Na podlagi 60. člena
zakona o vodah
(Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86 in Uradni list RS, št. 15/91), 19. in
80. člena
zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 25. člena
zakona o prekrških
(Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90 in Uradni
list RS, št. 10/91, 13/93, 6/96, 35/97, 73/97, 87/97, 73/98, 31/00 in
24/01) in 16. člena
statuta Občine Borovnica
(Uradni list RS, št. 42/99) je Občinski svet občine Borovnica na 27.
seji dne 16. 5. 2002 sprejel |
O D L O K |
o varstvu virov pitne
vode na območju Občine Borovnica |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta odlok določa
varstvene pasove virov pitne vode na območju Občine Borovnica in ukrepe
za zavarovanje zalog ter zdravstvene ustreznosti pitne vode iz teh
virov. |
2. člen |
S tem odlokom se
zavarujejo naslednji vodni viri: |
1. vodarna Borovniški
vršaj (za centralni vodovod Vrhnika–Borovnica), |
2. zajetje Izber (za
vodovod Zabočevo), |
3. zajetje Šumnik (za
vodovoda Brezovica pri Borovnici in Niževec–Dražica), |
4. zajetje Brezovšek
(za vodovod Brezovica pri Borovnici), |
5. zajetje Gadovec
(za vodovod Ohonica–Dražica), |
6. zajetje Nad
Ohonico (za vodovod Ohonica), |
7. zajetje Pristava
(za vodovod Pristava), |
8. zajetje Malence
(nadomestno zajetje za del sistema Borovnica–Vrhnika), |
9. zajetje Malence 1
(za vodovod Borovnica zgornji), |
10. zajetje Pako
(nadomestno zajetje za del sistema Borovniški vršaj–Borovnica).
|
Širši varstveni pas
zajetja Šumnik sega na območje Občine Brezovica. |
3. člen |
Meje varstvenih pasov
so določene na podlagi strokovnih podlag za zavarovanje vodnih virov v
študiji “Geološke in hidrogeološke razmere na območju občine, osnove za
izdelavo sanacijskih programov zajetij pitne vode, nadomestni vodni viri
in strokovne podlage za zavarovanje virov pitne vode“ (september 2000),
ki jo je izdelalo podjetje Hidroconsulting, d.o.o. Dragomer.
|
Študija s
kartografskim gradivom, ki vsebuje hidrogeološke podatke na topografskih
kartah v merilu 1:5000 in 1:25000 in katastrske karte v merilu 1:5000 z
vrisanimi mejami varstvenih pasov, so sestavni del tega odloka in so na
vpogled pri pristojni službi Občine Borovnica. |
II.
VARSTVENI PASOVI |
4. člen |
Območje varovanja
virov pitne vode, ki ga varujemo s tem odlokom, je razdeljeno na
naslednje varstvene pasove: |
– najožji varstveni
pas (cona 1), |
– ožji varstveni pas
(cona 2), |
– širši varstveni pas
(cona 3). |
Najožji varstveni pas
(cona 1) je območje z najstrožjim režimom varovanja. Obsega neposredno
okolico vira pitne vode in objektov za oskrbo s pitno vodo, kjer je
možno naključno ali namerno onesnaženje pitne vode ali poškodba
vodovodnih objektov. Po pojavu onesnaženja tako rekoč ni časa za
preprečitev onesnaženja pitne vode v vodovodnem sistemu. |
Ožji varstveni pas
(cona 2) je območje s strogim režimom varovanja in obsega površino, kjer
obstaja možnost hitrega onesnaženja vode v vodonosniku. To pomeni, da po
pojavu onesnaženja tako rekoč ni časa za preprečitev vstopa vodi nevarne
snovi v vodonosnik, je pa na voljo določena čas za preprečitev vstopa
nevarnih snovi v omrežje. |
Širši varstveni pas
(cona 3) je območje z manj strogim režimom varovanja in zajema celotno
območje ali pa le del napajalnega območja vodonosnika (odvisno od
hidroloških in hidrogeoloških razmer ter izrabe vodonosnika), iz
katerega se podzemna voda pretaka v smeri zajetja in območja, s katerega
se lahko onesnažene površinske vode iztekajo na napajalno območje
vodonosnika ali pa se podzemna voda sosednjega vodonosnika drenira na
napajalno območje obravnavanega vodonosnika. |
III. VARSTVENI UKREPI |
5. člen |
Varstveni ukrepi se
seštevajo. Vsi ukrepi, prepovedi in obveznosti, ki veljajo za širši
varstveni pas, veljajo tudi za oba preostala varstvena pasova, kar pa je
dovoljeno za ožji in najožji varstveni pas, je dovoljeno tudi za širši
