Na podlagi 149. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – ORZVO187, 20/06, 28/06 – sklep US RS, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odločba US RS, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A in 70/08), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS in 76/08), 3., 7. in 35. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 17. člena zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – ZP-1-UPB4, 17/08 (21/08 – popr.) in 76/08 – ZIKS-1C), pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09), pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 33/07 – ZPNačrt in 41/08) ter 16. in 79. člena statuta občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03 in 57/06) je Občinski svet občine Krško, na svoji 33. seji, dne 10. 9. 2009, sprejel

O D L O K

o oskrbi s pitno vodo v občini Krško

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(javna služba)

Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Krško (v nadaljevanju: občina).

2. člen

(vsebina odloka)

S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe oskrbe s pitno vodo, ki obsega:

1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,

2. vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,

3. pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo,

4. pravice in obveznosti uporabnikov,

5. vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,

6. oblikovanje tarif za storitev javne službe,

7. vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,

8. nadzor nad izvajanjem javne službe,

9. kazenske določbe.

3. člen

(uporaba predpisov)

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo veljavni predpisi.

4. člen

(uporaba storitev javne službe)

(1) S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.

(2) Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov, če:

1. iz vode nastaja zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,

2. je namen rabe vode proizvodnja pijač,

3. se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov,

4. se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali

5. se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če:

1. se voda rabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in

2. iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

(3) Ne glede na določbe 1. točke prejšnjega odstavka se za storitve javne službe šteje oskrba s pitno vodo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje:
1. oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe,
2. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin,
3. oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo,
4. oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in
5. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m3.

5. člen

(opredelitev pojmov)

(1) Pojmi imajo po tem odloku naslednji pomen:

1. Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska gospodarska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe in je v lasti Občine Krško.

2. Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.

3. Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. Za sekundarni vodovod po tem odloku se šteje vse vodovodno omrežje v javni lasti, kljub temu da je mogoče to omrežje šteti za vodovodni priključek po veljavnih predpisih. V sekundarni vodovod so vključeni tudi zunanji hidranti in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin.

4. Vodovodni priključek oziroma priključek stavbe je del javnega vodovoda, ki je sestavljen iz:

– priključnega sklopa na sekundarno omrežje,

– dovodne cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom, v kolikor je vodomerno mesto zunanji jašek, sicer pa do prve zunanje stene objekta,

– ventila pred obračunskim vodomerom,

– čistilnega kosa (odvisno od nazivnega premera) in montažno demontažnega kosa,

– obračunskega vodomera z nepovratnim ventilom.

4. Priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: priključek na javni vodovod) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture; priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod.

5. Meja med vodovodnim priključkom in interno vodovodno napeljavo uporabnika, je spoj med obračunskim vodomerom in ventilom za obračunskim vodomerom.

6. Meja med vodovodnim priključkom in sekundarnim vodom se za novogradnje določi glede na morebitni javni interes, v projektnih pogojih oziroma soglasju.

7. Vodomerno mesto je zunanji jašek v lasti uporabnika, v katerem je vodomer, ter mora imeti toplotno zaščito pred zmrzovanjem in urejen odtok vode. Vodomerno mesto mora biti zgrajeno na najkrajši možni razdalji od sekundarnega omrežja. V kolikor to ni mogoče, izvajalec določi način in mesto izvedbe vodomernega mesta.

8. Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: Izvajalec) je oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javnih služb na njenem območju, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi izvajanja storitve javne službe.

9. Upravljavec vodovoda je oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom, oziroma v primeru da upravljavec ni določen, se za upravljavca štejejo vsi lastniki vodovoda.

10. Obstoječe poselitveno območje je naselje in območje, ki je z ustreznim prostorskim aktom, uveljavljenim najpozneje do 31. decembra 2005, določeno za širitev naselja.

11. Predvideno poselitveno območje je v skladu s predpisi s področja urejanja prostora določeno območje za širitev naselja, razen območij iz prejšnje točke.

12. Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba. Uporabnik je lahko tudi druga pravna ali fizična oseba, ki ni lastnik stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ki ima z izvajalcem javne službe sklenjeno pogodbo o dobavi pitne vode.

(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.

13. Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, je dokument, ki ga pripravi izvajalec javne službe in je priloga letnega programom za prihodnje leto. V njem izvajalec predlaga ceno storitve javne službe oskrbe s pitno vodo in ga predloži v potrditev pristojnemu občinskemu organu, ki ga mora praviloma sprejeti do konca februarja tekočega leta.

15. Pečat je element z logom izvajalca javne službe, ki preprečuje odvzem vode.

16. Lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

6. člen

(strokovno-tehnične naloge javne službe)

(1) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki s koncesijskim razmerjem niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.

(2) Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina prenaša na izvajalca javne službe so:  Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju javne službe, ki jih občina prenaša na izvajalca javne službe in katerih podrobnejša vsebina in način plačila se uredi s posebno pogodbo, so:

– zagotavljanje strokovnih, tehničnih in organizacijskih podlag in predlogov v zvezi z načrtovanjem razvoja javne službe in izvedbo: gradnje novih vodnih virov, povečanja zmogljivosti črpanja obstoječih virov pitne vode, rezervnih zmogljivosti vodovoda, varnega obratovanja vodovoda ter gradnje in vzdrževanja objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe;

– zagotavljanje strokovnih podlag v zvezi z načrtovanjem komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja;

– zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za načrtovanje in usklajevanje prednostnih rab vode iz vodovoda;

– zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za izvajanje upravnih nalog pri urejanju javne službe;

– pospeševanje uvajanja informatiziranih procesov za potrebe javne službe.

(3) Občinska uprava izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti.

II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE

7. člen

(oblika zagotavljanja javne službe)

(1) Oskrba z vodo na območju občine Krško se zagotavlja:

1. s storitvami javne službe,

2. kot lastna oskrba prebivalcev.

(2) Izvajalec javne službe je oseba zasebnega prava, ki se ji podeli koncesijo in sicer v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.

(3) Območja, kjer se zagotavlja izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo so določena v grafični karti, ki je priloga tega odloka.

+-----------+----------------------------------+--------------+

| Zap. št.  |Vodovod                           |Št. porabnikov|

+-----------+----------------------------------+--------------+

|    1.     |Ardro pri Raki                    |      70      |

+-----------+----------------------------------+--------------+

|    2.     |Anže                              |      50      |

+-----------+----------------------------------+--------------+

|    3.     |Dolenja vas                       |      50      |

+-----------+----------------------------------+--------------+

|    4.     |Gorenji Leskovec–Ložice           |     150      |

+-----------+----------------------------------+--------------+

|    5.     |Gornje Pijavško                   |      90      |

+-----------+----------------------------------+--------------+

|    6.     |Jevša–Šedem                       |      95      |

+-----------+----------------------------------+--------------+

|    7.     |Kališovec–Brezje–Dolenji Leskovec |     250      |

+-----------+----------------------------------+--------------+

|    8.     |Mali Kamen–Reštanj                |     300      |

+-----------+----------------------------------+--------------+

|    9.     |Mali Kamen–Okrog                  |     120      |

+-----------+----------------------------------+--------------+

|    10.    |Presladol                         |      68      |

+-----------+----------------------------------+--------------+

|    11.    |Presladol–Kozmus                  |      50      |

+-----------+----------------------------------+--------------+

|    12.    |Rožno–Hruševje                    |     150      |

+-----------+----------------------------------+--------------+

|    13.    |Rožno–Kocjan                      |      70      |

+-----------+----------------------------------+--------------+

|    14.    |Slom–Ilovce                       |     298      |

+-----------+----------------------------------+--------------+

|    15.    |Šapola–Kostanjek                  |      60      |

+-----------+----------------------------------+--------------+

|    16.    |Veliki Kamen                      |     250      |

+-----------+----------------------------------+--------------+

|    17.    |Veternik–Mrčna sela               |     100      |

+-----------+----------------------------------+--------------+

8. člen

(območja izvajanja oskrbe s pitno vodo)

(1) Območja oskrbe prebivalcev s storitvami javne službe se določijo v programu komunalnega opremljanja, ki ga občina sprejme v skladu s predpisi o prostorskem načrtovanju.

