Na podlagi 149. člena
Zakona
o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB, 49/06 – ZMetD,
66/06 – odl. US RS), 29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – UPB in 21/06 –
odločba US RS), 3., 7. in 35. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 –
ZZLPPO in 127/06 – ZJZP),
Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06) in 16.
člena
Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 109/03 – UPB1)
je Občinski svet Občine Rogaška Slatina na 11. redni seji dne 28. 11.
2007 sprejel |
|
O D L O K |
o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Rogaška Slatina |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
Ta odlok ureja na območju Občine Rogaška Slatina (v nadaljnjem besedilu:
občina) način opravljanja obvezne gospodarske javne službe oskrbe s
pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) tako, da določa: |
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, |
– vrsto in obseg javnih dobrin javne službe ter njihovo prostorsko
razporeditev, |
– pogoje za zagotavljanje oskrbe z vodo, |
– pravice in obveznosti uporabnikov, |
– vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja, |
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne
službe. |
|
2. člen |
Izrazi uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
Pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo. |
Obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega
vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo. |
Odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode
posameznega porabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko
priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami
stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi. |
Sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem
elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališče, vodohrani in čistilne
naprave, ter oprema kot so priključki in hidranti, ki pretežni del
rednega obratovanja delujejo kot samostojen vodovodni sistem hidravlično
ločen od drugih vodovodov. |
Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih
vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov
in je namenjen kot občinska javna infrastruktura opravljanju storitev
javne službe. |
Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki
objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju
in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za
neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V
sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z
zunanjimi hidranti in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin.
Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska
gospodarska javna infrastruktura. |
Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki
objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so
namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do
sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega
vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. |
Transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov
neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na
večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda. |
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno
vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki
urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe
ne izvajajo. |
Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb
zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo. |
Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične ali pravne osebe, ki
uporabljajo vodo iz javnega vodovoda. |
Oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območjih skupaj, ki ga s
pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod. |
Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi
se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se
uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z
vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke. |
Upravljalec vodovoda je oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki
ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobila pravico do
upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev
javne službe in oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru
lastne oskrbe s prebivalcev oskrbe s pitno vodo, pooblastili za
upravljanje z zasebnim vodovodom. |
Vodovodni priključek je del stavbe in je v lasti uporabnika ter je
sestavljen iz: |
– priključnega sklopa na sekundarno omrežje, |
– dovodne cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom, |
– ventila pred obračunskim vodomerom, |
– čistilnega kosa (odvisno od nazivnega premera) in montažno
demontažnega kosa in |
– obračunskega vodomera z nepovratnim ventilom. |
Meja med vodovodnim priključkom in interno vodovodno napeljavo
uporabnika, je spoj med obračunskim vodomerom in ventilom za obračunskim
vodomerom. |
Kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih
gospodarske javne infrastrukture. |
Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno
v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi. |
|
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE |
|
3. člen |
Javno službo zagotavlja občina v obliki javnega podjetja (v nadaljnjem
besedilu: izvajalec) na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji,
določenimi s tem odlokom. |
Z objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda na
celotnem območju občine upravlja in gospodari OKP Javno podjetje za
komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o. (v nadaljnjem besedilu:
izvajalec). |
Občina mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh
poselitvenih območjih na območju občine, razen na poselitvenih območjih,
kjer se oskrbujejo iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s
stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno
vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan. |
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju
občine, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev
javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje: |
– poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem
in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3
pitne vode na dan. |
|
4. člen |
Izvajalec mora opravljati javno službo skladno s programom za
obvladovanje kakovosti poslovanja, ki izpolnjuje splošna merila za
vodenja sistema kakovosti, predpisanega po standardu EN SIST ISO 9001,
ki vsebuje tudi program oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu:
Program), ki ga izdela izvajalec vsako leto do konca junija za naslednje
poslovno leto skladno s pravilnikom, ki ureja oskrbo s pitno vodo. |
Izvajalec v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka sprejme
Tehnični pravilnik, ki določa podrobnejša navodila in tehnične normative
za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda. |
|
III. VRSTA IN OBSEG JAVNIH DOBRIN JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA
RAZPOREDITEV |
|
5. člen |
Občina z javno službo zagotavlja oskrbo s pitno vodo kot javno dobrino. |
Javna služba obsega naslednje storitve: |
– oskrba s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi
pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitev javne
službe, |
– pridobivanje podatkov o odvzemanju pitne vode iz javnega vodovoda
zaradi obračuna storitev javne službe, |
– vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda, |
– nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod, |
– vzdrževanje priključkov stavb na sekundarni vodovod, |
– vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih
nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja
obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, |
– izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v
javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo, |
– monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo, |
– monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi
obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodovodnega dovoljenja
za rabo vode iz vodnih virov, |
– označevanje vodovodnih območjih in izvajanje ukrepov varstva vodnega
vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na
vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema
pitno vodo, |
– izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema, |
– izdelava programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s
predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
– redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni
vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem
območju, |
– vodenja katastra javnega vodovoda, |
– posredovanje zbirnih podatkov iz katastra javnega vodovoda v zbirni
kataster gospodarske javne infrastrukture, |
– vodenje evidenc s pravilnikom, ki ureja oskrbo s pitno vodo in |
– druge naloge iz odloka. |
|
6. člen |
Oskrba z vodo na območju občine se zagotavlja: |
1. iz centralnega vodovodnega sistema in |
2. iz lokalnih vodovodnih sistemov. |
|
IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE OSKRBE Z VODO |
|
7. člen |
Pogoji za zagotavljanje oskrbe z vodo so: |
1. javni vodovod in priključitev na javni vodovod, |
2. izpolnjevanje obveznosti izvajalca, |
3. javna pooblastila izvajalcu. |
|
1. Priključitev na javni vodovod |
|
8. člen |
Na območju, kjer je zgrajen, se gradi, obnavlja ali prenavlja javni
vodovod, je priključitev stavbe na javni vodovod obvezna. |
Izvajalec mora bodočega uporabnika obvestiti, da je priključitev njegove
stavbe na javni vodovod obvezna in mu določiti pogoje za izdajo soglasja
za priključitev. |
Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem, ki ga izda
izvajalec v skladu z določili odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov. |
|
9. člen |
Vodovodni priključek se izvede za vsako stavbo posebej, lahko pa ima
stavba tudi več vodovodnih priključkov. |
|
10. člen |
Na predvidenem poselitvenem območju izvajalec ne sme priključiti stavb
ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni
zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode. |
Ko uporabnik izpolni vse pogoje, določene s soglasji in ko poravna vse
obveznosti ter predloži predpisano dokumentacijo, izvajalec priključi
stavbo na javni vodovod. |
|
11. člen |
Pred izvedbo dejanske priključitve na javni vodovod mora uporabnik z
izvajalcem skleniti pogodbo o dobavi pitne vode. |
S pogodbo o dobavi pitne vode izvajalec in uporabnik določita medsebojna
razmerja, pravice in obveznosti predvsem glede dobave pitne vode,
obračuna in plačevanja vodarine in drugih storitev s pripadajočimi
zakonskimi dajatvami ter vzdrževanja vodovodnega priključka. |
Izvajalec pripravi navodila o vzdrževanju vodovodnega priključka in so
priloga k pogodbi o dobavi pitne vode. |
Sklenjena pogodba je podlaga za vpis uporabnika v kataster javnega
vodovoda, v register priključkov in hidrantov ter v evidenco uporabnikov
javnega vodovoda. |
Pogodba o dobavi pitne vode med izvajalcem in odjemalcem se sklene v
pisni obliki in se sklene za nedoločen čas. |
Če se dejavnost opravlja v objektu, kjer se nahaja tudi gospodinjstvo,
se v pogodbi določi tudi delitev porabljene količine vode, na del, ki
pripada gospodinjstvu in del, ki pripada pravni osebi ali drugemu
pravnemu subjektu, v primeru, ko se za gospodinjstvo in dejavnost
uporablja eno merilno mesto. |
|
12. člen |
Začasna priključitev na javni vodovod |
Izvajalec lahko izvede začasni priključek na javni vodovod le za
gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere.
Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti
pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve ali podoben
dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod.
Izvajalec dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži popolno vlogo
in je priključitev tehnično izvedljiva. Pogoj za začno priključitev na
javni vodovod je po navodilih izvajalca urejeno začasno odjemno mesto.