varstveni pas. |
Ukrepi v najožjem
varstvenem pasu |
6. člen |
Najožji varstveni pas
(cona 1) obsega opazovalne objekte in neposredno okolico vira pitne
vode. Zemljišče območja najožjega varstvenega pasu je v lasti
upravljavca vodovoda ali občine. Območje mora biti fizično zavarovano in
opremljeno z opozorilno tablo. |
Vstop na to območje
je dovoljen upravljavcu vodovoda, pristojnim inšpekcijskim organom ter
pooblaščenim osebam zdravstvene organizacije, ki spremlja in nadzoruje
kakovost pitne vode. |
V najožjem varstvenem
pasu ni dovoljena uporaba kemičnih sredstev za zaščito in uravnavanje
rasti rastlin, uničevanje podrasti in škodljivcev ter organsko gnojenje. |
Ukrepi v ožjem
varstvenem pasu |
7. člen |
a) V ožjem varstvenem
pasu je prepovedano: |
– graditi naftovode
in plinovode, |
– graditi proizvodne,
obrtne in servisne objekte, |
– graditi energetske
objekte, ki bi škodljivo vplivali na vodni vir, |
– graditi
stanovanjske, počitniške, poslovne in industrijske objekte ter
živinorejske farme, |
– graditi skladišča
nevarnih snovi |
– graditi pralnice
avtomobilov, |
– uporabljati
fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo škodljive snovi in katera v
pitni vodi presegajo polovico mejne koncentracije, opredeljene v
predpisih o zdravstveni ustreznosti pitne vode, |
– graditi nove silose
za siliranje zelene krme (na obstoječih je treba preveriti prepustnost
na vodo), |
– graditi nove hleve
ali farme za gojenje velike in male živine nad 30 GVŽ, |
– graditi zbiralnike
živinskih gnojil, |
– polivati gnojevko
ali gnojnico, odplake in blato in čistilne naprave, komposte z neomejeno
uporabo in mulje iz industrijskih usedalnikov, strug in potokov,
uporabljati rudninska, živinska in druga organska gnojila, |
– graditi namakalne
sisteme, |
– graditi skladišča
nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, |
– graditi nove
prometnice (obstoječe prometnice, razen gozdnih cest, je treba sanirati
tako, da meteorne vode s cestišča ne odtekajo v vodonosnik),
|
– izvajati tranzitni
promet z nevarnimi snovmi (na železniški progi pod posebnimi pogoji),
|
– ponikati odpadno
vodo, |
– graditi čistilne
naprave za odpadno vodo, |
– uporabljati
zbiralnike odpadne vode in greznice z odtokom v tla ali vodotoke,
|
– graditi
ponikovalnice za komunalne odpadne vode, padavinske vode s cestišč, z
izjemo gozdnih cest, (upoštevati je treba uredbo o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda in virov onesnaženja – Uradni list
RS, št. 35/96), |
– graditi objekte, ki
zmanjšujejo količino vode vodnega vira, |
– graditi odlagališča
in pretovorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov in začasna
skladišča posebnih odpadkov, |
– graditi
pokopališča, |
– graditi bencinske
servise, |
– odpirati kamnolome
(obstoječe je treba sanirati in zapreti), |
– izkopavati prod iz
vodotokov in brežin, |
– izvajati golosečnjo
v gozdovih kot način gospodarjenja z gozdovi, |
– odlagati komunalne
in posebne odpadke (divja odlagališča je treba sanirati), |
– odlagati rabljene
avtomobile, |
– vrtati raziskovalne
vrtine z uporabo pomožnih sredstev, ki so vodi škodljiva, |
– povečati črpanje iz
vodnjakov izven vodovodnega sistema, |
– parkirati polne
cisterne z nevarnimi snovmi in kurilnim oljem. |
b) V ožjem varstvenem
pasu je pod posebnimi pogoji dovoljeno: |
– graditi
stanovanjske hiše v vrzelih obstoječih zazidalnih površin, kjer je
dovoljeno povečanje števila stanovalcev do 25% (novogradnje, adaptacije,
prezidave, dozidave, spremembe namembnosti objektov in podobno), če je
urejeno odvajanje in čiščenje odpadnih voda, |
– adaptirati in
rekonstruirati stanovanjske hiše in gospodarske objekte pod pogojem, da
so izvedeni zaščitni ukrepi, |
– graditi nadomestne
objekte z odstranitvijo prejšnjih, spreminjati namembnost obstoječih
objektov, |
– obstoječa naselja,
čista industrija in živinoreja se lahko ohranijo v normalnem obsegu.
