Na podlagi 52. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – Skl. US:
U-I-43/13-8) in 16. člena
Statuta Občine Gorje
(Uradni list RS, št. 3/07,107/10 in 32/12) je Občinski svet Občine Gorje
na 24. seji dne 5.3.2014 sprejel |
ODLOK |
O
OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE GORJE |
I
Uvodne določbe |
1. člen
|
(sprejem odloka) |
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt občine Gorje (v
nadaljnjem besedilu: OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del. |
2. člen
|
(vsebina in oblika OPN) |
(1) OPN vsebuje tekstualni in grafični del ter obvezne priloge. Izdelan
je v digitalni in analogni obliki. |
(2) Tekstualni del OPN sestavljajo poglavja: |
I
Uvodne določbe |
II
Strateški del: |
1.
Splošne določbe |
2.
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
3.
Zasnova prostorskega razvoja občine |
4.
Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena |
5.
Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo |
6.
Koncept prostorskega razvoja urbanih središč, za katera je izdelan
urbanistični načrt |
7.
Usmeritve za razvoj v krajini |
8.
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
9.
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
III
Izvedbeni del: |
1.
Splošne določbe izvedbenega dela |
2.
Enote urejanja, namenska raba in dopustna izraba prostora |
3.
Splošni prostorski izvedbeni pogoji |
4.
Prostorski izvedbeni pogoji za posamezna območja podrobnejše namenske
rabe |
5.
Posebni prostorski izvedbeni pogoji za območje Triglavskega narodnega
parka |
6.
Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja
prostora in na območjih predvidenih OPPN |
7.
Občinski podrobni prostorski načrti |
IV Prehodne in končne določbe |
(3) Sestavni del tekstualnega dela OPN je Priloga 1: Dopustne gradnje
nezahtevnih in enostavnih objektov na površinah podrobnejše namenske
rabe. |
(4) Grafični del OPN je prikazan na državnih geodetskih podlagah. |
Strateški
del sestavljajo karte: |
1.
Zasnova prostorskega razvoja občine in zasnova gospodarske javne
infrastrukture (M 1:50.000) |
2.
Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki se
sanirajo in so z njimi prostorsko povezana, z okvirnimi območji
razpršene poselitve (M 1:50.000) |
3.
Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo z usmeritvami za
razvoj v krajini ter usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M
1:50.000) |
4.
Shematični prikazi vsebin strateškega dela |
Izvedbeni
del sestavljajo karte: |
1.
Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:50.000) |
2.
Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih
omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000) |
3. Prikaz
območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske
rabe in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000) |
4. Prikaz
območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M
1:5.000) |
3. člen
|
(obvezne priloge) |
OPN vsebuje obvezne priloge, ki so sestavina analogne oblike OPN in so: |
1.
izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije, |
2. prikaz
stanja prostora, |
3.
strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN, |
4.
smernice in mnenja, |
5.
obrazložitev in utemeljitev OPN, |
6.
povzetek za javnost, |
7.
okoljsko poročilo. |
4. člen
|
(območje OPN) |
OPN Gorje velja za celotno območje občine Gorje. |
5. člen
|
(pomen kratic) |
V tem odloku uporabljene kratice imajo naslednji pomen: |
BTP: bruto
tlorisna površina objekta, |
DOBP:
delež odprtih bivalnih površin, |
DPN:
državni prostorski načrt, |
EUP: enota
urejanja prostora, |
FI: faktor
izrabe parcele, namenjene gradnji, |
FZ: faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji, |
GJI:
gospodarska javna infrastruktura, |
K: klet, |
M:
mansarda, |
NRP:
namenska raba prostora, |
OPN:
občinski prostorski načrt, |
OPPN:
občinski podrobni prostorski načrt, |
P:
pritličje, |
PIP:
prostorski izvedbeni pogoji, |
PPIP:
podrobni prostorski izvedbeni pogoji, |
UN:
urbanistični načrt. |
6. člen
|
(pomen izrazov) |
(1) V tem odloku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen: |
1.
Avtobusno postajališče je s predpisano prometno signalizacijo
označen ali fizično od vozišča ločen prostor, namenjen izključno
ustavljanju avtobusov v javnem linijskem cestnem prometu oziroma
avtobusov ali drugih vozil, namenjenih izvajanju posebnega linijskega
prevoza. Avtobusno postajališče izven vozišča je del javne ceste. |
2.
Bruto tlorisna površina objekta (BTP) je skupna površina vseh
etaž stavbe, ki so nad nivojem terena in pod njim, izračunanih po SIST
ISO 9836. |
3.
Dejavnosti osebnih storitev vključujejo dejavnosti pod šifro 95
(Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo) iz Uredbe o
standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni
list RS, št. 69/07 in 17/08). |
4.
Delež odprtih bivalnih površin (DOBP) je razmerje med odprtimi
bivalnimi površinami in celotno površino parcele, namenjene gradnji. |
5.
Druge storitvene dejavnosti vključujejo dejavnosti pod šifro 96
(Druge storitvene dejavnosti) iz Uredbe o standardni klasifikaciji
dejavnosti (Uradni
list RS, št. 69/07 in 17/08). |
6.
Družinska hiša je prostostoječa eno- ali dvostanovanjska stavba. |
7.
Dvojček sestavljata dve družinski hiši enakih gabaritov, ki se
gradita sočasno, na skupni vmesni parcelni meji brez medsebojnega odmika
in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima
vhodoma in ločenima parcelama, namenjenima gradnji |
8.
Dnevni center za starejše ali otroke in mladostnike je center s
socialno-varstvenimi programi in dejavnostmi, ki pomagajo k aktivnejšemu
vključevanju posameznika v socialno okolje, krepitvi njegove socialne
mreže, vzdrževanju psihofizične kondicije, sprostitvi in dodatnemu
izobraževanju. |
9.
Etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se za etažo
štejejo tudi pritličje (P) in mansarda (M). |
10.
Etažnost stavbe je določena s številom etaž nad terenom. Klet kot
etaža ni posebej označena, ker je v skladu s pogoji tega odloka gradnja
kleti dopustna pri vseh zahtevnih in manj zahtevnih objektih . |
11.
Faktor izrabe (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino
objekta nad terenom in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V
izračunu FI se ne upoštevajo BTP površine kleti, ki so namenjene
prostorom za inštalacije in garažiranju. |
12.
Faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo
zunanjih dimenzij največje etaže objekta nad terenom in površino
parcele, namenjene gradnji. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij
največjih etaž nad terenom se ne upoštevajo balkoni in napušči,
upoštevajo pa se površine vseh enostavnih (razen utrjenih dvorišč) in
nezahtevnih objektov. |
13.
Frčada je del strehe, ki služi za osvetljevanje podstrešnega in
mansardnega prostora. |
14.
Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla najmanj 18-20 cm na
višini 1 m od tal po saditvi in z višino spodnjega dela krošnje 2,50 m
nad tlemi. |
15.
Gorenjska arhitekturna regija združuje 10 arhitekturnih krajin. V
njej je izoblikovana posebna arhitekturna identiteta prostora.