Izvajalec lahko dovoli začasno priključitev na javni vodovod le za
določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša od dveh let. En mesec pred
ukinitvijo začasnega priključka mora izvajalec o tem pisno obvestiti
uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka. |
|
13. člen |
Storitve v zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod |
Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se
nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne
vode pri porabniku pitne vode. |
Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka
stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. |
Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe. |
Izvajalec mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod,
lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanja
cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo
vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati v skladu
s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavb na sekundarni
vodovod. |
Izvajalec vodi evidenco o stavbah in opremi priključkov stavb na
sekundarni vodovod in trasah teh priključkov. |
|
14. člen |
Ukinitev vodovodnega priključka je dovoljena samo v primerih rušenja
priključene stavbe in v primerih, ko gre za začasen priključek.
Uporabnik mora posredovati izvajalcu pisno vlogo za ukinitev priključka.
Uporabnik se izbriše iz evidence uporabnikov po izvedeni ukinitvi
vodovodnega priključka. |
Ukinitev vodovodnega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika.
Začasno ukinitev vodovodnega priključka izvede izvajalec v primeru, da
je stavba prazna neprekinjeno več kot sto dvajset dni in računi za vodo
niso plačani. Stroške ponovne priključitve plača uporabnik. |
Začasna ukinitev je možna najdlje za obdobje 10 let. Pri ponovni
priključitvi se uporabniku zaračunajo dejanski materialni stroški
priključitve po veljavnem ceniku. |
Sprememba dimenzije priključka, trase, merilnega mesta priključka,
izvedbe dodatnega dela priključka in zahteva za povečan odvzem vode se
obravnava na enak način, kot da gre za nov vodovodni priključek. |
Izvajalec je dolžan obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev
priključevanja na javni vodovod, uporabnik pa je dolžan v roku 15 dni
izvajalcu sporočiti spremembo lastništva priključka z odčitanim stanjem
obračunskega vodomera na dan prenosa lastništva. |
Obvestilo o spremembi mora biti pisno. Obvestilo velja od prvega
naslednjega obračunskega meseca. |
Do prejema obvestila je za vse obveznosti iz pogodbe o dobavi pitne vode
zavezan dotedanji odjemalec. |
|
15. člen |
Javni vodovod in vodovodni priključek z vodomernim mestom morajo biti
vedno dostopni izvajalcu. Na njih ni dovoljeno postaviti in zgraditi
ničesar brez soglasja izvajalca. |
|
2. Obveznosti izvajalca |
|
16. člen |
V zvezi z izvajanjem javne službe je izvajalec dolžan: |
– zagotavljati obratovanje javnega vodovoda, |
– načrtovati in izvajati vzdrževalna dela na javnem vodovodu, |
– izdelovati projektne naloge, ki obsegajo pisno in slikovno gradivo z
usmeritvami, kako naj projektant izdela projektno dokumentacijo ukrepov
na javnem vodovodu, |
– izdelovati programske rešitve, ki obsegajo pisno in slikovno gradivo z
usmeritvami in rešitvami za izvedbo javnega vodovoda v okviru
opremljanja zemljišč za gradnjo, |
– izvajati strokovni nadzor nad gradnjo omrežja, objektov in naprav
javnega vodovoda, |
– vzdrževati priključke stavb na sekundarni vodovod, |
– izvajati nadzor nad montažo vodovodnega priključka, v primeru, da
izvede montažo drugi izvajalec del montaže vodovodnega priključka s
priznano usposobljenostjo, |
– vzdrževati in zamenjevati obračunske vodomere skladno s predpisi o
meroslovju, |
– izvajati notranji nadzor skladno s predpisi o pitni vodi, |
– obveščati uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave
vode ali o spremembah kakovosti vode v sredstvih javnega obveščanja ali
neposredno, |
– voditi kataster in druge evidence in omogočati občini dostop do
podatkov iz katastra, |
– odčitavati obračunske vodomere in obračunavati porabljeno vodo, |
– izvajati javna pooblastila, |
– na javnem vodovodnem omrežju preizkušati in vzdrževati hidrante za
zagotavljanje oskrbe z vodo, |
– nadzorovati izvajalce del pri gradnji gospodarske infrastrukture ter
lastnike ali uporabnike zasebnih zemljišč v delu, kjer poteka javni
vodovod, |
– dvigovati raven odpornosti vodovodnega omrežja na naravne in druge
nesreče, |
– izvajati priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja vodovodnega
omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno
oskrbo z vodo in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in
reševanja ter načrte dejavnosti, |
– izvajati nadomestno oskrbo z vodo ob prekinitvah dobave, |
– voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni
vodovod in trasah teh priključkov, |
– izvajati druge obveznosti iz tega odloka. |
|
3. Prekinitev in omejitev dobave vode |
|
17. člen |
Izvajalec prekine oskrbo z vodo uporabniku na podlagi predhodnega
obvestila in na stroške uporabnika v naslednjih primerih: |
– če je vodovodni priključek na javni vodovod izveden brez soglasja
izvajalca ali v nasprotju s soglasjem izvajalca, |
– če interna napeljava in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo
drugim uporabnikom, |
– če brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na
svojo interno napeljavo ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave, |
– če ne omogoči izvajalcu vzdrževanja vodovodnega priključka, kot to
določajo predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javne službe, |
– če ne omogoči izvajalcu vzdrževanje obračunskega vodomera, kot
določajo predpisi o meroslovju, |
– če ne omogoči izvajalcu pregleda internih inštalacij, odvzema vzorca
vode ali meritve tlaka na internem omrežju, |
– če ne omogoči izvajalcu odvzema vzorca vode, |
– če ne omogoči izvajalcu rednih vzdrževalnih del na vodovodnem
priključku, |
– če svojevoljno spremeni izvedbo priključka ali opravi kakršenkoli
poseg na obračunskem vodomeru, |
– če ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca, |
– če ne dovoli obnove vodovodnega priključka pri obnovi javnega
vodovoda, |
– če krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo, |
– če ne poravna zaračunanih stroškov po izdanem računu niti po prejemu
opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden, |
– če z odvodom odpadne vode ali z ravnanjem z odpadki ogroža vodne vire
ali dobavo vode, |
– če je zaradi stanja interne napeljave ali vodomernega mesta ogrožena
oskrba drugih uporabnikov ali ogrožena ustreznost vode v javnem vodovodu
in |
– na podlagi odločbe inšpektorja. |
Prekinitev oskrbe z vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve.
Uporabnik plača dejansko nastale stroške, ki nastanejo pri prekinitvah
in ponovnih priključitvah oskrbe z vodo. |
|
18. člen |
Izvajalec ima pravico prekiniti oskrbo z vodo za krajši čas zaradi
planiranih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javnem vodovodu. O
vzrokih, o času trajanja prekinitve ter o navodilih za ravnanje
uporabnikov med prekinitvijo izvajalec obvesti uporabnike preko sredstev
javnega obveščanja ali na krajevno primeren način. |
V primeru prekinitve oskrbe z vodo zaradi vzdrževalnih del ali nastalih
okvar na javnem vodovodu ali naravnih in drugih nesreč ima izvajalec
pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom oskrbo
z vodo. Izvajalec ima v teh primerih dolžnost v štiriindvajsetih urah
vzpostaviti omejeno nadomestno oskrbo z vodo. Izvajalec izvaja priprave
za hitro ponovno vzpostavitev delovanja vodovodnega omrežja po naravnih
in drugih nesrečah oziroma priprave za omejeno nadomestno oskrbo z vodo
in v okviru priprav izdela ustrezne načrte zaščite in reševanja ter
načrte dejavnosti. |
|
4. Meritev količin in obračun porabljene vode |
|
19. člen |
Izvajalec meri količino porabljene vode v kubičnih metrih z obračunskimi
vodomeri. |
Vsakemu novemu uporabniku namesti izvajalec obračunski vodomer. Tip,
velikost in mesto namestitve določi izvajalec v skladu s projektom.
Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega
vodomera. |
Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan od pristojnega
organa. |
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora
biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam izvajalca za
vzdrževanje in redne popise. |
Za porabljeno vodo izvajalec izstavi račun uporabniku mesečno na
podlagi: |
– odčitane količine porabljene vode, |
– povprečne mesečne porabe v preteklem obračunskem obdobju ali ocenjene
količine porabe vode v daljšem časovnem obdobju, če meritev z vodomerom
ni možna. |
Račun iz predhodnega odstavka tega člena mora vsebovati vse z zakonom
predpisane elemente. |
Pri porabnikih – fizičnih osebah odčitava izvajalec stanje na
obračunskem vodomeru najmanj enkrat letno, pri pravnih osebah pa
mesečno. Popis se izvede tudi ob tehnični spremembi priključka,
zamenjavi vodomera in spremembi lastnika ali plačnika storitev javne
službe. |
Račun mora porabnik plačati v roku, navedenem na položnici ali računu.