Urediti je treba varen odtok odpadnih voda in odvoz nevarnih odpadkov,
|
– graditi objekte za
potrebe individualnih kmečkih gospodarstev (hlevi z urejenimi gnojišči,
silosi itd.) do 30 GVŽ, |
– graditi skladišča
za kurilno olje s prostornino do 5 m3. Cisterne za nafto, tekoče naftne
derivate ali nevarne snovi, morajo biti zgrajene v skladu s pravilnikom
o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne
naprave za naravne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/79),
|
– obstoječa
živinoreja se lahko ohrani, gnojišča pa morajo biti urejena v skladu z
navodilom za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list
RS, št. 34/00), |
– gnojenje v skladu z
gnojilnim načrtom na podlagi analize založenosti tal (uredba o vnosu
nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla – Uradni list RS, št. 68/96
in 35/01), |
– graditi plinovode,
|
– graditi gozdne
ceste in vlake s soglasjem upravljalca vodovoda, |
– izvajati spravilo
lesnih sortimentov v skladu s pravilnikom o izvajanju sečnje, ravnanju s
sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni
list RS, št. 30/93), |
– graditi neprepustno
javno in interno kanalizacijsko omrežje in nanj priključiti vse objekte
(neprepustnost mora izvajalec dokazati z atestom), |
– graditi za vodo
neprepustne in nepretočne greznice za individualne stanovanjske objekte,
pri katerih ni možno odvajati komunalne odpadne vode v javno
kanalizacijo, skladno s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in
greznic (te greznice so začasne, in sicer do zgraditve javne
kanalizacije). Odvoz odpadne vode mora investitor oziroma uporabnik
urediti z upravljalcem kanalizacije. |
Dovoljuje se uporaba
železniške proge Ljubljana-Postojna, pod naslednjimi pogoji:
|
– Železniško
gospodarstvo Ljubljana mora na odseku železniške proge skozi Občino
Borovnica upoštevati preventivne varstvene ukrepe skladno z zakonom o
prevozu nevarnega blaga (Uradni list RS, št. 79/99), |
– v ožjem varstvenem
pasu je prepovedana uporaba vodi nevarnih snovi za škropljenje
železniške proge in nasipa, |
– v treh letih po
uveljavitvi tega odloka mora upravljalec železnice zagotoviti in
opremiti posebno skupino za sanacijo onesnaženja z nevarnimi snovmi ob
vsakem prevozu več kot 10 m3 nevarnih snovi, |
– stalno pozitivno
kontrolo tirnic na celotni trasi in na območju železniške postaje.
|
V ožjem varstvenem
pasu mora biti rekonstrukcija obstoječih cest izvedena v 5,5 m širokem
voznem pasu tako, da ob incidentih morebitne razlite tekočine ne morejo
pronicati do podzemne vode. Greznice in gnojišča je treba preurediti
tako, da ni nevarnosti pronicanja v podtalnico oziroma prelivanja na
površino, v skladu s Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic
(Uradni list SRS, št. 10/85). V šestih mesecih po dograditvi
kanalizacije, je obvezna priključitev na javno kanalizacijo.