Arhitekturne regije in arhitekturne krajine Slovenije so opredeljene v:
Fister P. (1993) Arhitekturne krajine in regije Slovenije. Ljubljana,
Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Zavod Republike
Slovenije za prostorsko planiranje ter v Fister P. (1993) Glosar
arhitekturne tipologije. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor
Republike Slovenije, Zavod Republike Slovenije za prostorsko planiranje. |
16.
Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so
namenjena opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter
tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali
odlokom občine, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi.
Gospodarska javna infrastruktura se deli na okoljsko, energetsko,
elektronsko komunikacijsko in prometno infrastrukturo. |
17.
Gostinstvo vključuje dejavnosti pod šifro 55 (Gostinske
nastanitvene dejavnosti) in 56 (Dejavnost strežbe jedi in pijač) iz
Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07
in 17/08). |
18.
Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov
objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se
bistveno spremeni njegov zunanji izgled. |
19.
Hotelski apartma ima najmanj eno spalnico, dnevno sobo, kopalnico
in predprostor ter nima kuhinje. |
20.
Izjemna krajina je krajina, ki vidno izstopa po kakovosti svojih
sestavin, izraziti simboliki, pomenu, pričevalnosti, navadno nastala s
tradicionalno, največkrat kmetijsko rabo prostora, usklajeno z naravno
krajinsko zgradbo in naravnimi procesi. |
21.
Javna površina je površina, ki je pod enakimi pogoji namenjena in
dostopna vsakomur. |
22.
Javni odprti prostor so javne površine znotraj naselja (ulice,
trgi, parki, zelenice, igrišča ipd.). Izboljšujejo kakovost bivanja ter
sooblikujejo podobo in strukturo naselja. |
23.
Klet (K) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo od
pritličja navzdol. Če se objekt nahaja na nagnjenem terenu, je lahko
klet do treh strani vkopana v zemljo. |
24.
Kolenčni zid je zid, ki se meri od nosilne konstrukcije zadnje
etaže do loma vertikale v poševni del strehe skupaj s konstrukcijskimi
elementi (npr. kapna lega). |
25.
Mansarda (M) je del stavbe, katere prostori so nad zadnjim
nadstropjem in neposredno pod poševno streho. |
26.
Medsosedska ograja je ograja za lastne potrebe, namenjena
omejevanju dostopa tretjih oseb na stavbno zemljišče ali parcelo,
namenjeno gradnji, zaradi zagotavljanja zasebnosti. |
27.
Mikrourbana oprema so koši za odpadke, luči, klopi, svetila in
svetilke javne razsvetljave, igrala, količki, korita za rože, opisne,
označevalne in usmerjevalne table ipd., ki dopolnjujejo ureditve javnih
površin in zelenih površin. |
28.
Mlekomat je avtomat za prodajo svežega mleka. Je enostavni
objekt, kiosk oziroma tipski zabojnik. |
29.
Naselbinska dediščina je nepremična dediščina, ki v naravi
predstavlja mestno, trško ali vaško jedro, njegov del ali drugo območje
poselitve. |
30.
Nestanovanjska stavba je stavba, od katere se več kot 50 %
uporabne površine uporablja za nestanovanjske namene. |
31.
Objekt za obveščanje je namenjen obveščanju o pomembnejših
dogodkih na območju občine in njenih lokalnih skupnosti. Objekti za
obveščanje niso namenjeni oglaševanju in promoviranju izdelkov,
storitev, gospodarskih in poslovnih subjektov, akcij ipd. |
32.
Obnovljivi viri energije so energija vetra, sonca, vode,
geotermalnih sistemov in biomase. |
33.
Odprte bivalne površine so zelene površine na raščenem terenu in
tlakovane površine, ki zagotavljajo kakovost bivanja ali delovnega
okolja ter so namenjene zunanjemu bivanju in skupni rabi prebivalcev
objekta ali nekega območja. Odprte bivalne površine ne služijo kot
prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (dostopi,
parkirišča, prostori za ekološke otoke). Ozelenjene strehe in ozelenjene
fasade niso odprte bivalne površine. |
34.
Oglaševanje za lastne potrebe vključuje oglaševanje izdelkov in
storitev iz registrirane dejavnosti fizične ali pravne osebe in
njihovega imena. |
35.
Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje
gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo, čiščenje in odvajanje
komunalnih in padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z odpadki. |
36.
Otroško igrišče je površina, namenjena in urejena za igro mlajših
otrok (do 12 let), opremljena z igrali, klopmi in drugo mikrourbano
opremo ter praviloma zasajena z drevesno in grmovno vegetacijo. Otroško
igrišče je lahko namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko
je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali
drugega območja. |
37.
Parcela, namenjena gradnji, je zemljišče, sestavljeno iz ene ali
več zemljiških parcel ali njihovih delov (gradbena parcela), na katerem
stoji ali na katerem je načrtovan objekt in na katerem so urejene
površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je načrtovana ureditev
površin, ki bodo služile takšnemu objektu. |
38.
Počitniška hiša ali počitniško stanovanje se za prebivanje
uporablja sezonsko ali občasno in ni predmet trženja v turistične
namene. |
39.
Počitniško bivanje je sezonsko ali občasno bivanje. |
40.
Poseg v prostor je poseg v zemljišče ali na njem, z namenom
gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične
strukture na terenu in pod njim. |
41.
Praviloma. Izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka,
razen v primeru, kadar to zaradi razmer na terenu, geomehanskih
lastnosti tal ter iz drugih utemeljenih razlogov in omejitev ni mogoče.
Odstop od določil tega odloka mora biti usklajen z varstvenimi režimi v
območju in ga je treba obrazložiti in utemeljiti v postopku za
pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor. |
42.
Priključek je del javne ceste, s katerim se javna cesta iste ali
nižje kategorije ali nekategorizirana cesta navezuje na to cesto. |
43.
Pritličje (P) je del stavbe, katere prostori se nahajajo
neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,20 m nad njo. |
44.
Radovljiška arhitekturna krajina je ena izmed desetih
arhitekturnih krajin v gorenjski arhitekturni regiji. Od ostalih
arhitekturnih krajin v regiji se loči po arhitekturni tipologiji, ki se
odraža tudi v arhitekturnih elementih: ganki, portali, okenski okviri,
razmerja arhitekturnih členov kot so vhodi, okenske odprtine, fasadne
členitve. |
45.
Raščen teren so zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z
geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter
omogočajo zasaditev visoke vegetacije. |
46.
Regulacijske črte določajo urbanistične razmejitve ali razmejitve
površin javnega in zasebnega interesa. Regulacijske črte so: |
-
regulacijske linije, ki razmejujejo površine, namenjene javni rabi, od
površin, namenjenih zasebni rabi; |
-
gradbene linije, ki predstavljajo linijo, na katero morajo biti z enim
robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej
liniji; |
-
gradbene meje, ki določajo linijo, katere novozgrajeni objekt ne sme
presegati, lahko pa se je dotika ali je odmaknjen od nje v notranjost
parcele, namenjene gradnji. |
47.
Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti
obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali
spremenjenim potrebam ali izvedba del, s katerimi se bistveno ne
spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi,
zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave. Pri stavbi ne gre za
bistveno spremembo velikosti, če se njena prostornina ne spremeni za več
kakor 10 %. Omejitev v zvezi s spremembo velikosti objekta ne velja za
objekte gospodarske javne infrastrukture. |
48.
Soliterno drevo je funkcionalno drevo z obsegom debla 25-30 cm na
višini 1,00 m od tal po saditvi in višino debla med 3,00 in 3,50 m, ki
je posajeno ob prometnici, na kateri je dopusten tovorni promet. |
49.
Sonaraven (npr. sonaravno urejanje vodotokov, sonaravno
gospodarjenje, sonaravno kmetijstvo ipd.) je izraz, ki pomeni
upoštevanje ekoloških, krajinskih, naravovarstvenih, hidroloških in
drugih vidikov. |
50.
Sprememba namembnosti objekta je izvedba del, ki niso gradnja in
zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno
spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi
objekta na okolico; |
51.
Stanovanjska stavba
je stavba, od katere se več kot 50 % uporabne površine uporablja za
stanovanjske namene. |
52.
Stojnica je začasni objekt, namenjen sezonski turistični ponudbi
ali prireditvam. |
53.
Strokovna prostorska preveritev je urbanistična, krajinska,
arhitekturna, oziroma gradbeno-tehnična strokovna podlaga, ki jo v
okviru priprave OPPN ali pred pridobitvijo dovoljenj s področja graditve
objektov izdela pooblaščen inženir ustrezne stroke z namenom, da se
strokovno preveri in utemelji umestitev posegov in ureditev v prostor
ali sanacija degradiranih prostorov in določijo podrobni pogoji. |
54.
Ulična fasada je sprednja stran objekta, praviloma z glavnim
vhodom. |
55.
Ulična gradbena črta je linija, ki jo tvori niz najmanj treh
obstoječih objektov ob ulici. |
56.
Varovalna ograja je namenjena fizičnemu varovanju javnih cest,
železnic, žičnic, smučišč, objektov energetske in okoljske
infrastrukture ter površin nadzemnega pridobivalnega prostora. |
57.
Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture je prostor,
določen v skladu s predpisi, v katerem so dopustni gradbeni posegi v
skladu s tem odlokom in s soglasjem pristojnega organa oziroma izvajalca
gospodarske javne službe ali upravljavca te infrastrukture. |
58.
Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več
stanovanji. |
59.
Vplivno območje drevesa je talna površina pod obodom krošnje,
razširjena še za |
1,50 m na
vse strani. |
60.
Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se objekt ohranja
v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redno vzdrževanje
in vzdrževalna dela v javno korist. |
61.
Zakonito zgrajeni objekt je objekt, ki je bil zgrajen na podlagi
in v skladu z gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem
ali je bil zgrajen pred 31.12.1967 in je zanj pridobljeno ustrezno
upravno dovoljenje po predpisih o graditvi objektov. |
62.
Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim
slojem. |
63. Zelene površine so urejene in opremljene (klopi, koši
za smeti) ter z vegetacijo zasajene netlakovane površine. Namenjene so
ureditvi okolice objektov, preživljanju prostega časa, izboljšujejo
kakovost bivanja in prispevajo k urejenosti človekovega okolja. |
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v
tem členu, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka
določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve
objektov. |
(3) Kadar se pomeni izrazov iz prvega odstavka tega člena in iz drugih
členov, ki so vsebinsko enaki izrazom iz zakonov in drugih državnih
predpisov, zaradi spremembe teh aktov spremenijo, se uporabljajo v svoji
spremenjeni obliki. |
(4) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so
zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni
za moške in ženske. |
|
II
Strateški del |
|
1 Splošne določbe |
7. člen
|
(splošna določila) |
Strateški del OPN določa izhodišča, cilje in zasnovo prostorskega
razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,
usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za določitev namenske rabe
zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev (v nadaljnjem besedilu: PIP),
zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, območja
naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostosko
povezana, ter območja razpršene poselitve. |
2
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
|
2.1
Izhodišča |
8. člen
|
(izhodišča prostorskega razvoja) |
(1) Prostorski razvoj občine Gorje bo sledil načelom temeljnih
mednarodnih (Konvencija o varstvu Alp, CIPRA, Evropska konvencija o
krajini, Ramsarska konvencija, Aarhuška konvencija, Evropska prostorska
razvojna perspektiva, Resolucija Sveta Evrope o arhitekturni kakovosti,
Ljubljanska deklaracija, Natura 2000 ipd.), državnih in regionalnih
(Strategija prostorskega razvoja Slovenije (SPRS), Prostorski red
Slovenije, Regionalni razvojni program Gorenjske ipd.) ter občinskih
dokumentov, ki opredeljujejo trajnostni razvoj, ohranjanje narave in
ohranjanje kulturne dediščine. |
(2) Strategija načrtovanja prostorskega razvoja občine teži k omogočanju
kakovostnega življenjskega okolja s takšno rabo prostora, ki ob
upoštevanju dolgoročnega varovanja okolja, ohranjanja narave in
trajnostne rabe naravnih dobrin in drugih virov ter celostnega
ohranjanja kulturne dediščine omogoča zadovoljevanje potreb sedanjih
prebivalcev ter ne ogroža zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij. |
(3) Občina Gorje je kot del Julijskih Alp prepoznavna po arhitekturni
identiteti podeželskih naselij, prepoznavnih krajinah, ohranjeni naravi,
veliki biotski raznovrstnosti, velikem številu naravnih vrednot in
naravnih procesih, bogastvu voda in gozdov ter Triglavskem narodnem
parku (v nadaljnjem besedilu: narodni park). |
(4) Osnova za postavitev ciljev prostorskega razvoja so temeljne
značilnosti prostora, geografski položaj občine, ocena stanja, teženj in
problemov v prostoru ter vizija prostorskega razvoja. Usmeritve
prostorskega razvoja temeljijo na zavedanju, da je prostor omejena
dobrina, ki terja skrbno usklajevanje javnih koristi in zasebnih
interesov ter dolgoročno naravnano prostorsko načrtovanje. |
(5) Za zagotavljanje racionalne rabe prostora in ohranjanje prostorskih
kvalitet bo občina dejavnosti, ki niso vezane na naravne vire,
prvenstveno usmerjala v obstoječa območja naselij. Izven naselij bo