Porabnik lahko sporoči izvajalcu pisni ugovor na obračun, najkasneje v
10 dneh od datuma izstavitve računa. Izvajalec je dolžan pisno
odgovoriti na ugovor porabnika v 15 (petnajstih) dneh in v tem času ne
sme prekiniti dobave vode. |
Če uporabnik ne plača zneska računa na položnici ali računu v
postavljenem roku, pa ni sporočil izvajalcu pisnega ugovora na obračun,
ga izvajalec pisno opozori. |
Če uporabnik ne plača zneska računa na položnici ali računu niti v 15
dneh po izdanem opominu, lahko izvajalec prekine dobavo vode, o čemer
mora biti porabnik v samem opominu opozorjen. Izvajalec lahko prekine
dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih
uporabnikov. |
|
20. člen |
Izvajalec izstavi račun, iz prejšnjega člena tega odloka, lastniku
stavbe ali uporabniku vode v stavbi. |
V stavbi z več stanovanji izda izvajalec račun iz prejšnjega člena tega
odloka upravniku stavbe. Izvajalec lahko izdaja račune tudi posameznim
uporabnikom stavbe na podlagi pisnega dogovora z upravnikom stavbe ali
pooblaščencem skupnosti lastnikov stanovanj. |
Če je več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer in
uporabniki nimajo upravnika stavbe, ti sporočijo kdo je prejemnik
računov za porabljeno vodo. Izvajalec lahko izdaja račune tudi
posameznim uporabnikom, če več kot polovica uporabnikov, priključenih na
isti obračunski vodomer, podpiše delilno razmerje. |
Ko zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske
porabe vode, izvajalec upošteva pri obračunu vode povprečno količino
porabljene vode v obdobju dvanajstih mesecev pred nastankom okvare. |
Če je izvajalcu onemogočeno izvesti redno menjavo vodomera kljub
pismenemu pozivu uporabniku, da omogoči dostop do vodomera in njegovo
menjavo, se takšno merilno mesto šteje za neustrezno. Izvajalec
uporabniku v takšnem primeru zaračunava pavšalno porabo. Pavšal se
določi na podlagi primerljivega obračunskega obdobja, ki ga določi
izvajalec. Kolikor uporabnik v roku enega leta ne omogoči zamenjavo
vodomera, mu lahko izvajalec prekine dobavo pitne vode. |
|
21. člen |
Vodomeri v interni napeljavi uporabnika so namenjeni za interno
porazdelitev stroškov. Teh vodomerov izvajalec ne vzdržuje in ne
odčitava. |
Ne glede na določbo iz prvega odstavka tega člena lahko izvajalec in
uporabnik ali upravnik stavbe skleneta pogodbo o odčitavanju in
vzdrževanju vodomerov v interni napeljavi. Interna delitev stroškov za
porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost izvajalca, kar
pomeni, da uporabniki odgovarjajo nerazdelno solidarno do popolnega
plačila dolga. |
|
5. Javno pooblastilo izvajalca |
|
22. člen |
Izvajalec izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve
(v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom
prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenja), projektne pogoje (v
nadaljnjem besedilu: pogoje) in soglasja projektnim rešitvam (v
nadaljnjem besedilu: soglasja) na podlagi predložene dokumentacije, in
sicer: |
1. za mnenja: |
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o urejanju prostora, |
2. za pogoje in soglasja: |
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov, |
– projekt za gradbeno dovoljenje z načrtom zunanje ureditve, |
3. za soglasja za priključitev obstoječe stavbe: |
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe, |
– projekt vodovodnega priključka, |
– projekt za izvedbo internega vodovodnega omrežja stavbe, |
– pogodbo o služnosti lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni
priključek, |
4. za soglasja za začasni priključek: |
– situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500, |
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode, |
– projekt vodovodnega priključka, |
– soglasje za prekop javnih površin, preko katerih bo potekal vodovodni
priključek, |
– pogodbo o služnosti po katerih bo potekal vodovodni priključek, |
5. za soglasja za ukinitev priključka: |
– situacijo z vrisano stavbo in vodovodnim priključkom v merilu 1:1000
ali 1:500, |
6. za soglasja k spremembam: |
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe. |
Za projektne pogoje, ki jih določi na zahtevo investitorja oziroma
projektanta iz prvega odstavka tega člena, izvajalec zaračuna materialne
stroške, po veljavnem ceniku, ki ga sprejme pristojni organ. |
|
23. člen |
S tem odlokom se izvajalcu podeli javno pooblastilo za uskladitev
obstoječega, delno vzpostavljenega katastra in vodenje katastra javnega
vodovoda (v nadaljnjem besedilu: kataster), ki vsebuje baze podatkov o
infrastrukturnih objektih, omrežjih in napravah namenjenih izvajanju
javne službe. Podrobnejšo vsebino katastra določa Tehnični pravilnik. |
Uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra financira občina,