(2) Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih na njenem območju, ki so opremljeni z javnim vodovodom v lasti občine Krško.

9. člen

(prepoved lastne oskrbe z vodo)

(1) Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo.

(2) Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu se ne sme uporabljati za lastno oskrbo s pitno vodo.

(1) V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je v stavbi, ki še ni priključena na javni vodovod in so postopki za priključitev v teku, do priključitve na javni vodovod lastna oskrba s pitno vodo dovoljena.
(3) Zajetja za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe vode, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

III. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV

10. člen

(obseg storitev javne službe)

(1) Javna služba po tem odloku obsega naslednje storitve:

1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;

2. pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe;

3. vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda;

4. nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod;

5. vzdrževanje vodovodnih priključkov (priključkov stavb);

6. vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;

7. izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo;

8. monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo;

9. monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;

10. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo;

11. izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema;

12. občasno hidravlično modeliranje vodovodih sistemov;

13. občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih;

14. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;

15. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju;

16. vodenje katastra javnega vodovoda;

17. posredovanje zbirnih podatkov iz katastra javnega vodovoda v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture;

18. vodenje evidenc v skladu s pravilnikom o oskrbi s pitno vodo.

(2) S storitvami iz prejšnjega odstavka tega člena se zagotavlja oskrba z zdravstveno ustrezno vodo.

(3) V okviru storitev javne službe izvajalec javne službe organizira na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, njihovo stalno izobraževanje, pri čemer mora izobraževanje vsebovati tehnične in zdravstvene vidike oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Program izobraževanja se natančneje opredeli v programu oskrbe s pitno vodo iz 22. člena tega odloka.

(1) V okviru storitev javne službe upravljavec javnega vodovoda zagotavlja:
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
2. obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe,
3. redno vzdrževanje javnega vodovoda,
4. redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,
5. redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod,
6. vodenje evidenc v skladu s 25. členom tega odloka in predpisi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
7. poročanje v skladu s 23. členom tega odloka in predpisi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
8. izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu z 22. členom tega odloka in predpisi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
9. izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,
10. monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo,
11. monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,
12. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,
13. občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,
14. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
15. izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,
16. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda in
17. priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(2) Monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja iz 10. točke prejšnjega odstavka se izvaja na tistih zajetjih za pitno vodo, za katera je to določeno v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda.
(3) Redno vzdrževanje priključkov iz 5. točke prvega odstavka tega člena obsega:
– preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen,
– zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje, in
– interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno).
(4) V okviru storitve obveščanja uporabnikov izvajalec javne službe organizira na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, njihovo stalno izobraževanje, pri čemer mora izobraževanje vsebovati tehnične in zdravstvene vidike oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Program izobraževanja se natančneje opredeli v programu oskrbe s pitno vodo iz 22. člena tega odloka.
(5) Obveznosti občine, izvajalca javne službe in upravljavca javnega vodovoda v zvezi z rednim in investicijskim vzdrževanjem in ustreznim zavarovanjem javnega vodovoda se določijo s pogodbo.

IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE OSKRBE S PITNO VODO

11. člen

(splošni pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo)

Pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo so:

1. javni vodovod in priključitev na javni vodovod;

2. izpolnjevanje obveznosti izvajalca javne službe;

3. javna pooblastila izvajalcu javne službe.

Priključitev na javni vodovod

12. člen

(obveznost priključitve na javni vodovod  priključitev na javni vodovod)

(1) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na vodovodno omrežje.

(2) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

– oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od 200 m ali

– je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški.

(1) Stavba ali gradbeni inženirski objekt iz prvega odstavka 4. člena tega odloka, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, morata biti priključena na javni vodovod v skladu s tem odlokom.
(2) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.
(3) V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri.
(4) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe.
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu.
(6) Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod.

13. člen

(prepoved priključitve stavb na javni vodovod)

(1) Na predvidenem poselitvenem območju izvajalec javne službe ne sme priključiti objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.  Stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec javne službe ne sme priključiti na javni vodovod.

(2) Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju izvajalec javne službe ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje.  Če lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne pravice v skladu s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, v delu, ki se nanaša na rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ne sme priključiti na javni vodovod.

14. člen

(vodovodni priključek priključek na javni vodovod)

(1) Vodovodni priključek na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom vključno z napravo za merjenje porabljene pitne vode (obračunski vodomer) pri porabniku pitne vode.

(2) Vodovodni priključek se izvede za vsako odjemno mesto posebej. V enem vodomernem jašku je lahko nameščenih več vodomerov. Priključek na javni vodovod se izvede za vsako odjemno mesto posebej. V enem vodomernem jašku je lahko nameščenih več vodomerov.

(3) Če pa je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se vodovodni priključek na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.  Če pa je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek na javni vodovod na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.

(4) Izvajalec mora uporabniku iz 12. člena tega odloka namestiti obračunski vodomer, katerega tip, velikost in mesto namestitve je določen s projektom priključka skladno z veljavnimi predpisi.

(5) Izvajalec javne službe ob priključitvi objektov na obstoječe ali novozgrajeno javno vodovodno omrežje lahko zaračuna samo dejanske stroške priključitve na vodovodno omrežje, vključno s stroškom vodovodnega priključka, v skladu s tarifo in cenikom za storitve priključitve na vodovodno omrežje.

15. člen

(uporaba vodovodnega priključka)

(1) Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javnega vodovoda. Na vplivnem območju vodovoda se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja (zasipa) vodovodnega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na vodovodnem omrežju ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti oskrbo s pitno vodo.

(2) Uporabnik mora vsako okvaro na vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru prijaviti izvajalcu javne službe.

(3) Vsa dela v zvezi z nameščanjem, premeščanjem in vzdrževanjem obračunskega vodomera izvaja izvajalec javne službe ali po njegovem pooblastilu za to usposobljena oseba.

(4) Izvajalec javne službe izvaja redno kontrolo točnosti obračunskega vodomera.

(5) Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc nosi stroške izredne kontrole vodomera izvajalec javne službe, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

(6) Brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe je prepovedano posegati v javni vodovod oziroma naročiti ali dopustiti kakršenkoli poseg v javni vodovod.