dopustno umeščati prostorske ureditve, ki neposredno služijo kmetijstvu,
gozdarstvu, izkoriščanju mineralnih surovin, urejanju voda, turizmu in
rekreaciji, okoljski infrastrukturi ter komunalni in prometni
infrastrukturi. |
(6) Gorjanski kot se obravnava kot funkcionalna celota, sestavljena iz
podeželskih naselij in kulturne krajine. Za ohranjanje kakovosti
prostora se spodbuja razvoj dejavnosti, ki omogočajo gospodarski razvoj
območij na varstvenih izhodiščih. V obmejnih območjih s sosednjimi
občinami se spodbuja skupna obravnava prostorskih razvojnih vprašanj. |
9. člen
|
(demografske značilnosti, značilnosti gospodarstva in razvojni trendi) |
(1) Občina Gorje spada med redko poseljene Gorenjske občine, 2.935
prebivalcev v letu 2011. Prebivalstvo je enakomerno porazdeljeno v
majhnih naseljih Gorjanskega kota ter razpršeno v območju narodnega
parka. Skupno gibanje prebivalstva je bilo med popisoma 1991 in 2002
pozitivno, vendar je naravni prirast v občini negativen, podatki pa
govorijo o nadaljnjem upadanju. Naselja v gorjanskem kotu večinoma
beležijo rast prebivalstva in imajo ugoden indeks staranja. Najbolj
odmaknjena naselja v Radovni, Perniki, pa tudi Višelnica beležijo padec
prebivalstva in imajo tudi zelo neugodno starostno strukturo. |
(2) Izobrazbena struktura prebivalstva je za slovenske razmere
podpovprečna. Stopnja brezposelnosti v občini ni visoka. Opazen je trend
zmanjševanja števila zaposlenih v kmetijstvu in industriji in rasti
zaposlovanja v storitvenih dejavnostih. Slabe so zaposlitvene
priložnosti za mlajši kader z višjo in visoko stopnjo izobrazbe. |
(3) Po povprečni dodani vrednosti na zaposlenega občina zaostaja za
povprečjem v regiji in državi. To se odraža tudi v plačah, ki zaostajajo
za slovenskim povprečjem. Delež prihodka, ki ga ustvarijo gospodarske
družbe v občini, je glede na njihovo število majhen. Večino dohodka v
občini ustvarijo predelovalne dejavnosti, med gospodarskimi subjekti pa
je nadpovprečno število samostojnih podjetnikov. |
(4) Razmere na področju gozdarstva in lesnopredelovalne industrije v
občini odražajo slovenske trende na tem področju. Delež državnih gozdov
se je po letu 1991 močno zmanjšal (v Sloveniji na vsega petino). Zaradi
reorganizacije gozdarstva, denacionalizacije gozdov in nenehnega padanja
cen lesa so se razmere na trgu gozdarskih storitev in lesa občutno
spremenile. Število zaposlenih v gozdarstvu se je zmanjšalo za 80 %, pa
tudi lesno-predelovalni obrati v občini zaposlujejo manj ljudi. V
prihodnjih letih naj bi se obseg sečnje in negovalnih del v gozdovih
ponovno normaliziral. |
(5) Turistična ponudba v občini temelji predvsem na naravni in kulturni
dediščini Julijskih Alp, razvoj turizma pa je bil v preteklosti vedno
tesno povezan z Bledom. Občina Gorje se bo turistično razvijala kot
specifična podeželska lokacija in izkoristila priložnosti, ki jih ima
kot mirno zaledje Bleda s kakovostno kulturno in naravno krajino ter
izhodišče za izlete v Julijce. |
(6) Gorje z okolico ponujajo različne možnosti za šport in rekreacijo na
prostem in v naravi. Posebej Pokljuka je v vseh letnih časih deležna
velikega obiska. Opuščeno rekreacijsko središče in smučišče Zatrnik je
še vedno privlačna lokacija za številne obiskovalce, pozimi in poleti.
Radovna z Mežaklo je priljubljena izhodiščna točka planincev in
daljinska rekreacijska povezava z Mojstrano in Kranjsko goro. Opazen je
trend enodnevnih obiskovalcev, ki prihajajo v konicah ob koncu tedna.
Predvsem območje Pokljuke je v konicah tudi močno obremenjeno z osebnim
avtomobilskim prometom. Pomembno je izboljšanje infrastrukture in
parkirišč, tako za povečanje dohodkov od turizma kot za ohranjanje
neokrnjenega naravnega okolja. Za zmanjšanje osebnega avtomobilskega
prometa je treba razmišljati o alternativnih oblikah dostopa na Pokljuko
(javna avtobusna linija). |
10.
člen
|
(značilnosti poselitve) |
(1) Velik del občine predstavljajo neposeljena naravna območja.
Poselitev je skoncentrirana v Gorjanskem kotu, med strugo Radovne na
severo-zahodu, Pokljuko na jugu in železniško progo Jesenice–Nova Gorica
na vzhodu. Manjši zaselki ležijo še na planoti Mežakla in v dolini
Radovne. |
(2) Poseljeno območje Gorij leži na položnih prisojnih bregovih z
značilno parcelacijo, ki terasasto sledi reliefu. Na severo-zahodni
strani sega poselitev v dolino reke Radovne in na pobočja Mežakle. |
(3) Poselitev na območju občine je uspela zadržati kakovosten vzorec
gručastih vasi, med seboj ločenih s pasovi terasasto razporejenih
obdelovalnih površin. |
11.
člen
|
(prostorski problemi in težnje) |
(1) Zaradi drobne in občutljive strukture naselij lahko že razmeroma
majhni posegi hitro pokvarijo kakovostno ohranjen vzorec poselitve.
Praksa zasebnih pobud za reševanje stanovanjskih problemov in izkazane
namere za spremembo namembnosti zemljišč nakazujejo neželene trende
razpršene gradnje. Opazna je tudi tendenca krakastega širjenja naselij
na robovih, posebej ob prometnicah. |
(2) Večina stanovanj v občini je tradicionalno locirana v individualnih
stanovanjskih hišah. Na podlagi popisa iz leta 2002 je povprečno število
stanovanj na stavbo 1,18. Veljavni prostorski akti predvidevajo nova
območja za stanovanjsko gradnjo, vendar samo za enodružinske hiše. |
(3) Nesorazmerna rast cen nepremičnin na zgornjem Gorenjskem je vzrok
dodatnih pritiskov na kmetijska zemljišča, tako iz razlogov
zadovoljevanja stanovanjskih potreb kot tudi iz špekulativnih razlogov.
Cene stanovanj na zgornjem Gorenjskem so med najvišjimi v Sloveniji.
|
(4) Nivo urejenosti javnih prostorov v občini zaostaja za primerljivimi
naselji v regiji in v Sloveniji ter se slabša z rastjo motornega prometa
skozi naselja. Naraščajoč promet in pomanjkanje vlaganj v javni prostor
vplivata na slabšanje bivalnih in delovnih razmer. Posebej problematična
je kakovost ureditev prometnih površin za pešce in kolesarje, ter slaba
opremljenost glavnih prometnic s pločniki in kolesarskimi stezami.
Vlaganja v ureditev javnega prostora v vaseh bodo v bodoče vse bolj
pomembna tudi z vidika razvoja prepoznavne turistične ponudbe. |
(5) Neokrnjena naravna krajina v občini je zaradi bližine in enostavne
prometne dostopnosti urbanih središč Gorenjske in Osrednjeslovenske
regije pogost cilj množice obiskovalcev. Kratki in intenzivni tokovi
obiskovalcev v konicah ob koncu tedna in v sezoni obremenjujejo naravno
okolje. Zaradi slabo razvite ponudbe in slabe infrastrukturne
opremljenosti na teh lokacijah (slaba dostopnost, neurejena parkirišča
ipd.) so negativne posledice množičnega obiskovanja narave še večje. |
12.