v deležu, ki se določi v dogovoru z ostalimi občinami, lastnicami
izvajalca. |
Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last občine v deležu, ki se določi
v dogovoru z ostalimi občinami, lastnicami izvajalca javne službe in se
vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra
gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi
geografskega informacijskega sistema ter Tehničnega pravilnika. |
Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov. |
Izvajalec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to
izkažejo upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega
interesa. |
Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega
značaja, je izvajalec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz
katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da
prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se
nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžan posredovati
brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je
izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki
ureja posredovanje informacij javnega značaja. |
|
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV |
|
24. člen |
Uporabnik storitve javne službe je fizična ali pravna oseba, ki
uporablja vodo iz javnega vodovoda na območju občine. |
|
25. člen |
Uporabnik ima na podlagi soglasja izvajalca pravico: |
– priključitve na javni vodovod, |
– spremeniti dimenzijo priključka, traso priključka, vodomerno mesto, |
– izvesti dodatna dela na priključku, |
– povečati odvzem vode, |
– ukinitve priključka. |
1. Obveznosti uporabnikov |
|
26. člen |
Uporabniki morajo: |
– redno vzdrževati interno napeljavo, interno požarno omrežje in interne
hidrante, |
– redno vzdrževati vodomerna mesta in dostop do njih, |
– omogočiti preverjanje izvedbe in delovanja cevovoda in opreme
priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje
dopustiti in storjene storitve javne službe plačati skladno s predpisi,
ki urejajo storitve javne službe, |
– varovati vodovodni priključek in vodomerno mesto pred zmrzovanjem,
vdorom talne in odpadne vode, vročino in drugimi škodljivimi vplivi, |
– zagotavljati dostop za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z
javnim vodovodom, |
– sporočati okvare na javnem vodovodu, vodovodnem priključku in
obračunskem vodomeru, |
– zagotoviti dostop do internih inštalacij zaradi pregleda, odvzemanje
vzorcev vode ali meritve tlaka na internem omrežju, |
– zagotoviti dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega
vodomera, |
– zagotoviti dostop za izvajanje vzdrževalnih del na vodovodnem
priključku, |
– pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva in drugih
spremembah, ki postanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznosti
uporabnika, |
– plačevati račune za storitve javne službe v roku, navedenem na računu, |
– urejati delitve stroškov porabljene vode v večstanovanjskih stavbah, |
– upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi z
vodo, |
– dovoliti obnovo vodovodnega priključka in pred ponovno priključitvijo
poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami izvajalca, |
– urediti vodomerna mesta skladno z zahtevami izvajalca, |
– pisno obveščati izvajalca o odvzemu vode iz hidrantov, |
– odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem
vodovodu, |
– odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot
posledice njegovega ravnanja in |
– opravljati druge obveznosti iz tega odloka. |
|
27. člen |
Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja vodovodnega
priključka mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za
dostop do vodovodnega omrežja, dovoliti prehod. |
Lastniku nepremičnine iz prvega odstavka tega člena mora izvajalec
zagotoviti vzpostavitev nepremičnine v prvotno stanje. |
|
2. Odvzemi vode iz javnih hidrantov |
|
28. člen |
Uporabnik lahko odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodu za čiščenje
občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč
ali druga gradbena dela, za javne prireditve, protiprašno škropljenje
občinskih cest in za polnjenje cistern le na podlagi predhodnega
soglasja izvajalca in če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak
odvzem vode. |
V primerih odvzema vode iz prejšnjega odstavka tega člena se med
izvajalcem in uporabnikom sklene pogodba, v kateri se določi pogoje
odvzema in plačila stroškov porabljene vode. |
|
29. člen |
Brez soglasja izvajalca se sme uporabiti voda iz hidranta na javnem
vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite,
reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih
nesrečah. V teh primerih mora uporabnik pisno obvestiti izvajalca o
