izvajanja agromelioracije: |
1. Vsa
gradbena vozila in stroji, ki se uporabljajo na območju, morajo biti
tehnično brezhibni, očiščeni ter redno pregledovani in vzdrževani, da ne
bi prišlo do puščanja goriva, motornega, zavornega ali hidravličnega
olja. |
2. Parkirišče za vozila in delovne stroje je dovoljeno, kot tudi prostor za
vzdrževanje vozil in strojev, začasna skladišča za goriva in maziva ali
gradbena kemična sredstva ter oskrba strojev in naprav z gorivom. |
3. Na
območju morajo biti na razpolago zaščitna folija, lovilna korita in
absorbna sredstva za primer, da bi prišlo do iztoka goriva oziroma olja.
Folija in korita morajo biti nemudoma nameščeni povsod, kjer pride do
točkovnega kapljanja goriva ali olja. |
4. Zaščitno folijo, absorpcijska sredstva in lovilna korita, ki so bila
uporabljena v primeru iztekanja olj ali goriva, je potrebno po končanih
delih odstraniti. Z onesnaženim materialom je potrebno ravnati v skladu
z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15). |
5. Za
primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora
biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. V načrtu morajo
biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo
intervencije. |
6. Odpadke, ki nastanejo pri delih je potrebno hraniti ločeno po vrstah
odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov. |
7. Nevarne odpadke ni dovoljeno zbirati na območju gradbišča. Zagotovljen
mora biti reden odvoz z območja, pri čemer je potrebno odpadke oddati
zbiralcu odpadkov, nevarne odpadke pa pooblaščeni organizaciji za
zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano. |
8. V
primeru zemeljskih nasipov in tamponov se ne sme vgrajevati materialov,
ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo. |
9. Na
delovišču morajo biti upoštevani vsi predpisi o zaščiti pred požari,
eksplozijami in razlivanjem. |
10.
Sanitarije na območju, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z urejeno
odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene. |
|
Ukrepi
ob morebitnem razlitju goriva, motornega olja oz. hidravličnih tekočin
tekom izvajanja agromelioracije: |
1. Mesto nesreče ustrezno zavarovati in označiti. |
2. Po
možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino. |
3. Preprečiti nastanek požara. |
4. Površje tal na mestu razlitja posipati z absorbentom in prekriti s PVC
folijo, da se prepreči infiltracija padavin. |
5. Absorbno snov po uporabi odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži
okolja. |
6. V
primeru razlitja nevarne snovi na utrjenih površinah je potrebno
absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči
širjenje madeža. |
7. V
primeru razlitja nevarne snovi na raščenih tleh ali v gradbenih jamah je
potrebno absorbent posipati na debelo po celotni površini madeža,
onesnaženju pa dopustiti, da zavzame čim večjo površino in s tem
plitvejšo infiltracijo onesnaženja. |
8. O
nesreči, pri kateri pride do onesnaženja zemljine, je potrebno obvestiti
center za obveščanje. |
9. Izvajalec mora nemudoma izkopati onesnaženo zemljino ter jo odpeljati
izven vodovarstvenega območja (na odlagališče nevarnih odpadkov, ali
začasno na utrjeno in pokrito površino brez odtoka) in skladno z Uredbo
o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15). |
|
Varstveni ukrepi v času obratovanja na kmetijskih zemljiščih: |
Na
notranjih območjih so na kmetijskih zemljiščih prepovedani: |
1. gnojenje brez gnojilnega načrta; |
2. gnojenje z ostanki greznic, malih komunalnih čistilnih naprav,
komunalnih ali skupnih čistilnih naprav; |
3. gnojenje z gnojnico in gnojevko; |
4. gnojenje z blatom, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica
komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega
skladiščenja; |
5. shranjevanje organskih gnojil, razen uležanega hlevskega gnoja, v skladu
s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz
kmetijskih virov; |
6. shranjevanje komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. razreda okoljske
kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko
razgradljivih odpadkov; |
7. shranjevanje blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo
blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu; |
8. uporaba komposta in pregnitega blata 2. razreda okoljske kakovosti,
določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko
razgradljivih odpadkov; |
9. uporaba blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata
iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu; |
10.