|
V ožjem varstvenem
pasu je treba opremiti ceste z ustrezno signalizacijo (opozorilne table,
zmanjšanje hitrosti vozil). |
Poleg navedenih
ukrepov se lahko na podlagi predhodnih strokovnih mnenj in presoje
vplivov na podzemno vodo v ožjem varstvenem pasu prepovejo še druge
dejavnosti in posegi, ki bi ogrožali kakovost in količino vodnega vira. |
Ukrepi v širšem
varstvenem pasu |
8. člen |
a) V širšem
varstvenem pasu je prepovedano: |
– uporabljati
zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo škodljive snovi, ki se v
pitni vodi približujejo meji koncentracije (ogrožajo vodni vir) in so
opredeljena v predpisih o zdravstveni ustreznosti pitne vode,
|
– polivati gnojnico,
gnojevko, odpadno blato iz čistilne naprave, |
– rediti živali nad
50 GVŽ na kmetijsko posestvo, |
– ponikovati odpadne
vode, razen meteornih voda, |
– gnojiti tla z
odpadki in odplakami, |
– graditi proizvodne,
energetske, obrtne in servisne objekte, ki pomenijo nevarnost za vir
pitne vode, |
– graditi skladišča
nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki so večja kot
50 m3 za posamezni rezervoar (200 m3 v zaključeni celoti), |
– graditi naftovode,
|
– graditi objekte, ki
bistveno zmanjšujejo zaloge in izdatnost vodnega vira, |
– graditi odlagališča
odpadkov, |
– graditi pralnice
avtobomilov, ki nimajo priključka na kanalizacijo, |
– graditi zavetišča
za živali, |
– odpirati nove
kamnolome, glinokope in peskokope (obstoječe je treba sanirati do
stopnje, da obratovanje ne ogroža podzemne vode), |
– izvajati cestni
tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v
predpisih o prevozu nevarnih snovi po nezaščitenih cestah in železnicah,
|
– spreminjati
namembnosti in dejavnosti objektov, če se s tem povečuje nevarnost za
vodni vir, |
– izvajati golosečnje
kot način gospodarjenja z gozdovi, |
– izvajati sečnjo in
spravilo lesa v večjem obsegu brez vednosti upravljalca vodovoda,
|
– graditi odlagališča
rabljenih avtomobilov in odlagati rabljene avtomobile, |
– odlagati gradbene
odpadke, |
– vrtati raziskovalne
vrtine z uporabo pomožnih sredstev, ki so vodi škodljiva, |
– vrtati vrtine za
toplotne črpalke. |
b) V širšem
varstvenem pasu je pod posebnimi pogoji dovoljeno: |
– graditi
stanovanjsko in drugo gradnjo ter čisto industrijo in obrt na območju,
ki je opremljena s kanalizacijo in vodotesnimi greznicami, |
– graditi neprepustno
javno in interno kanalizacijsko omrežje, staro je treba sanirati do
neprepustnosti za vodo, |
– graditi nove
komunalne čistilne naprave nad 2.000 PE, |
– graditi objekte za
potrebe individualnih kmečkih gospodarstev (hleve z urejenim gnojiščem,
silose itd.), |
– rediti živino v
hlevih z največ 50 GVŽ in urejenim gnojiščem tako, da ni nevarnosti
ponikanja in prelivanja gnojnice ali gnojevke v nezavarovana tla in
naprej v podzemno vodo, |
– pri opravljanju
kmetijske dejavnosti je treba upoštevati določila uredbe o vnosu
nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96 in
35/01), |
– namakati kmetijske
površine na podlagi izdelane strokovne ocene o vplivu vnosa snovi v tla
in podtalnico ter na podlagi dovoljenja pristojnih organov, |
– hitrost vozil, ki
prevažajo nafto, naftne derivate, nevarne in škodljive snovi po cestah v
širšem varstvenem pasu, je omejena na 40 km/h, |
– obratovanje tovarne
LIKO po sprejetem ureditvenem načrtu, izgradnji kanalizacije in
priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje, |
– dejavnost v
objektih Ministrstva za obrambo Republike Slovenije v Brezovici pri
Borovnici v skladu z ureditvenim načrtom, |
– graditi odlagališča
gradbenih odpadkov, |
– prometnice
regionalnega in lokalnega pomena, |
– v gozdarstvu
uporabljati sredstva za zatiranje škodljivcev na podlagi določil zakona
o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93), |
– izvajati spravilo
lesnih sortimentov v skladu s pravilnikom o izvajanju sečnje, ravnanju s
sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni
list RS, št. 30/93). |
Dovoljuje se uporaba
regionalne ceste Vrhnika–Podpeč na odseku Bistra–Goričica, pod
naslednjimi pogoji: |
– prevoz nevarnih
snovi v tovarno Fenolit in iz tovarne je dovoljen le na odseku v smeri
proti Vrhniki, |
– poleg varnostnih
ukrepov za prevoz nevarnih snovi, ki so predpisane z zakonom o prevozu
nevarnega blaga, se uporabljajo tudi določbe Evropskega sporazuma o
mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga, |
– za vozila z
nevarnimi tekočinami je obvezno spremstvo ter omejitev hitrosti vozil na
40 km/h. |
Dovoljuje se
obratovanje tovarne Fenolit:, |
– pod pogoji –
določenimi v UN (ureditvenemu načrtu) Fenolit in vodnogospodarskim
dovoljenjem Ministrstva za okolje in prostor. |
Podjetje je dolžno
izvajati monitoring tal in monitoring odpadnih voda ter o tem obveščati
upravljalca vodovoda. |
c) V širšem
varstvenem pasu je obvezno: |
– graditi za vodo
neprepustno javno in interno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj
vse objekte; neprepustnost mora izvajalec dokazati z atestom,
|
– graditi urejene
neprepustne manipulacijske površine z odvodom meteornih vod v
kanalizacijo preko maščobnika, |
– graditi lovilne
sklede za obstoječa skladišča nevarnih snovi, v katere je možno ujeti
tudi rabljeno požarno vodo, |
– opremiti ceste z
opozorilnimi tablami (omejitev hitrosti, območje varovanja pitne vode,
izlitje javi takoj ipd.), |
– graditi neprepustne
in nepretočne greznice za individualne stanovanjske objekte pri katerih
ni možno odvajati komunalnih odpadnih voda v javno kanalizacijo, skladno
s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS,
št. 10/85), |
– stalno kontrolirati
železniško progo in območje železniške postaje ter izvajati ukrepe v
skladu z zakonom o prevozu nevarnega blaga (Uradni list RS, št. 79/99).