kraju uporabe, času odvzema vode, količini porabljene vode in o
morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih. |
Enote javne gasilske službe občine za namen pripravljenosti na nesreče
lahko izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem
izvedejo vizualni pregled fizičnega stanja hidrantnega priključka in
izvedejo poskusni priklop na hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih
javna gasilska služba občine obvesti izvajalca. |
|
30. člen |
Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti
brezhibno stanje hidranta. Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta,
nastale med njegovo uporabo, bremenijo uporabnika. |
Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali
poškodbe, ki nastanejo pri izvajanju drugih nalog zaščite, reševanja in
pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. |
|
31. člen |
Poraba vode iz hidrantnega omrežja, ki je zgrajeno kot del vodovodne
napeljave uporabnika, se mora registrirati preko obračunskega vodomera. |
|
3. Uporaba javnega vodovoda |
|
32. člen |
Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki
ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih uporabnikov, in ki ne vpliva
na skladnost in zdravstveno ustreznost vode v javnem vodovodu. |
|
33. člen |
Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnega
vodnega vira le, če sta priključek in interna napeljava na javni vodovod
in lastni vodni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne
povezave. |
Vso porabljeno vodo iz drugega vodnega vira mora uporabnik meriti z
obračunskimi vodomeri, ki jih mora odčitati izvajalec. |
|
34. člen |
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo isti
vodni vir kot javni vodovod, so v primeru višje sile dolžni po potrebi
zmanjšati rabo vodnega vira in omogočiti izkoriščanje njegove
zmogljivosti za prednostno oskrbo osnovnih življenjskih potreb. |
|
4. Uporaba vodovodnega priključka |
|
35. člen |
Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega
vodomera. |
Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik prijaviti
izvajalcu. |
|
36. člen |
Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo
točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se
pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode
izven dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole vodomera
izvajalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik. |
|
37. člen |
Stroški prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroški
celotne izvedbe novega vodovodnega priključka bremenijo uporabnika. |
Če uporabnik povzroči okvaro obračunskega vodomera, krije stroške
njegove zamenjave. |
|
38. člen |
Izvajalec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede
in za menjavo. |
Stroški kontrole, umerjanja, vzdrževanja in zamenjave obračunskega
vodomera bremenijo uporabnika v obliki števnine, ki jo izvajalec mesečno
zaračunava uporabnikom. |
|
39. člen |
Stroški okvar, nastalih na vodovodnem omrežju uporabnika, bremenijo
uporabnika, razen če so okvare nastale po krivdi izvajalca. |
|
5. Obveznosti izvajalcev del |
|
40. člen |
Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske
infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih
poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali
gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega
vodovoda in vodovodnih priključkov. |
Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega
člena si mora izvajalec del iz prvega odstavka tega člena pri izvajalcu
pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje s pogoji za
izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti. |
Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku
vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod
ali vodovodni priključek v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod
nadzorom izvajalca in javno površino vrniti v prvotno stanje. Stroški
nadzora bremenijo izvajalca del. |
V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali vodovodnega priključka
pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz
prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo poškodb pri
izvajalcu in poravnati vse stroške popravila. |
|
VI. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN NAČIN NJIHOVEGA OBLIKOVANJA |
|
41. člen |
Javna služba se financira iz: |
– cene storitev javne službe, |
– proračuna občine in |
– drugih virov. |
Cena storitve javne službe se določa skladno s predpisi, ki urejajo
oblikovanje cen za izvajanje javne službe. Cene oblikuje izvajalec,
pregleda in strokovni potrdi pristojni organ. |
Višino tarif za storitve vzdrževanja priključkov na javni vodovod in