(7) Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti vodovodno omrežje in naprave v prvotno stanje, pod nadzorom izvajalca javne službe.

(8) Vsi izvajalci del, ki posegajo v javni vodovod in upravljavci drugih objektov in naprav (kanalizacijskega, elektro, telekomunikacijskega, toplovodnega, plinovodnega omrežja, ipd.) morajo pri posegu v javni vodovod in opravljanju del na svojih objektih in napravah v trasi javnega vodovoda izvajati dela pod nadzorom izvajalca GJS, skladno s tehničnim pravilnikom.

16. člen

(vzdrževanje vodovodnega priključka)

(1) Vodovodni priključek se mora obnoviti:

– če njegovo stanje kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube;

– če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe z vodo;

– če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov;

– če je to potrebno zaradi obnove javnega vodovoda;

– iz drugih razlogov, ki so določeni s pogodbo o dobavi pitne vode.

(2) Vsa vzdrževalna dela na vodovodnem priključku iz prejšnjega odstavka izvaja izvajalec javne službe ali po njegovem pooblastilu za to usposobljeni izvajalec. Lastnik ali najemnik stavbe mora izvedbo ali preverjanje izvedbe in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti.

(3) V primeru prestavitve vodomernega sklopa iz objekta v jašek izven objekta, nosi stroške izvedbe del uporabnik. Če gre za več uporabnikov objekta, ki nimajo skupnega upravljavca prevzame stroške izvedbe predstavnik stanovalcev.

17. člen

(pogodba o dobavi pitne vode)

(1) Pred izvedbo dejanske priključitve na javni vodovod mora lastnik stavbe z izvajalcem skleniti pogodbo o dobavi pitne vode. Sklenjena pogodba je podlaga za vpis uporabnika v kataster javnega vodovoda, v register priključkov in hidrantov ter v evidenco uporabnikov javnega vodovoda.  Pred izvedbo dejanske priključitve na javni vodovod uporabnik z izvajalcem sklene pogodbo o dobavi pitne vode. Sklenjena pogodba je podlaga za vpis uporabnika v kataster javnega vodovoda, v register priključkov in hidrantov ter v evidenco uporabnikov javnega vodovoda.

(1) Pred izvedbo dejanske priključitve na javni vodovod mora uporabnik z izvajalcem skleniti pogodbo o dobavi pitne vode. Sklenjena pogodba je podlaga za vpis uporabnika v kataster javnega vodovoda, v register priključkov in hidrantov ter v evidenco uporabnikov javnega vodovoda.

(2) S pogodbo o dobavi pitne vode izvajalec in uporabnik določita medsebojna razmerja, pravice in obveznosti predvsem glede dobave pitne vode, obračuna in plačevanja vodarine in drugih storitev s pripadajočimi zakonskimi dajatvami. Z večjimi porabniki vode lahko izvajalec dogovori posebne pogoje glede dobave vode.

(3) Če se dobava vode zagotavlja večstanovanjski stavbi ali drugi stavbi z več posameznimi enotami in v kateri ni tehnično izvedena možnost individualne odmere porabljene vode, se v pogodbi določi tudi delitev porabljene količine vode, ki pripada posamezni enoti v takšni stavbi.

18. člen

(obveščanje uporabnikov)

Izvajalec mora bodočega uporabnika obvestiti, da je priključitev njegove stavbe na javni vodovod obvezna in mu določiti pogoje za priključitev.

Oskrba s pitno vodo v naselju, ki ni opremljeno z javnim vodovodom

19. člen

(lastna oskrba prebivalcev)

(1) Če je stavba ali več stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu z merili iz predpisa, ki ureja oskrbo s pitno vodo, priključitev na javni vodovod ni obvezna oziroma poselitveno območje ni oskrbovano z javnim vodovodom, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji, kot so določeni z veljavnimi predpisi.

(2) Do pridobitve možnosti priključitve uporabnikov iz določenega kraja (naselja, zaselka) na objekte in naprave javnega vodovodnega omrežja so, skladno z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, izvajalci javne službe, vodovodni odbori, na območju katerih delujejo posamezni sistemi.  Do pridobitve možnosti priključitve uporabnikov iz določenega kraja (naselja, zaselka) na objekte in naprave javnega vodovodnega omrežja, je upravljavec zasebnega vodovoda pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju.

(3) Posamezni solastniki zasebnega vodovodnega sistema s katerim se zagotavlja lastna oskrba s pitno vodo, lahko na Občino Krško naslovijo predlog za brezplačni prenos lastninske pravice. Občina Krško je dolžna začeti postopek prenosa lastninske pravice, ko predlog za brezplačni prenos lastninske pravice vloži 90% vseh solastnikov zasebnega vodovodnega sistema.

20. člen

(upravljavec zasebnega vodovoda)

(1) Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje s pitno vodo več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost.

(2) Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda. V primeru, če se z lokalnim sistemom za oskrbo z vodo zagotavlja več kot povprečno 10 m3 vode na dan ali oskrbuje z vodo več kot 50 oseb, mora imeti upravljavec zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti z zahtevami Pravilnika o pitni vodi, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovne, tehnične ali zdravstvene smeri.

(3) Lastniki zasebnega vodovoda morajo do zadnjega dne v letu občini pisno posredovati podatke o upravljavcu s katerim imajo sklenjeno pogodbo o upravljanju oziroma spremembe. V kolikor lastniki vodovoda ne sklenejo pogodbe o upravljanju zasebnega vodovoda, se za upravljavca štejejo vsi nosilci vodnega dovoljenja oziroma vsi lastniki vodovoda.

(4) Vodovodni sistemi za oskrbo z vodo s katerimi se zagotavlja več kot povprečno 10 m3 vode na dan ali oskrbuje z vodo več kot 50 oseb in katerih upravljavec mora imeti zaposleno strokovno osebo iz prejšnjega odstavka, so v občini Krško na dan sprejetja odloka:

+------+----------------------------------------+--------------+

|Zap.  |Vodovod                                 |     Št.      |

|št.   |                                        |  porabnikov  |

+------+----------------------------------------+--------------+

|1.    |Ardro pri Raki                          |      70      |

+------+----------------------------------------+--------------+

|2.    |Anže                                    |      50      |

+------+----------------------------------------+--------------+

|3.    |Črešnjice                               |      63      |

+------+----------------------------------------+--------------+

|4.    |Dolenja vas                             |      50      |

+------+----------------------------------------+--------------+

|5.    |Gorenji Leskovec–Ložice                 |     150      |

+------+----------------------------------------+--------------+

|6.    |Gornje Pijavško                         |      90      |

+------+----------------------------------------+--------------+

|7.    |Jevša–Šedem                             |      95      |

+------+----------------------------------------+--------------+

|8.    |Kališovec–Brezje–Dolenji Leskovec       |     250      |

+------+----------------------------------------+--------------+

|9.    |Lomno                                   |      64      |

+------+----------------------------------------+--------------+

|10.   |Mali Kamen–Reštanj                      |     300      |

+------+----------------------------------------+--------------+

|11.   |Mali Kamen–Okrog                        |     120      |

+------+----------------------------------------+--------------+

|12.   |Nova Gora                               |     150      |

+------+----------------------------------------+--------------+

|13.   |Presladol                               |      68      |

+------+----------------------------------------+--------------+

|14.   |Presladol–Kozmus                        |      50      |

+------+----------------------------------------+--------------+

|15.   |Ravni                                   |      86      |

+------+----------------------------------------+--------------+

|16.   |Rožno–Hruševje                          |     150      |

+------+----------------------------------------+--------------+

|17.   |Rožno–Kocjan                            |      70      |

+------+----------------------------------------+--------------+

|18.   |Slom–Ilovce                             |     298      |

+------+----------------------------------------+--------------+

|19.   |Šapola–Kostanjek                        |      60      |

+------+----------------------------------------+--------------+

|20.   |Veliki Kamen                            |     250      |

+------+----------------------------------------+--------------+

|21.   |Veternik–Mrčna sela                     |     100      |

+------+----------------------------------------+--------------+

(1) Če se lastna oskrba s pitno vodo v obstoječih stavbah zagotavlja z zasebnim vodovodom in je njegova letna povprečna zmogljivost enaka ali večja od 10 m3 pitne vode na dan ali se iz njega oskrbuje 50 ali več prebivalcev s stalnim prebivališčem, mora tak zasebni vodovod imeti upravljavca.

Tabela 1: Seznam zasebnih vodovodov s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost enaka ali večja od 10 m3 pitne vode na dan

(2) V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca, če oskrbuje:

– eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem,

– eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in

– eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda.

(3) Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti občino.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek se pogodba o upravljanju zasebnega vodovoda ne sklene, če imajo stavbe iz tretjega odstavka tega člena enega lastnika, ki je hkrati upravljavec zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega vodovoda mora o njegovem upravljanju pisno obvestiti občino.

21. člen

(obveznosti upravljavca zasebnega vodovoda)

(1) V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:

1. oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;

2. redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda;

3. vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;

4. izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v zasebnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo;

5. monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo;

6. nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod;

7. monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;

8. obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira izvajalec javne službe;

9. meritve količin dobavljene vode in obračun storitev, z vsemi potrebnimi dajatvami, skladno z zakonodajo.

(2) Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.

Obveznosti izvajalca javne službe

22. člen

(program oskrbe s pitno vodo)

(1) Izvajalec javne službe mora opravljati javno službo skladno s programom oskrbe s pitno vodo, ki mora vsebovati podatke določene z veljavnimi predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.

(2) Program oskrbe s pitno vodo pripravi za vsako naslednje leto izvajalec javne službe in ga posreduje občini v uskladitev najpozneje do 31. oktobra v tekočem letu.

(3) Program oskrbe s pitno vodo mora biti sestavni del programa za obvladovanje kakovosti poslovanja izvajalca javne službe.

23. člen

(programi javne službe, poročila o izvajanju javne službe)

(1) Izvajalec javne službe mora ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, najkasneje do 31. marca tekočega leta posredovati letno poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto na način, ki je v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.

(2) V roku iz prejšnjega odstavka je izvajalec javne službe dolžan kopijo poročila iz prejšnjega odstavka po elektronski pošti posredovati tudi občini.

(3) Izvajalec je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe, najkasneje do 15. novembra vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme občinski svet. Priloga letnemu programu je tudi Elaborat.  Izvajalec je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe, najkasneje do 31. oktobra vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme občinski svet. Priloga letnemu programu je tudi Elaborat.

(4)Najkasneje v roku šestih mesecev po pričetku izvajanja gospodarske javne službe po tem odloku mora izvajalec javne službe pripraviti in pristojnemu organu predložiti predlog dolgoročnega plana javne službe za obdobje naslednjih štirih let, ki mora obsegati tudi vizijo izgradnje infrastrukture. Kasnejše predloge dolgoročnih planov je izvajalec javne službe dolžan pripravljati vsako leto za prihodnja štiri leta, za obdobje naslednjih štirih let. Dolgoročni plan, kot tudi njegove morebitne spremembe, sprejme občinski svet.

(5) Izvajalec javne službe je dolžan najkasneje do 28. februarja vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu.

(6) Podrobnejša vsebina programov iz prvega in drugega odstavka ter poročila o poslovanju iz prejšnjega odstavka se določi v koncesijski pogodbi.

24. člen

(zmanjševanje vodnih izgub vodovoda)

(1) Izvajalec javne službe mora letno spremljati stanje vodnih izgub v vodovodnem omrežju ter pripraviti program ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub. V ta namen mora izvajalec javne službe ugotavljati vodne količine, ki so načrpane, transportirane, porabljene in izgubljene iz javnega vodovoda, in izdelati vodno bilanco v skladu z republiškimi predpisi o oskrbi s pitno vodo.

(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se pri načrtovanju rekonstrukcije javnega vodovoda načrtujejo tudi ukrepi za zmanjšanje vodnih izgub vodnih količin, ki nastanejo pri obratovanju javnega vodovoda. Za izvedbo ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub mora izvajalec javne službe izgube vodnih količin zmanjšati do količin, ki so podrobneje določene za posamezno skupino vodovodov v operativnem programu varstva okolja, ki se nanaša na oskrbo s pitno vodo in ga sprejme vlada Republike Slovenije.

(1) Izvajalec javne službe mora vodne izgube iz javnega vodovoda spremljati in evidentirati v vodni bilanci.
(2) Izvajalec javne službe mora pripraviti program ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki je sestavni del programa oskrbe s pitno vodo v skladu z 22. členom tega odloka.
(3) Lastnik javnega vodovoda zagotavlja izvedbo investicij in investicijskega vzdrževanja v skladu s programom za zmanjšanje vodnih izgub iz prejšnjega odstavka.
(4) Upravljavec javnega vodovoda mora zagotavljati izvedbo rednega vzdrževanja in ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki nastajajo pri rednem obratovanju javnega vodovoda, v skladu s programom ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub iz drugega odstavka tega člena.
(5) Z izvedbo ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub morata lastnik in upravljavec javnega vodovoda vodne izgube zmanjšati na dopustno raven vodnih izgub, določeno v skladu z metodologijo za določanje dopustne ravni vodnih izgub.
(6) Če občina zaradi potreb po večji rabi pitne vode načrtuje oskrbo s pitno vodo iz novih zajetij za pitno vodo ali povečanje zmogljivosti črpanja iz obstoječih zajetij za pitno vodo, mora skupaj z izvedbo teh ukrepov zagotoviti, da vodne izgube obstoječih javnih vodovodov ne presegajo dopustne ravni vodnih izgub iz prejšnjega odstavka.

25. člen

(vodenje evidenc)

(1) Izvajalec javne službe mora v zvezi z upravljanjem javnega vodovoda voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje javne službe. Predpisane evidence s področja javne službe se vodijo v obliki informatizirane baze podatkov.

(2) Izvajalec javne službe mora za celotno območje voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni vodovod in trasah teh priključkov.