člen
|
(prednosti in možnosti prostorskega razvoja) |
(1) Glavna prostorska kvaliteta in prednost poselitve na območju občine
je prepoznavna podeželska identiteta prostora, ki temelji na specifičnem
vzorcu poselitve in obsežnih neposeljenih ter redko poseljenih naravnih
gorskih območjih. |
(2) Občina se ponaša z ohranjeno razpoznavno identiteto arhitekturne in
kulturne krajine. Na območju Gorij naselja ležijo v pobočju ali na dnu
doline (Krnica, Grabče). Razporeditev naselij je gručasta in razvejana
ob komunikacijah. Domačije so delno skrite med zelenjem in sestavljene
iz več stavb. Ob naseljih je značilna parcelacija obdelovalnih površin v
pasovih, ki sledijo reliefu. |
(3) Možnosti za preživetje gorjanskega podeželja se odpirajo v povečanju
raznovrstnosti in kakovosti turistične ponudbe, v naravi prijazni
proizvodnji in ponudbi ter v razvoju alternativnih storitev. Kmetijstvo
bo lažje živelo na sklenjenih območjih kjer bo mogoča specializirana in
kakovostna pridelava in predelava. Z razvojem novih in oživljanjem
tradicionalnih oblik kmetovanja je mogoče ohraniti proizvodnjo v
prostoru in jo nadgraditi z izdelki višje kakovosti in spremljajočimi
storitvenimi dejavnostmi. |
(4) Za nadaljnji razvoj turizma na območju občine najbogatejši potencial
predstavljajo: Triglavski narodni park, značilna alpska krajina,
številne naravne znamenitosti in kulturna dediščina. Avtentično naravno
in kulturno okolje ponuja možnosti za raznoliko športno rekreativno
ponudbo in doživljajske sprostitvene programe. Dobro obiskane in urejene
obstoječe naravne znamenitosti občine predstavljajo dober model za
razvoj in oblikovanje novih privlačnih izletniških točk, ki bodo
vključevale objekte kulturne in naravne dediščine. |
(5) Pri razvoju turistične dejavnosti bo občina tesno sodelovala s
sosednjimi občinami Bled, Bohinj in Kranjska Gora ter z javnim zavodom
Triglavski narodni park (v nadaljnjem besedilu: upravljavec narodnega
parka). |
13.
člen
|
(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije) |
(1) Cilj občine je z OPN prispevati k povečanju kakovosti življenja
njenih prebivalcev. Zato je treba združevati skrb za zagotavljanje
visoko razvitih in konkurenčnih potencialov: |
·
družbenega razvoja (turizem, kultura, šport, zabava), |
·
gospodarstva, h kateremu odločilno prispevajo delujoča podjetja, |
·
ustrezne pogoje bivanja (stanovanja, rekreacija, naravno okolje). |
(2) S primernim celostnim konceptom »brandinga« lokacije, v katerem bo
povezana prenova naselij, vzpostavljanje novih dejavnosti v prostoru in
trženje kulturnih in naravnih prednosti prostora, si bo občina
prizadevala za zvišanje vrednosti prostora. S tem pristopom si bo Občina
prizadevala ustvarjati pozitivno podobo občine kot celote in posameznih
naselij. |
(3) Z razvojnimi projekti na področju kulture, vzgoje in izobraževanja,
zagotavljanja ugodne stanovanjske ponudbe za mlade ter kakovostne
komunalne, prometne in informacijske infrastrukturne opremljenosti je
treba v občini dvigniti stopnjo izobrazbe. |
(4) Narodni park se bo razvijal kot prostor raziskovanja, ozaveščanja,
obiskovanja in doživljanja narodnega parka. Na območju narodnega parka
je treba zagotoviti z naravnimi in ustvarjenimi danostmi in vrednotami
usklajen razvoj (trajnostni razvoj), zaustavitev negativnih demografskih
trendov, ohranjanje poseljenosti in omogočanje ustrezne kakovosti
življenja prebivalcem v narodnem parku z razvojem družbenih, kulturnih
in gospodarskih dejavnosti ter zmanjševanje obstoječega in preprečevanje
dodatnega obremenjevanja okolja. |
14.
člen
|
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin) |
(1) Strateški del OPN v skladu s SPRS občino Gorje obravnava kot del
alpske regije, ene od evropskih regij, znotraj katere mora Slovenija
prevzeti aktivno vlogo in izkoristiti svoj položaj. Občina je del
krajinskega območja Julijske Alpe, ki predstavlja krajinsko območje,
pomembno za prepoznavnost Slovenije. |
(2) Gorje so kot del Julijskih Alp in zaledje Bleda del temeljnega
nacionalnega območja za razvoj turistične dejavnosti. Kraji na območju
občine, gozdovi Pokljuke in Mežakle ter Julijske Alpe s predgorjem
predstavljajo območje za rekreacijo in prostočasne aktivnosti za
Osrednjeslovensko regijo (500.000 prebivalcev) in Gorenjsko regijo
(200.000 prebivalcev). |
(3) Dobrih 90 % ozemlja občine je zavarovano v okviru narodnega parka.
Znotraj meja parka ležijo naselja Zg. Laze, Sp. Laze, Radovna in Perniki
ter delno Grabče, Krnica in predel Poljane, ki je sicer del naselja Sp.
Gorje. V območju parka je tudi rekreacijsko središče in smučišče
Zatrnik, katerega del sega v občino Bled. Vključenost v narodni park je
za občino pomembna zaradi razvoja turizma in razvoja podeželja. |
(4) Občina meji na sosednje občine Bled, Jesenice, Kranjsko goro in
Bohinj. S sosednjimi občinami si občina Gorje deli odgovornost za
ohranjanje naravne in kulturne dediščine v narodnem parku in pravice do
soupravljanja parka. Z nekdanjo skupno občino Bled preko skupnega
komunalnega podjetja soupravlja vodovod in kanalizacijo, skrbi za odvoz
odpadkov, pokopališko in pogrebno dejavnost ter zimsko službo. |
2.2
Cilji
skladnega prostorskega razvoja občine |
15.
člen
|
(splošni cilji) |
(1)
Prostorski razvoj na območju občine mora upoštevati prostorske kakovosti
in prednosti krajinskega območja s prepoznavno identiteto, ki temelji na
obsežnih neposeljenih in redko poseljenih naravnih gorskih območjih ter
prepoznavnem poselitvenem vzorcu. Prostorski razvoj v občini mora biti
uravnotežena kombinacija konceptov ohranjanja in varovanja, prenove in
revitalizacije ter krepitve in sodelovanja. |
(2) Za
prostorski razvoj v občini so prednostnega pomena prostorske ureditve in
ukrepi, s katerimi se zmanjšuje in blaži obremenjevanje okolja v občini,
posebej na območju narodnega parka in v obvodnem prostoru Radovne.