|
Pod posebnimi pogoji
se lahko v širšem varstvenem območju dovoli gradnja novih prometnic
(ceste, proge), plinovodov in naftovodov ter obratovanje obstoječih ter
izgradnja novih objektov posebnega družbenega pomena. |
Poleg navedenih
ukrepov se lahko na podlagi predhodnih strokovnih mnenj in presoje
vpliva na podzemno vodo v širšem varstvenem pasu prepovedo še druge
dejavnosti in posegi, ki bi ogrožali kakovost in količino vodnega vira. |
IV. POSEBNI UKREPI |
9. člen |
Obstoječi
stanovanjski objekti v širšem in ožjem varstvenem pasu lahko uporabljajo
neprepustne in nepretočne greznice do izgradnje javne kanalizacije.
|
V treh letih po
sprejetju odloka morajo lastniki stanovanjskih objektov zatesniti
pretočne ali prepustne greznice. |
10. člen |
Za vse večje posege
in dejavnosti v varstvenih območjih, ki jih omogoča in dovoljuje ta
odlok, mora za izdajo soglasja upravljalca vodovoda investitor pridobiti
presojo vpliva posega na vir pitne vode pri za to pooblaščeni
organizaciji, ki spremlja nadzor nad kakovostjo pitne vode in
zdravstveno ustreznostjo pitne vode, ter varnost oskrbe na območju
Občine Borovnica. |
11. člen |
Na prometnicah, ki
prečkajo varstvene pasove vodnih virov, je treba postaviti ustrezne
prometne znake za obvestilo o začetku in prenehanju posebnih režimov –
prehoda prek varstvenega območja. Opozorila postavi upravljalec vodnega
vira in vodovodnih objektov, ki jih je tudi dolžan vzdrževati in
odstraniti, če za to nastanejo razlogi. |
12. člen |
O režimu upravljanja
z zemljišči in gozdovi v posameznih varstvenih pasovih, je lastnike
dolžna obvestiti občinska uprava, v roku 6 mesecev po sprejetju odloka. |
13. člen |
Skladišča nafte,
naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi morajo biti vpisana v
kataster, ki ga vodi pristojni organ Občine Borovnica, inšpekcijske
službe pa morajo imeti nad njimi stalen nadzor. Rok za izdelavo katastra
je leto dni po sprejetju odloka. |
14. člen |
Če se z ukrepi tega
odloka omeji izraba kmetijskega ali gozdnega zemljišča, je lastnik
upravičen do povračila izpada dohodka. Višino sredstev se določi s
posebnim odlokom, ki ga sprejme občinski svet. |
V. SANACIJSKI UKREPI |
15. člen |
Občina mora
pripraviti in sprejeti program čezmernega obremenjevanja okolja v
varstvenih pasovih virov pitne vode v roku enega leta po sprejetju
odloka na občinskem svetu. |
Onesnaževalci v
varstvenih pasovih izdelajo svoje programe sanacije, v skladu s 66.