(3) Izvajalec javne službe mora za celotno območje občine, kjer zagotavlja storitve javne službe, za stavbe, ki so oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov zagotoviti:

1. vodenje evidenc zasebnih vodovodov;

2. vodenje evidenc zasebnih hidrantnih omrežij in hidrantov, priključenih na njih, če so oskrbovani iz zasebnih vodovodov;

3. vodenje evidenc vodnih virov in količin, ki se uporabljajo za odvzem vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnih vodovodov;

4. vodenje evidenc stavb, ki so oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov.

(3) Izvajalec javne službe vodi evidenco o:
1. javnih vodovodih, s katerimi upravlja, in območjih javnih vodovodov,
2. uporabnikih javne službe,
3. priključkih na javni vodovod in odjemnih mestih,
4. zajetjih za pitno vodo in rezervnih zajetjih za pitno vodo,
5. vodnih pravicah za zajetja iz prejšnje točke,
6. vodni bilanci javnega vodovoda,
7. vzdrževanju in čiščenju javne infrastrukture, namenjene izvajanju javne službe, in
8. stroških in cenah obveznih storitev javne službe.

(4) Stroški priprave podatkov v digitalni obliki, kot jo zahteva izvajalec javne službe za vodenje evidence zasebnih vodovodov, bremenijo uporabnike storitev zasebnega vodovoda.

(5) Podatke o evidencah mora upravljavec zasebnega vodovoda posredovati izvajalcu najkasneje do 15. oktobra tekočega leta.

26. člen

(kataster javnega vodovoda)

(1) S tem odlokom se upravljavcu podeli javno pooblastilo za uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra in vodenje katastra komunalnih naprav (v nadaljnjem besedilu: kataster), ki vsebuje baze podatkov o infrastrukturnih objektih, omrežjih in napravah namenjenih izvajanju javne službe. Podrobnejšo vsebino katastra določa Tehnični pravilnik.  S tem odlokom se upravljavcu podeli javno pooblastilo za vodenje katastra komunalnih naprav (v nadaljnjem besedilu: kataster), ki vsebuje baze podatkov o infrastrukturnih objektih, omrežjih in napravah namenjenih izvajanju javne službe. Podrobnejšo vsebino katastra določa Tehnični pravilnik.

(2) Uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo obstoječega, delno vzpostavljenega katastra in vzdrževanjem katastra ureja koncesijska pogodba.  Vodenje in vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z vodenjem katastra ureja koncesijska pogodba.

(3) Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine Krško in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema ter Tehničnega pravilnika.

(4) Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti občini neprekinjeno dostopna (»on-line«).

27. člen

(posredovanje podatkov iz evidenc in katastra)

(1) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec javne službe prosilcem dolžan omogočiti vpogled, prepis, fotokopijo ali elektronski zapis zahtevanih podatkov iz uradnih evidenc iz 25. in 26. člena tega odloka.

(2) Vpogled v zahtevane podatke je brezplačen. Za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko izvajalec prosilcu zaračuna materialne stroške v skladu s stroškovnikom, ki ga predpiše Vlada Republike Slovenije.

28. člen

(javna pooblastila)

(1) Na podlagi tega odloka se izvajalcu javne službe podeljuje javno pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah izdaje projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.

(2) Občina in izvajalec se s posebno pogodbo dogovorita o načinu plačila.  Podrobnejša vsebina izvajanj javnih pooblastil in način financiranja se določita s posebno pogodbo.

(3) Na podlagi tega odloka se izvajalcu javne službe podeljuje javno pooblastilo za izdajanje smernic za načrtovanje predvidene prostorske ureditve in mnenj k dopolnjenimi predlogi prostorskih aktov v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje.

(4)  Investitor v obnovo javnega vodovoda je občina. S tem odlokom Občina pooblašča izvajalca javne službe za izvedbo in nadzor obnovitvene investicije do višine letne najemnine, pobrane za infrastrukturo oddano v najem izvajalcu gospodarske javne službe. Investitor v novogradnjo javnega vodovoda je občina, ki pa izvajalca javne službe lahko s pogodbo pooblasti za vodenje, izvajanje in nadzor investicije. Če vzdrževalnih ali investicijskih del ne izvaja izvajalec javne službe, ampak tretja oseba, mora izvajalec javne službe zagotoviti strokovni nadzor pri posegih v javni vodovod, izvajalec pa mora tak nadzor omogočiti in plačati stroške nadzora. Obveznosti občine in upravljavca javnega vodovoda v zvezi z rednim in investicijskim vzdrževanjem in ustreznim zavarovanjem javnega vodovoda se določijo s pogodbo.

Zagotavljanje skladnosti pitne vode

29. člen

(zagotavljanje skladnosti)

(1) Izvajalec javne službe mora v skladu s predpisi o pitni vodi zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. V ta namen mora imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti z zahtevami republiškega predpisa o pitni vodi, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovno tehnične ali zdravstvene smeri.

(2) Skladnost mora biti zagotovljena:

1. na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda,

2. v objektih za proizvodnjo in promet živil: na mestih, kjer se voda uporablja v proizvodnji in prometu živil,

3. v objektih za pakiranje pitne vode: na mestu, kjer se voda pakira,

4. v primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami: na mestu iztoka iz cisterne.

30. člen

(izključitev odgovornosti)

(1) Ne glede na prejšnji člen tega odloka se šteje, da je izvajalec javne službe izpolnil svoje obveznosti, kadar dokaže, da je vzrok neskladnosti hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med priključkom na sistem za oskrbo s pitno vodo in mesti uporabe pitne vode. V kolikor uporabnik dvomi o kakovosti pitne vode izvajalec javne službe naroči odvzem in analizo vzorca pitne vode pri akreditiranem laboratoriju, na uporabnikovem odjemnem mestu. V kolikor je dvom uporabnika neupravičen, ta krije stroške izvedbe vzorčenja, analize in poročil.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora izvajalec javne službe, kadar obstaja sum, da zaradi hišnega vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna, zagotoviti:

1. priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja in/ali

2. ukrepe kot so ustrezne metode priprave, za spremembo lastnosti vode pred dobavo, tako da se zmanjša ali odpravi tveganje, da voda po dobavi ne bi bila skladna in

3. ustrezno obveščanje porabnikov in posredovanje priporočil o vseh možnih dodatnih ukrepih za odpravo neskladnosti, ki bi jih morali sprejeti.

(3) V javnih objektih (vrtci, šole, bolnišnice, restavracije ipd.) je za odpravo neskladnosti, ki je posledica hišnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec javnega objekta.

Prekinitev in omejitev dobave vode

31. člen

(prekinitev in omejitev zaradi zdravja ljudi)

(1) Izvajalec javne službe mora prenehati z dobavo pitne vode, ali omejiti njeno uporabo, ali pa sprejeti ukrep, ki je potreben za varovanje zdravja ljudi, če uporaba pitne vode predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Pri izbiri ukrepov mora upoštevati tveganja za zdravje ljudi, ki bi jih povzročila prekinitev dobave ali omejitev dobave uporabe pitne vode, o čemer poda mnenje  Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljevanju: NIJZ).