Varovanje vodnih virov je prednostna naloga na področju varstva okolja
kjer se občina zaveda soodgovornosti za vodooskrbo v sosednjih občinah
ter kakovost vode na nižje ležečih območjih, še posebej v Blejskem
jezeru. Pregled nad stanjem obremenjenosti območij s hrupom bo Občina
vodila skozi evidenco na podlagi poročil lastnikov virov hrupa. |
(3)
Prednostna naloga pri razvoju poselitve v občini je kakovostna prenova
naselbinske nepremične kulturne dediščine, ki jo predstavljajo z vidika
kulturne dediščine zavarovana stara vaška jedra: Zg. Gorje, Sp. Gorje,
Krnica, Višelnica, Mevkuž, Poljšica in Podhom. Ohranja se značilnosti
arhitekturne krajine: gručasto razporeditev naselij in intenzivno
ozelenitev s sadnim in drugim drevjem. Odprt prostor kmetijskih površin
je sestavni del vsakega naselja in ga je med naselji treba ohranjati. |
(4) Občina bo pri prostorskem razvoju na robnih območjih občin, razvoju
infrastrukture regionalnega ali državnega pomena ter uveljavljanju
sprejetih varstvenih režimov tesno sodelovala s sosednjimi občinami ter
vladnimi organi in ustanovami. Pri iskanju strateških rešitev za
prostorske probleme na območju narodnega parka bo občina sodelovala z
upravljavcem narodnega parka. |
16.
člen
|
(strateški prostorski cilji) |
(1) Naselja kot dinamična in odzivna podeželska struktura.
Naselja v občini se bodo notranje krepila in razvijala kot dinamična in
odzivna podeželska struktura, kar vključuje družbeno, gospodarsko,
okoljsko in trajnostno ter kulturno komponento. |
(2) Visoka arhitekturna kakovost zgradb in ureditev. Občina bo
načrtovala, urejala in vzdrževala svoj prostor na visokem kakovostnem
nivoju. Ker vsak gradbeni poseg vpliva na kakovost skupnega prostora, ki
je stvar vseh občanov, je v občini zahtevana visoka arhitekturna
kakovost za vse, tudi enostavne gradnje. Doseganje visoke kakovosti
prostorskih ureditev je vzporedni cilj vseh javnih naročil in zasebnih
investicij. |
(3) Upoštevanje želja in potreb občanov. Uspešna prihodnost
občine temelji na upoštevanju potreb in želja občanov, za katere je
treba iskati rešitve ob upoštevanju dolgoročnih gospodarskih učinkov.
Kakovostno urejen podeželski prostor je osnovni temelj za zadovoljstvo
občanov, vir in potencial za razvoj različnih dejavnosti v občini in
pomemben gradnik prepoznavnosti Gorij. |
(4) Gradnja objektov in izvedba ureditev v skladu z napredno ekološko
gradnjo. Zagotavljanje trajnostnih rešitev predstavlja glavno obvezo
prostorskega razvoja v prihodnosti. Vsi posegi v prostor morajo biti
celostno načrtovani ter strokovno preverjeni. Vzpodbuja se raba
ekoloških in recikliranih materialov, intenzivna ozelenitev objektov in
njihove okolice z lokalno značilnimi rastlinskimi vrstami. Vzpodbujajo
se okoljsko napredne zasnove objektov in vgradnja okoljsko naprednih
tehničnih rešitev. Pri vzpodbujanju trajnostne gradnje bodo javne
investicije občine predstavljale zgled zasebnim investitorjem. Pri
prenovi in novi gradnji javnih in zasebnih stavb se spodbuja pasivno
oziroma energetsko učinkovito gradnjo. Pri načrtovanju gospodarskih
objektov se preuči možnosti izrabe alternativnih virov energije ter
uporaba skupnih sistemov za ogrevanje. |
(5) Krepitev lokalnih značilnosti naselij in kulturne krajine.
Vsi novi posegi v prostor na območju občine morajo biti načrtovani tako,
da podpirajo in krepijo značilne kakovosti naselij in kulturne krajine v
občini. |
17.
člen
|
(infrastrukturne prioritete) |
(1) Občina namerava z razvojem prometne infrastrukture ter spremembami
današnjega režima in prometnih navad doseči izboljšanje bivalnega in
delovnega okolja ter zmanjšanje vplivov prometa na naravno okolje.
Prednostne naloge se nanašajo na povečevanje učinkovitosti in
privlačnosti javnega potniškega prometa ter vzpostavitvi zaokroženega
sistema peš in kolesarskih poti, ki bo integriran s sistemom javnega
potniškega prometa (2) Glavni cilj občine na področju oskrbe z vodo je
ustrezna zaščita in varovanje vseh vodnih virov v občini pred
onesnaženjem in neustreznimi posegi, zagotovitev ustrezne vodooskrbe s
kakovostno pitno vodo vsem naseljem v občini in spodbujanje varčne ter
smotrne rabe pitne vode. |
(3) Zagotovi se primerne načine odvajanja in čiščenja odpadne vode za
vsa gospodinjstva in gospodarske subjekte. V območjih strnjene pozidave
se uredi odvajanje odpadne vode prek kanalizacijskega sistema do
ustrezne čistilne naprave, v oddaljenih manjših naseljih pa predpiše
kontrolirane lokalne načine odvajanja in čiščenja odpadne vode. |
(4) Nadaljnji koncept ravnanja z odpadki v občini temelji na ločenem
zbiranju komunalnih odpadkov pri izvoru nastanka, preprečevanju in
zmanjševanju nastajanja odpadkov ter preprečevanju neorganiziranega
odlaganja odpadkov. To bo občina dosegala predvsem z osveščanjem
prebivalcev. Občina bo spodbujala ponovno uporabo odpadkov in upoštevala
načelo »stroške plača povzročitelj«. |
(5) Cilj občine je načrtovati skupno odlagališče trajnih in posebnih
odpadkov skupaj s sosednjimi občinami. Vsa nelegalna odlagališča se
trajno sanira na podlagi programa sanacije in prepreči prihodnje
nelegalno odlaganje odpadkov izven urejenih odlagališč. Vzpostavi se
evidenca divjih odlagališč. |
(6) Cilj ukrepov na področju oskrbe z energijo je zagotoviti trajnostno,
zanesljivo, raznoliko, tehnološko in ekonomsko ustrezno energetsko
oskrbo. Pri načrtovanju energetskih sistemov se upošteva načela varstva
bivalnega okolja in varstva drugih kakovosti v prostoru. Prednost imajo
sistemi, ki omogočajo izrabo obnovljivih virov energije ali hkrati
proizvajajo toplotno in električno energijo. |
(7) Za območje občine je izdelan lokalni energetski koncept, ki
opredeljuje izhodišča za učinkovito rabo energije, preverja razvojne
vire in omrežja za oskrbo z energijo ter sprejema ključne strateške
odločitve in akcijske programe za uresničitev energetske zasnove kot
trajnega strateškega dokumenta tako na lokalnem kot tudi na regionalnem
nivoju. Gosteje poseljeni del občine se plinificira, drugod se uporablja
individualne sisteme ogrevanja. |
(8) Cilj na področju elektronskih komunikacij je na celotnem
urbaniziranem območju Gorij razviti sistem kabelskih televizijskih in
telekomunikacijskih omrežij ter pokriti potrebe po pretežno
individualnih elektronsko komunikacijskih storitvah. |
18.