členom zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93). Rok za
izdelavo je eno leto po sprejemu odloka na občinskem svetu. |
Sredstva za izdelavo
sanacijskih programov ter njihovo izvajanje zagotavljajo onesnaževalci,
vsak za svoj program. |
Izvajanje ukrepov
sanacijskih programov mora biti vključeno v letne in srednjeročne plane
lokalne skupnosti in onesnaževalcev. |
VI. NADZOR NAD
IZVAJANJEM UKREPOV NA OBMOČJU VAROVANJA PITNE VODE |
16. člen |
Nadzor se izvaja nad:
|
– nadzor nad
dokumentacijo za izvajanje posegov v prostor na zavarovanih območjih
virov pitne vode, |
– stanjem zemljišč,
objektov, prometnic in vodotokov, |
– predpisanimi
postopki in izvajanjem zaščitnih ukrepov na objektih in manipulativnih
površinah, |
– izvajanjem omejitev
pri rabi prostora na zavarovanih območjih. |
Za vzdrževanje režima
v varstvenih pasovih je odgovoren upravljalec vodovoda, razen za lokalne
vodovode. Upravljalec vodovoda mora skrbeti za sistematični strokovni
nadzor, v skladu s pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode
(Uradni list RS, št. 46/97, 54/98 in 7/00). |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravljajo: |
– pristojne občinske
službe in službe Upravne enote Vrhnika, |
– kmetijska,
zdravstvena in inšpekcija za okolje, |
– upravljalec
vodovoda in kanalizacije, |
– službe, ki izvajajo
strokovni nadzor nad zdravstveno ustreznostjo in varnostjo pitne vode,
|
Kdor opazi
nepravilnosti ali kršitve določil tega odloka, je dolžan o tem obvestiti
upravljalca vodovoda oziroma pristojne občinske službe. |
VII. KAZENSKI DOLOČBI |
17. člen |
Vsi stroški, ki
nastanejo zaradi motene oskrbe s pitno vodo kot posledica dejavnosti v
varstvenem območju, bremenijo njihove povzročitelje. |
18. člen |
Z denarno kaznijo
200.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ravna v
nasprotju z določili 6. 7. in 8. člena tega odloka. |
Z denarno kaznijo
50.000 SIT se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe ali
posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
|
Kdor krši s tem
odlokom določeno stanje, nosi tudi vse stroške za vzpostavitev v prvotno
stanje. |
VIII. PREHODNE
DOLOČBE |
19. člen |
Upravljalec vodovoda
mora v enem letu po sprejetju tega odloka urediti varstvena območja v
skladu z določili tega odloka. |
20. člen |
Občina v roku enega
leta določi upravljalca lokalnih vodovodov v skladu z zakonskimi
predpisi ter predpiše način upravljanja in vzdrževanja. |
21. člen |
Občina s posebnim
odlokom predpiše takso za uporabljeno vodo, katero plačujejo vsi
porabniki vode iz javnega vodovoda (borovniški vršaj) in lokalnih
vodovodov na območju Občine Borovnica. Zbrana sredstva se namenijo za
gradnjo kanalizacijskega omrežja in sanacijskih ukrepov v varstvenih
pasovih. |
22. člen |
Sredstva za izdajo
strokovnih mnenj o možnostih onesnaženja podtalnice za občane graditelje
individualnih stanovanjskih objektov iz 10. člena tega odloka, je dolžan
zagotoviti upravljalec vodovoda iz upravičene cene vode v sorazmerju s
porabljeno vodo. |
Merila in kriterije
sprejme občinski svet v 6 mesecih po sprejetju tega odloka. |
23. člen |
Občina s posebnim
odlokom predpiše povračila za cestne prevoze nevarnih snovi, določi
višino in način plačevanja. |
Zbrana sredstva se
namenijo za ureditev regionalne in lokalnih cest v Občini Borovnica. |
24. člen |
O sprejetju tega
odloka Občina Borovnica seznani Občino Vrhnika. Občini najkasneje v roku
6 mesecev skleneta pogodbo o pravicah in obveznostih za realizacijo
programa zaščite vodnega vira v varstvenih pasov virov pitne vode
(program, viri financiranja, upravljanje). |
25. člen |
Sestavni del tega
odloka so priloge o parcelnih številkah v varstvenih pasovih. Rok za
izdelavo seznama parcel je 6 mesecev po sprejetju odloka. |
IX.
KONČNI DOLOČBI |
26. člen |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
27. člen |
Z dnem, ko začne
veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi varstvenih pasov in
varovalnega režima na območju vodnih virov Borovniškega vršaja (Uradni
list SRS, št. 18/87) in odlok o varstvu virov pitne vode na območju
Občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 26/89) za zajetja, ki so na območju
Občine Borovnica. |
Št. 066/3-27/7-300/02 |
Borovnica, dne 16.
maja 2002. |
Župan |
Občine Borovnica
|
Alojz Močnik l. r. |