(2) V primerih omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode mora izvajalec javne službe takoj obvestiti uporabnike in jim posredovati ustrezna priporočila, ki jih pripravi  NIJZ.  V primeru prekinitve dobave, ki traja več kot 24 ur, mora izvajalec javne službe zagotoviti nadomestno oskrbo s pitno vodo.

(3) Kadar se izvajajo ukrepi za odpravo vzrokov neskladnosti pitne vode z mejnimi vrednostmi parametrov, določenimi s predpisi o pitni vodi, mora izvajalec javne službe prek sredstev javnega obveščanja obveščati uporabnike, razen če  NIJZ oceni, da je neskladnost z mejnimi vrednostmi parametrov nepomembna.

32. člen

(omejitev zaradi pomanjkanja vode)

(1) V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko izvajalec javne službe omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge namene.

(2) V primeru višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobo, ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti in zmanjšati dobavo vode in mora postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.

33. člen

(prekinitev dobave posameznemu uporabniku)

(1) Izvajalec javne službe lahko začne postopek prekinitve dobave pitne vode posameznemu uporabniku s predhodnim obvestilom, v katerem mu mora dati primeren rok za odpravo vzroka prekinitve ter ga opozoriti na posledico prekinitve dobave pitne vode:

– če je vodovodni priključek izveden brez soglasja oziroma v nasprotju s soglasjem izvajalca javne službe;  če je vodovodni priključek izveden brez soglasja oziroma v nasprotju s soglasjem izvajalca javne službe ali je priključek na javni vodovod ali priključitev izvedla nepooblaščena oseba;

– če hišno vodovodno omrežje in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo pitne vode drugim uporabnikom;

– če brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo hišno vodovodno omrežje ali če spremeni zmogljivost svojega vodovodnega priključka;

– če ne omogoči izvajalcu javne službe vzdrževanja vodovodnega priključka pod pogoji iz 15. člena tega odloka in pogodbe o dobavi pitne vode;

– če posega v obračunski vodomer v nasprotju z zahtevami izvajalca javne službe iz četrtega odstavka 14. člena tega odloka;

– če krši objavljene ukrepe za odpravo vzrokov neskladnosti in omejitve uporabe pitne vode;

– če z odvodom odpadne komunalne in padavinske vode ogroža vodne vire ali dobavo vode;

– če na poseben pisni poziv ne sklene pogodbe o dobavi pitne vode, skladno s 17. členom tega odloka, razlog za nesklenitev pogodbe pa je na njegovi strani;

– na podlagi odločbe pristojnega inšpektorja;

– iz drugih razlogov, ki lahko ogrozijo nemoteno izvajanje dejavnosti javne službe, če se dobava vode ne bi prekinila.

(2) Upravljavec uporabniku z upravno odločbo začasno prekine dobavo vode v kolikor v roku določenim s predhodnim obvestilom  z odločbo ne odpravi vzroka zaradi katerega se je postopek prekinitve začel. Glede oblike upravne odločbe se upoštevajo določila zakona, ki ureja upravni postopek. Prekinitev oskrbe s pitno vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe s pitno vodo plača uporabnik. Uporabniki niso upravičeni do odškodnine v primerih prenehanja dobave vode zaradi večjih okvar (poškodb) na objektih in napravah s pitno vodo.

(3) Izvajalec javne službe ima pravico prekiniti ali omejiti oskrbo z vodo za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalni del ali nastalih okvar na javnem vodovodu. Če prekinitev ali omejitev oskrbe s pitno vodo traja več kot 24 ur mora izvajalec javne službe v tem času zagotoviti omejeno nadomestno oskrbo s pitno vodo.

(4) O vzrokih, o času trajanja prekinitve ali omejitve ter o navodilih za ravnanje uporabnikov mora izvajalec javne službe pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali na drug krajevno običajen način.

(5) Upravljavec izvaja kontrolo pečatov na vodomeru zaradi izvedene prekinitve dobave pitne vode ali v primeru začasnega mirovanja odjemnega mesta.
(6) V primeru, da uporabnik pretrga uradni pečat na vodomeru je koncesionar upravičen zaračunati stroške kontrole pečata v skladu s sprejetimi tarifami in o kršitvi seznaniti pristojni organ.
(7) Če uporabnik pretrga uradni pečat na vodomeru je koncesionar po kontroli pečata:
– v primeru postopka prekinitve dobave vode dolžan vodomer ponovno zapečatiti in uporabniku zaračunati stroški prekinitve dobave vode po sprejeti tarifi
– v primeru mirovanja odjemnega mesta poravnati stroške ponovne aktivacije odjemnega mesta po sprejeti tarifi.

Meritev količin in obračun porabljene vode

34. člen

(meritev količin porabljene vode)

(1) Izvajalec meri količino porabljene vode v kubičnih metrih z obračunskimi vodomeri.

(2) Za porabljeno vodo izvajalec izstavi račun uporabniku mesečno na podlagi:

– odčitane količine porabljene vode,

– povprečne dnevne porabe v preteklem obračunskem obdobju ali

– ocenjene količine porabe vode v daljšem časovnem obdobju, če meritev z vodomerom ni možna.

(3) Račun iz drugega odstavka tega člena mora vsebovati vse z zakonom predpisane elemente.

(4) V primeru, da uporabnik odjemnega mesta ne opremi z vodomerom v roku, ki mu ga je postavil izvajalec, se vodarina zaračuna skladno z veljavno zakonodajo.
(5) Uporabniki morajo plačati zaračunane storitve najpozneje v 15-ih dneh od datuma izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače oziroma ni s pogodbo določen drugačen rok plačila.

35. člen

(izstavitev in plačilo računa)

(1) Izvajalec izstavi račun iz prejšnjega člena tega odloka lastniku stavbe ali uporabniku vode v stavbi.

(2) Račun mora uporabnik plačati v roku navedenem na računu.

(3) Uporabnik lahko upravljavcu pisno ugovarja na izdani račun v 10 dneh od dneva izdaje računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. Upravljavec je na tak ugovor dolžan pisno odgovoriti v 15 dneh od prejema ugovora in v tem času oziroma do rešitve ugovora ne sme začasno prekiniti dobave vode, po postopku določenem s tem odlokom.

(4) V kolikor upravljavec uporabnikov ugovor zavrne, ima slednji pravico do pritožbe, ki jo lahko v osmih dneh po prejemu upravljavčeve zavrnitve ugovora naslovi na župana, ki o njej tudi odloča. Vložena pritožba ne zadrži postopka začasne prekinitve dobave vode iz 33. člena odloka.

(5) V stavbi z več stanovanji izda izvajalec račun iz prejšnjega člena tega odloka upravniku stavbe. Izvajalec lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom stavbe na podlagi pisnega dogovora z upravnikom stavbe ali pooblaščencem skupnosti lastnikov stanovanj.

(6) Če je več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer in uporabniki nimajo upravnika stavbe, ti sporočijo kdo je prejemnik računov za porabljeno vodo. Izvajalec lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom, če več kot polovica uporabnikov, priključenih na isti obračunski vodomer, podpiše delilno razmerje.

(7) Ko zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe vode, izvajalec upošteva pri obračunu vode povprečno količino porabljene vode v obdobju dvanajstih (12) mesecev pred nastankom okvare.