člen
|
(zdravo in uspešno podeželje) |
(1) Občina se v celoti razvija kot podeželsko turistično območje s
celovito nastanitveno, rekreacijsko, sprostitveno in drugo ponudbo. |
(2) Visoka kakovost bivanja v naseljih je prednostna naloga pri
prostorskem razvoju občine. Občutek povezanosti v majhnih naseljih je
prednost podeželskega okolja. |
(3) Občina si bo prizadevala za krepitev okoljskih kakovosti. Neokrnjeno
naravno okolje in kulturna krajina v občini predstavljata vir, ki je
razvojno pomemben na nacionalnem nivoju. Upravljanje in varovanje
naravnih virov in dediščine je bistvenega pomena za bodočo krepitev
podeželskega gospodarstva. Pomembni naravni viri vključujejo: |
·
kmetijske površine, |
·
vodne vire visoke kakovosti, v rekah, potokih, podtalnici in mokriščih, |
·
gozd, ki je gospodarsko pomemben za lesno predelovalno industrijo in
prispeva k kakovosti ozračja, |
·
krajina, ki je privlačna kot celota, z naselji in naravnim okoljem ter
je osrednjega pomena za občinsko in nacionalno turistično gospodarstvo. |
(4) Učinkovito povezovanje kmetijstva, gozdarstva in varstva narave, z
razvijajočim se turizmom in podjetništvom, lokalnimi storitvami in
drugimi načini zaposlovanja, bo glavni steber močnega podeželskega
gospodarstva v občini. Tradicionalna kmetijska pridelava in gozdarstvo
bosta še naprej igrala pomembno vlogo v gospodarstvu. Občina bo
vzpodbujala različne pobude za razvoj dodatnih dejavnosti, ki bi lahko
predstavljale dodaten vir dohodkov za kmečko prebivalstvo. |
3
Zasnova prostorskega razvoja občine |
19.
člen
|
(koncept zasnove prostorskega razvoja občine) |
(1) Občina bo nadaljnji razvoj in urejanje prostora usmerjala tako, da
bo obstoječa naselja ohranjala strnjena in hkrati dvigovala nivo
urejenosti. Občina želi z urejanjem in omogočanjem razvoja naselij
zadržati prebivalstvo v občini in pritegniti nove prebivalce s tem, da
bo povečevala možnosti zaposlitve in oskrbe ter v naseljih zagotavljala
prostor za konkurenčne gospodarske dejavnosti v povezovanju s
kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom. |
(2) Privlačnost območja za delo in bivanje bo občina podpirala z
vzdrževanjem dobrih prometnih povezav in omogočanjem dobrega poslovnega
okolja. Velik potencial za razvoj gospodarstva v občini predstavljajo
možnosti za izmenjavo informacij, sodelovanje, inovativnost, uvajanje
dobrih praks ter povezovanje sredstev in znanja za razvoj podjetništva. |
(3) Z namenom spodbujanja širokega kroga poslovnih dejavnosti in
ustvarjanja kakovostnih delovnih mest bo prostorski razvoj v občini
podpiral izvajanje projektov na različnih področjih: |
·
vzpostavitev občinskega centra učenja za povezovanje dejavnosti otrok,
mladostnikov in starejših občanov, |
·
vzpodbujanje podjetništva, posebej medsebojno povezanih hitro rastočih,
z znanjem intenzivnih storitvenih dejavnosti, |
·
dobre prometne povezave, vključno za pešce in kolesarje, |
·
učinkovite telekomunikacijske povezave, vključno s širokopasovnim
internetom, |
·
vzpodbujanje kulturnih in športno-rekreacijskih dejavnosti, |
·
zagotavljanje visoke kakovosti grajenega okolja z vrhunsko arhitekturo,
urejenimi ulicami in drugimi javnimi prostori, |
·
dobra oskrba z vodo ter zagotovljeno odvajanje in čiščenje odpadne vode, |
·
učinkovito ravnanje z odpadki. |
20.
člen
|
(prednostna območja za razvoj poselitve in drugih dejavnosti) |
(1) Poselitev in razvoj dejavnosti se prednostno usmerjata v Zg. in Sp.
Gorje. Zg. Gorje se razvijajo kot občinsko središče z upravnimi, vzgojno
izobraževalnimi, kulturnimi in drugimi družbenimi dejavnostmi. Sp. Gorje
se razvijajo kot območje stanovanj z oskrbnimi, storitvenimi in
poslovnimi dejavnostmi. |
(2) Posebna območja za razvoj turističnih dejavnosti so: |
·
rekreacijsko središče in smučišče Zatrnik,
kjer je poleg smučišča dolgoročno načrtovan razvoj celoletnih
športno-rekreacijskih dejavnosti v naravi in razvoj gostinskih
dejavnosti, |
·
Fužine v dolini Radovne,
kjer je načrtovan razvoj turističnih in kulturnih dejavnosti v povezavi
z zgodovinskimi danostmi območja in narodnega parka, |
·
Vintgar,
kjer je načrtovano izboljšanje infrastrukturne opremljenosti ter razvoj
gostinskih, turističnih in rekreacijskih dejavnosti v širšem območju
vstopne točke v Vršcah. |
(3) Za vsa posebna območja za razvoj turističnih dejavnosti je treba v
nadaljevanju pridobiti dodatne strokovne podlage. Širše območje
rekreacijskega središča in smučišča Zatrnik se bo na podlagi zakona, ki
ureja območje narodnega parka, urejalo z državnim prostorskim načrtom (v
nadaljnjem besedilu: DPN). |
21.
člen
|
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij) |
(1) V občini je 12 naselij z več zaselki, ki se glede na funkcijo delijo
na naslednje tipe: |
·
lokalni središči: Zgornje Gorje in Spodnje Gorje, |
·
druga naselja: Grabče, Krnica, Mevkuž, Podhom, Poljšica, Višelnica,
Perniki, Sp. Laze, Zg. Laze in Radovna |
(2) Zg. Gorje imajo vlogo občinskega središča, ki združuje del funkcij
lokalnega središča v soodvisnosti s sosednjo občino Bled. Vloga naselja
kot lokalnega in občinskega središča se bo krepila z izboljšanjem
družbenih dejavnosti, ureditev javnega prostora ter kulturnih in
športno-rekreacijskih dejavnosti. Umeščanje novih dejavnosti se bo
izvajalo predvsem v povezavi z notranjim razvojem in prenovo naselja ter
delno s širitvijo. |
(3) V Sp. Gorjah kot najbolj urbanem naselju v občini z največjim
številom prebivalcev se bodo krepile oskrbne, storitvene in poslovne
dejavnosti, zagotavljalo se bo možnosti za novo stanovanjsko gradnjo in
izboljšale ureditve javnega prostora. |
(4) Omrežje naselij je treba podpreti z dobro oskrbo, javno družbeno
infrastrukturo, prometnimi in telekomunikacijskimi povezavami, možnostmi
za prenovo in skladno dograjevanje naselij. |
(5) Oddaljena naselja, ki se praznijo, je treba okrepiti s spodbudami za
povezovanje kmetijstva ter dopolnilnih dejavnosti, povezanih z razvojem
trajnostnega turizma. Naselja je treba vključiti v označeno omrežje peš
in kolesarskih poti. |
22.