obračunskih vodomerov določi izvajalec v soglasju s pristojnim organom. |
|
VII. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE
SLUŽBE |
|
42. člen |
Infrastruktura javne službe na območju občine za izvajanje javne službe
je sistem cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav
(objekti s tehnološko, strojno in elektro opremo za črpanje in
prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se povezujejo v sekundarno
omrežje, primarno omrežje ali transportno omrežje, s pomočjo katerih se
zagotavlja oskrba naselij ali delov naselij z vodo kot to določajo
predpisi storitev javnih služb. |
|
VIII. PREVZEM VODOVODNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V UPRAVLJANJE |
|
43. člen |
Za prevzem vodovodnih objektov in naprav v upravljanju izvajalcu morajo
biti izpolnjeni naslednji pogoji: |
1. Vodovod, ki se predaja mora imeti vso potrebno dokumentacijo
(uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov in hidrantov,
evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska
razmerja, odlok o zaščiti vodnega vira). |
2. Vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani in žigosani
skladno s predpisi Urada za standardizacijo in meroslovje. |
3. Izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja in
stroški v zvezi s prevzemom. |
4. Sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in
razvoja vodovoda, ki se prevzema. |
5. Postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o
primopredaji (dokumentacije, evidence, knjigovodskih podatkov, listin o
lastništvu in ostalih poslovnih zadev). |
|
IX. NADZOR |
|
44. člen |
Nadzor nad izvajanjem določb 4., 16. in 41. člena tega odloka izvaja
pristojni organ občine. |
Nadzor nad izvajanjem tistih določb tega odloka, za katere je v primeru
njihove kršitve po tem odloku predpisana globa, opravlja organ občine,
pristojen za nadzor. |
|
X. KAZENSKE DOLOČBE |
|
45. člen |
Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba – izvajalec, če: |
– ravna v nasprotju z drugim odstavkom 8. člena, |
– ravna v nasprotju s 16. členom, |
– ravna v nasprotju s 17. členom. |
Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena
odgovorna oseba pravne osebe – izvajalec. |
|
46. člen |
Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, če: |
– ravna v nasprotju z 8. členom, |
– ravna v nasprotju s 15. členom, |
– ravna v nasprotju s 26. členom, |
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 27. člena, |
– ravna v nasprotju z 28. členom, |
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 29. člena, |
– ravna v nasprotju s 30. členom |
– ravna v nasprotju z 31. členom, |
– ravna v nasprotju z 32. členom, |
– ravna v nasprotju s 35. členom. |
Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena
odgovorna oseba pravne osebe. |
|
47. člen |
Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec del- pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, če ravna v nasprotju s 40. členom. |
Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena
odgovorna oseba pravne osebe. |
|
48. člen |
Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek posameznik – uporabnik, če: |
– ravna v nasprotju z 8. členom, |
– ravna v nasprotju s 15. členom, |
– ravna v nasprotju s 26. členom, |
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 27. člena, |
– ravna v nasprotju z 28. členom, |
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 29. člena, |
– ravna v nasprotju s 30. členom |
– ravna v nasprotju z 31. členom, |
– ravna v nasprotju z 32. členom, |
– ravna v nasprotju s 35. členom. |
|
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
49. člen |
Lokalne vodovodne sisteme na območju občine, ki obratujejo, mora
izvajalec prevzeti v upravljanje v roku dveh let po uveljavitvi tega
odloka s pogodbo na podlagi pregleda in njegovega pisnega strokovnega
mnenja, ki mora vsebovati oceno stroškov obratovanja in prevzema. |
|
50. člen |
Kataster komunalnih naprav iz prvega odstavka 23. člena tega odloka mora
izvajalec uskladiti z dejanskim stanjem najkasneje v dveh letih po
uveljavitvi odloka. |
|
51. člen |
Predlog tehničnega pravilnika in tarifni pravilnik o obračunavanju
stroškov za uporabo vode iz javnega vodovodnega omrežja izvajalec v
sodelovanju s pristojnim organom pripravi najkasneje v 6 mesecih po
uveljavitvi tega odloka. |
|
52. člen |
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o dobavah in odjemu
pitne vode ter ravnanju z vodnjaki na območju Občine Šmarje pri Jelšah
(Uradni list RS, št. 38/93). |
|
53. člen |
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 0320-0010/2007-05 |
Rogaška Slatina, dne 28. novembra 2007 |
|
Župan |
Občine Rogaška Slatina |
mag. Branko Kidrič l.r. |
|