36. člen

(vodomeri v interni napeljavi)

(1) V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba vode z enim obračunskim vodomerom in so na internem omrežju vgrajeni pomožni vodomeri, lahko upravnik izda račun za stroške oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja odpadnih voda posameznim uporabnikom na podlagi odčitka stanja na pomožnih vodomerih.

(2) Kadar so pomožni vodomeri vseh uporabnikov upravljavcu dostopni ob vsakem času (so nameščeni na njemu dostopnih funkcionalnih površinah ali v skupnih delih objekta) je upravljavec, pod pogojem da so pomožni vodomeri vzdrževani v skladu z veljavnimi predpisi, na podlagi pogodbe z upravnikom objekta dolžan sam odčitavati stanje na pomožnih vodomerih.

(3) Razlika med seštevkom dobavljene vode po odčitkih na pomožnih vodomerih in po odčitku na glavnem vodomeru se razdeli na vse uporabnike v objektu, skladno s strukturo, ki jo določa odčitek na pomožnih vodomerih po prvem odstavku.

(4) V primerih, ko ni možnosti za izdajo računov posameznim uporabnikom na podlagi odčitka stanja na vodomeru, se vprašanja izdaje in plačevanja računov ter drugi premoženjskopravni odnosi ter ukrepi uredijo s pogodbo iz šestega  odstavka 17. člena tega odloka.

V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV

37. člen

(pravice uporabnikov storitev javne službe)

(1) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.

(2) Uporabnik ima na podlagi soglasja izvajalca pravico:

– priključitve na javni vodovod,

– spremeniti dimenzijo priključka, traso priključka, vodomerno mesto,

– izvesti dodatna dela na priključku,

– povečati odvzem vode,

– ukinitve priključka.

38. člen

(obveznosti uporabnikov javne službe)

Uporabniki morajo:

– pred priključitvijo pridobiti soglasje za priključitev na javni vodovod,«.
– izvesti priključek na javni vodovod skladno s projektnimi pogoji in izdanim soglasjem za priključitev na javni vodovod,
– pridobiti vodno dovoljenje za odvzem vode iz javnega vodovoda, v primerih, ko je to predpisano z zakonodajo,

– skleniti pogodbo z izvajalcem javne službe o dobavi pitne vode,

– redno vzdrževati interno napeljavo, interno požarno omrežje in interne hidrante,

– varovati vodovodni priključek in vodomerno mesto pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode, vročino in drugimi škodljivimi vplivi ter v primeru poškodb kriti morebitne stroške,

– zagotavljati dostop za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom,

– sporočati okvare na javnem vodovodu, vodovodnem priključku in obračunskem vodomeru,

– zagotoviti dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera,

– zagotoviti dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na vodovodnem priključku,

– pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki postanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznosti uporabnika,

– plačevati račune za javno službo v roku, navedenem na računu,

– upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi z vodo,

– dovoliti obnovo vodovodnega priključka,

– kriti stroške nadzora montaže vodovodnega priključka v primeru, da izvede montažo drugi izvajalec del montaže vodovodnega priključka s priznano usposobljenostjo,

– urediti vodomerna mesta skladno z zahtevami izvajalca,

– pisno obveščati izvajalca o odvzemu vode iz hidrantov,

– odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu,

– odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot posledice njegovega ravnanja in

– opravljati druge obveznosti iz tega odloka.

(2) V primeru rabe pitne vode za polnjenje bazenov uporabnik plača vse obveznosti, vezane na obračun komunalnih storitev (okoljsko dajatev, vodarino in nanje navezujoče obveznosti). 

(3) Pri uporabi pitne vode za namakanje površin ne nastaja komunalna niti industrijska odpadna voda, ki bi se odvajala v okolje, zato se v primeru, ko uporabnik s strani Agencije Republike Slovenije za okolje pridobi vodno dovoljenje, in je letna količina vode za namakanje manjša kot 50 m³, določila Uredbe o okoljski dajatvi ne uporabljajo.

(4) Ko upravljavec ugotovi, da odjemno mesto nima znanega plačnika, le-tega zapečati. Ob ponovni vzpostavitvi oskrbe na odjemnem mestu mora uporabnik poravnati stroške pečatenja in odpečatenja.

(5) V primeru, ko uporabnik ne izkazuje potrebe po dobavi pitne vode, lahko izvajalcu javne službe poda vlogo za zapečatenje odjemnega mesta, kateri mora priložiti dokazilo o lastništvu. Pečat se izvede na stroške uporabnika, skladno s tarifo in ob predhodnem plačilu vseh obveznosti odjemnega mesta. 

(6) Uporabniki javnega vodovoda so ob obnovi hišnih priključkov, rekonstrukciji javnega vodovoda ali v drugih utemeljenih razlogih (kot na primer: dotrajanost priključka, ipd.) na zahtevo upravljavca dolžni izvesti prestavitev merilnega mesta iz objektov v vodomerne jaške izven objekta. Novo lokacijo vodomernega mesta, ki mora biti čim bližje sekundarnem cevovodu, določita skupaj uporabnik in predstavnik upravljavca izvajalca javne službe.

39. člen

(zagotovitev prehoda)

(1) Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja vodovodnega priključka mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop do vodovodnega omrežja, dovoliti prehod.

(2) Lastniku nepremičnine iz prvega odstavka je izvajalec dolžan zagotoviti vzpostavitev nepremičnine v prvotno stanje.

40. člen

(odvzem vode iz javnega hidranta)

(1) Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo za gašenje požarov in izvajanje drugih nalog zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah in morajo biti vedno dostopni, v brezhibnem stanju in redno vzdrževani. Javne hidrante vzdržuje izvajalec javne službe.

(2) Odjem pitne vode iz hidrantov na javnem vodovodu je, razen za gašenje požarov in izvajanje drugih nalog zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, dopusten le na podlagi predhodnega soglasja izvajalca javne službe, ki vsebuje pogoje odjema pitne vode, način obračuna ter plačilo stroškov za porabljeno pitno vodo, in sicer za:

– čiščenje državnih in občinskih cest,

– protiprašno škropljenje državnih in občinskih cest,

– zalivanje javnih zelenic,

– izpiranje javnih kanalov,

– utrjevanje državnih in občinskih cest ali drugih gradbenih del za potrebe Občine Krško,

– za javne prireditve, ki jih organizira Občina Krško ali javni zavod, katerega ustanovitelj ali soustanovitelj je Občina Krško.

(3) Poklicna in prostovoljne gasilske službe v občini Krško za namen pripravljenosti na nesreče lahko izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni pregled stanja hidrantnega priključka in izvedejo poskusni priklop na hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih obvestijo izvajalca javne službe.

41. člen

(odvzem vode iz javnega hidranta brez soglasja izvajalca)

Brez soglasja izvajalca se sme uporabiti voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik pisno obvestiti izvajalca o kraju uporabe, času odvzema vode, količini porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih.

VI. OBVEZNOST IZVAJALCEV DEL

42. člen

(1) Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb vodovoda in vodovodnih priključkov.