gnojenje kmetijskih zemljišč z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik,
se mora na ožjih in širših vodovarstvenih območjih izvajati tako, da
enkratni vnos dušika z mineralnimi gnojili pri začetnem gnojenju ne
presega 60 kg N/ha, pri dognojevanju pa 80 kg N/ha; |
Na
širšem vodovarstvenem območju je na kmetijskih zemljiščih dovoljeno: |
1. gnojenje z uležanim hlevskim gnojem in kompostom iz rastlinskih
ostankov; |
2. namakanje z vodo, ki so ji dodana rastlinska hranila; |
3. uporaba komposta in pregnitega blata 1. razreda okoljske kakovosti,
določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko
razgradljivih odpadkov; |
4. uporaba FFS iz seznama dovoljenih FFS iz tehnoloških navodil za
integrirano pridelavo, ki so objavljena na spletnih straneh ministrstva,
pristojnega za kmetijstvo; uporaba mora biti skladna s predpisi o
fitofarmacevtskih sredstvih; |
5. vsak uporabnik FFS mora voditi evidenco o uporabljenih FFS v skladu s
predpisom, ki ureja dolžnost uporabnikov FFS. |
|
Ukrepi
za omilitev vpliva izvedbe posega: |
1. Pri
spremembi namenske rabe gozdnega zemljišča, kot jo določa občinski
prostorski načrt, se do začetka del z gozdom gospodari v skladu z
zakonom, ki ureja gozdove. |
2. Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja za objekt,
za katerega se vzpostavljajo nadomestna kmetijska zemljišča, ob
predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede
krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove. |
3. Sečnja drevja mora biti izvedena v skladu z veljavno zakonodajo. |
4. Sečnja in odstranjevanje vegetacije je dopustno izven vegetacijske
sezone - od začetka novembra do konca februarja. |
5. Po
končani gradnji je potrebno morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje
na okoliškem gozdnem drevju in začasnih gradbenih površinah, sanirati. |
6. Novo nastali gozdni rob je potrebno ustrezno krajinsko oblikovati. Pri
sanaciji gozdnega roba je potrebno uporabiti sadike avtohtonih grmovnih
in drevesnih vrst. Gozdni rob mora biti v vzdolžni in prečni smeri
razgibane oblike, tako da je manj izpostavljen negativnim vremenskim
vplivom. |
7. Hrupna gradbena dela je potrebno izvajati izven obdobja razmnoževanja
ptic in netopirjev (izven obdobja 1. marec do 31. avgust). |
8. Za
izgradnjo bankin in nasipov je potrebno uporabiti je potrebno uporabiti
material, ki ne vsebuje semen ali vegetativnih razmnoževalnih delov
invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. |
9. Morebitne tujerodne rastlinske vrste, ki bi se na območju pojavile po
izgradnji, je potrebno redno odstranjevati še pred semenitvijo. |
10. Med
gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in
drugih škodljivih ali strupenih snovi v tla. Uporabljati je potrebno le
tehnično brezhibno gradbeno mehanizacijo. |
11.
Območje poseke je potrebno vidno ograditi. Izven območja se ne sme
posegati. |
12. V
primeru osvetlitve obstoječih ali novih prometnic je potrebno za javno
razsvetljavo uporabiti svetlobna telesa, ki oddajajo svetlobo barvne
temperature 2.700 K. |
13.
Izgubo dupel in špranj zaradi poseka gozda se naj delno nadomesti s
postavitvijo lesobetonskih netopirnic, čim bližje v gozdu, ki bo ostal
po poseki. Natančna mesta naj v sodelovanju z revirnim gozdarjem in
lastniki gozdov določi strokovnjak za netopirje. |
14.
Morebitna divja odlagališča odpadkov je potrebno predhodno sanirati. |
15. Med
izvedbo je potrebno varovati območja kulturne dediščine pred
poškodovanjem ali uničenjem – čez objekte in območja kulturne dediščine
ne smejo potekati gradbiščne poti, ne smejo se izkoriščati za deponije
viškov materialov. Izvajalec del mora vsaj 10 dni pred začetkom
zemeljskih del o tem obvestiti ZVKDS OE Maribor. |
·
Upoštevati je potrebno varstveni režim EPO Dravsko polje ID št. 42500.2 |
·
Upoštevati je potrebno varstveni režim VVO – državni nivo (III.
kategorija).« |
|
(22) V
Prilogi 2 se v razdelku 2.1.14 Posebni PIP za EUP na območju naselja
Strnišče se v preglednici črta celotna vrstica, ki ima v prvem stolpcu
oznako »SN36«. |
|
(23) V
Prilogi 2 se v razdelku 2.1.16 Posebni PIP za EUP na območju naselja
Starošince v preglednici v vrstici s šifro EUP »ST20-OPPN« v tretjem
stolpcu v prvi alineji črta besedilo zadnjega stavka in nadomesti z
besedilom: »Na območju EUP velja Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za enote urejanja prostora ST20, CI10 in CI11 Gramoznica Pleterje
(črpanje gramoza – zahodni del) (Uradno glasilo slovenskih občin, št.
56/16), ki ostane v veljavi do preklica.«. |
|
6. člen |
(vsebina
sprememb in dopolnitev Priloge 3) |
(1) V
celoti se nadomesti Prilogo 3 odloka o OPN. |
|
7. člen |
(vsebina
sprememb in dopolnitev Priloge 4) |
(1) V
celoti se nadomesti Prilogo 4 odloka o OPN. |
|
3.
Prehodne in končne določbe |
|
8. člen |
(hramba
in vpogled v občinski prostorski načrt) |
(1)
Spremembe in dopolnitve št. 3 občinskega načrta Občine Kidričevo, se
hranijo na sedežu Občine Kidričevo in Skupne občinske uprave občin v
Spodnjem Podravju, v digitalni in analogni (izpisani in izrisani) obliki
ter so na vpogled v času uradnih ur. |
(2) V
primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko, veljajo podatki iz
analogne oblike plana. |
(3)
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred
uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah prostorskih izvedbenih
aktov občine, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega
dovoljenja. |
|
9. člen |
(nadzor
nad izvajanjem odloka) |
(1)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske
službe. |
|
10. člen |
(začetek
veljavnosti) |
(1) Ta
odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati
petnajsti dan po objavi. |
|
Številka: 3500-2/2018 |
Datum:
7.2.2020 |
|
|
Občina
Kidričevo |
|
Anton Leskovar, župan |
|
Priloge: |
·
Priloga
3 |
·
Priloga
4 |
|
|