(2) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega člena si mora izvajalec del pri izvajalcu javne službe priskrbeti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti ter plačati storitev skladno z veljavno tarifo.

(3) Izvajalec del iz prvega odstavka tega člena mora po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe.

(4) V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del dolžan naročiti popravilo poškodb pri izvajalcu javne službe, poravnati vse stroške popravila ter ostale stroške v zvezi z vzpostavitvijo nemotene oskrbe s pitno vodo (škoda, ki je nastala z iztokom vode, stroški izpiranja, dezinfekcije omrežja ipd.).

VII. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN NAČIN NJIHOVEGA OBLIKOVANJA

43. člen

(viri financiranja storitev javne službe)

Javna služba se financira iz:

– cene storitev javne službe,

– proračuna občine,

– iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.

44. člen

(viri financiranja infrastrukture)

Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo:

– iz plačil uporabnikov storitev javne službe,

– iz komunalnega prispevka,

– iz proračuna občine,

– iz proračuna države,

– iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.

VIII. CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE

45. člen

(oblikovanje cen)

(1) Cene storitev javne službe za dobavo pitne vode se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(2) Podrobnejši način obračunavanja obveznosti se določi v Elaboratu, ki ga predpisuje veljavna zakonodaja.

(3) Obveznosti se uporabnikom zaračunavajo po tarifi, ki jo na pobudo upravljavca in na predlog župana v obliki predpisa sprejme občinski svet. Upravljavec je pripravljeni predlog tarife dolžan uskladiti z občinsko upravo, dolžan pa je tudi sodelovati pri njegovi obravnavi na občinskem svetu.

46. člen

(cenik storitev javne službe)

Cenik storitev in njegove spremembe ter dopolnitve se objavijo na spletni strani Občine Krško in na spletni strani izvajalca javne službe.

IX. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE

47. člen

(infrastruktura lokalnega pomena)

(1) Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki je lastnina občine, sestavlja omrežje cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in elektro opremo za črpanje in prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se povezujejo v sekundarno, primarno in magistralno javno vodovodno omrežje, s pomočjo katerega se zagotavlja oskrba naselij ali delov naselij.

(2) Objekte za oskrbo s pitno vodo lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi uporablja vsakdo.

(3) Uporaba objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi za oskrbo s pitno vodo.

48. člen

(objekti in naprave v lasti uporabnika)

(1) Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki so v lasti uporabnika so:

1. interno vodovodno in hidrantno (požarno) omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto – obračunski vodomer,,

2. vodomerni jašek ali niša;

3. interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno, požarno in industrijsko vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.

(2) Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na lastne stroške.

(3) Uporabnik je dolžan z objekti in napravami iz prvega odstavka tega člena gospodariti tako, da je omogočeno nemotena oskrba s pitno vodo.

X. NADZOR

49. člen

(nadzorni organ)

(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pooblaščena oseba za nadzor nad izvajanjem odloka ter občinska uprava občine.  Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo občinska uprava in pooblaščene osebe za nadzor nad izvajanjem odloka, pristojne državne inšpekcijske službe ter policija v okviru svojih pristojnosti. Organ, pristojen za inšpekcijski nadzor in organ za odločanje o kršitvah določb tega odloka je, če ni z zakonom ali podzakonskim predpisom ali odlokom drugače določeno, Medobčinski inšpektorat – Skupni prekrškovni organ občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Krško, Krško, Radeče in Sevnica.

(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojna pooblaščena oseba za nadzor nad izvajanjem odloka izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.

(3) Pristojni organ   pristojni oddelek  občinske uprave ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(4) Pooblaščeni delavci izvajalca javne službe so dolžni o kršitvah določil tega odloka takoj obveščati pristojne iz prvega odstavka tega člena ter ugotovljene kršitve dokumentirati.

(5) Pristojni organ občinske uprave ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

XI. KAZENSKE DOLOČBE

50. člen

(prekrški)

(1) Z globo 1.200 evrov se kaznujeta za prekršek – izvajalec javne službe, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:

– ravna v nasprotju z 18. členom;

– ravna v nasprotju z 22. členom;

– ravna v nasprotju z 31. členom.

(2) Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

(3) Z globo 1.200 evrov se kaznuje za prekršek upravljavec zasebnega vodovoda, če:

– ravna v nasprotju z 20., 21. in 25. členom.

(4) Z globo 400 evrov se za prekršek iz tretjega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba upravljavca zasebnega vodovoda.

(5) Z globo 1.200 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, uporabnik – samostojni podjetnik posameznik in uporabnik – posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če: 

– ravna v nasprotju z 9. členom;

– ravna v nasprotju z 12. členom;

– ravna v nasprotju s 15. členom;

– ravna v nasprotju z 32. členom

– ravna v nasprotju z 38. členom;

– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 39. člena;

– ravna v nasprotju s 40. členom;

– ravna v nasprotju z 41. členom.

(5) Z globo 1.200 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, uporabnik – samostojni podjetnik posameznik in uporabnik – posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ravna v nasprotju z 9. členom;
– ravna v nasprotju z 12. členom;
– ravna v nasprotju s 15. členom;
– ravna v nasprotju z 32. členom;
– ravna v nasprotju s 33. členom;
– ravna v nasprotju z 38. členom;
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 39. člena;
– ravna v nasprotju s 40. členom;
– ravna v nasprotju z 41. členom.

(6) Z globo 400 eurov se za prekršek iz tretjega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.

(7) Z globo 400 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje uporabnik – posameznik, če:

– ravna v nasprotju z 9. členom;

– ravna v nasprotju z 12. členom;

– ravna v nasprotju s 15. členom;

– ravna v nasprotju z 32. členom;

– ravna v nasprotju z 38. členom;

– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 39. člena;

– ravna v nasprotju s 40. členom;

– ravna v nasprotju z 41. členom.

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

51. člen

(določitev odgovorne osebe)

V primerih, ko se na podlagi drugega odstavka 20. člena tega odloka od vodovodnega odbora zahteva zaposlitev odgovorne osebe za zagotavljanje skladnosti z zahtevami Pravilnika o pitni vodi, mora vodovodni odbor oziroma lastniki zasebnega vodovoda to osebo določiti do 31. decembra 2009 oziroma v roku dveh mesecev od zahteve po imenovanju. V kolikor vodovodni odbor oziroma lastniki odgovorne osebe v tem roku ne določijo, se šteje, da uradne obveznosti upravljavca lokalnega sistema oskrbe s pitno vodo izvaja vodovodni odbor oziroma vsi lastniki zasebnega vodovoda oziroma nosilci vodnega dovoljenja.

52. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o pogojih dobave in načinu oskrbe s pitno vodo na območju občine Krško (Uradni list RS, št. 66/96).

53. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 007-3/2007-602

Krško, dne 10. septembra 2009

Župan

Občine Krško

Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Krško (Uradni list Republike Slovenije, št. 84/2013) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

3. člen

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Krško (Uradni list Republike Slovenije, št. 11/2015) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

7. člen

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Krško se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Krško (Uradni list Republike Slovenije, št. 104/2015) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

12. člen

Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Krško (Uradni list Republike Slovenije, št. 125/2021) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

30. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.