člen
|
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) |
(1) Glavne prometne povezave v občini predstavljajo na državnem nivoju
smeri Javornik–Gorje–Bled (R3-634), Gorje–Pokljuka–Bohinj (RT-905 in
RT-906) in Gorje–Radovna–Mojstrana (RT-907). |
(2) Ureditve prometne infrastrukture skozi dolino Radovne morajo biti
takšne, da zagotavljajo minimalni potrebni standard, ne smejo pa
povečevati prometne obremenitve doline. Vzrok je v številnih
naravovarstvenih vsebinah, Radovni in vodovarstvenem območju. Prometna
povezava skozi Radovno (RT-907) kljub temu da je državna cesta, ni
ključna povezava proti Zgornjesavski dolini. |
(3) Občina ima razvejano mrežo lokalnih cest, ki povezujejo naselja in
zaselke med seboj. |
23.
člen
|
(druga za občino pomembna območja) |
(1) Območja prepoznavnih krajin so dolina Krme, območje Mežakle z dolino
Radovne, območje Pokljuke in območje Gorjanskega kota. Kot izjemna
krajina je opredeljena planina Javornik na Pokljuki. Občina si bo
prizadevala ohranjati prepoznavna krajinska območja in izjemne krajine z
razvojem in pospeševanjem dejavnosti v krajini tako, da bodo ohranjena
kvalitetna krajinska razmerja in strukture, ki bodo predstavljala
prostorsko in časovno kontinuiteto. |
(2) Kulturna krajina v Gorjanskem kotu se ohranja z nadaljnjo kmetijsko
rabo in ustreznim notranjim razvojem naselij. Ohranjajo se morfološka
zgradba, robovi poselitve, nespremenjeno količinsko razmerje med
tradicionalnimi kulturami, parcelna struktura in prostorska razmerja,
preprečuje se zaraščanje in ohranja se tradicionalne stavbe oziroma
gospodarska poslopja razmeščena v krajini kot so kozolci, stanovi,
skednji in seniki v njihovi izvirni postavitvi, velikosti ter rabi. |
(3) Radovna ustvarja pomembno identiteto občine Gorje (dolina Radovne,
Vintgar). Kot pomembno območje se razvija območje fužin v Stari Radovni
in vhodni del v Vintgar. |
4
Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena |
|
4.1
Zasnova prometne infrastrukture |
24.
člen
|
(zasnova prometne infrastrukture) |
(1) Za izboljšavo cestnega omrežja je dolgoročno predvidena izgradnja
obvoznice mimo Spodnjih Gorij, ki se bo presojala v naslednjih
spremembah OPN. Na regionalnih cestah, proti Jesenicam, Bledu in
Pokljuki, je predvideno izboljšanje križišč in tehničnih elementov. Na
lokalnih cestah se izvedejo tehnične izboljšave, kot so rekonstrukcije
in razširitve vozišča, izravnava krivin, prenova podpornih in
premostitvenih objektov, dograditev hodnikov za pešce v naseljih in na
območjih z večjim deležem peš prometa, dograditev kolesarskih stez, umik
avtobusnih postajališč izven vozišča ipd. |
(2) Temelj javnega prometa v občini sta avtobus s povezavami do Bleda in
Jesenic ter vlak na železniški progi Jesenice–Nova Gorica. Sistem
javnega potniškega prometa se načrtuje v povezavi s sosednjimi občinami.
Razvoj javnega avtobusnega prometa se opira na obstoječe omrežje
avtobusnih postajališč, ki se posodabljajo sočasno z rekonstrukcijami
ali novogradnjami cestnega omrežja, pri čemer je večina postajališč že
posodobljenih in so urejena izven vozišč. Dve postajališči nista urejeni
oziroma avtobus ustavlja na makadamskem parkirišču. Posodobitev oziroma
tehnične izboljšave avtobusnih postajališč vključujejo umik avtobusnih
postajališč izven vozišča in modernizacije, kot so gradnja ter prenova
opornih zidov, sanacija brežin, sprememba prometnih ureditev,
izboljšanje prometne varnosti in odvodnjavanje, ukrepi za umirjanje
prometa, ureditev nadstrešnic, kjer je čakanje na avtobus daljše, in
podobno. Nova avtobusna postajališča se bodo načrtovala po potrebi in
skladno z razvojem naselij. Do vseh avtobusnih postajališčih se
zagotavlja varen dostop. Ob ukrepih za zmanjšanje osebnega motornega
prometa na območju narodnega parka je treba vzpostaviti redno avtobusno
linijo Gorje–Pokljuka. V turistični sezoni je poleg rednih linij treba
organizirati linijo minibusa med Bledom, Zgornjimi Gorjami in
Vintgarjem. |
(3) Šolski prevozi s kombijem so organizirani za otroke, ki so od šole
oddaljeni več kot 4,00 km. Postajališča oziroma vstopno-izstopna mesta
so na obstoječih avtobusnih postajališčih javnega prometa ter na drugih
mestih izven vozišč občinskih cest (dvorišča, parkirišča obstoječih
objektov). Šolska postajališča v oddaljenih naseljih se urejajo po
potrebi, pri čemer se zagotavlja varen dostop in čakanje na prevoz. |
(4) V občini je treba vzpostaviti zaokroženo omrežje peš povezav med
vasmi in zaselki ter izboljšati kakovost površin za pešce. V vseh
naseljih je javni prostor treba urejati tako, da ureditve dajejo
prednost pešcem in kolesarjem. Ob državnih in lokalnih cestah z večjimi
obremenitvami je treba zgraditi hodnike za pešce. |
(5) V občini je treba urediti in označiti medobčinske kolesarske poti: |
·
medobčinska povezava proti Bledu, Krnica–Zg. Gorje–Sp. Gorje–Bled, |
·
medobčinska povezava proti Mojstrani, Zg. Gorje–Radovna–Mojstrana, |
·
medobčinska povezava proti Jesenicam, Sp. Gorje–Poljane–Kočna–Jesenice, |
·
medobčinska povezava proti Zasipu, Sp. Gorje–Zasip–Breg–Žirovnica, |
·
medobčinska povezava proti Bohinju: Zg. Gorje–Mrzli
studenec–Jereka–Bohinjska Bistrica ali smer Stara Fužina–Bohinjsko
jezero. |
(6) Ob voziščih lokalnih in regionalnih cest v območjih naselij in
šolskih poti je treba, če prostor to dopušča, urediti ločene kolesarske
steze. |
(7) Po izgradnji obvoznice mimo Spodnjih Gorij je predvidena
preusmeritev tovornega prometa izven območja naselja. Za mirujoč tovorni
promet se uredi parkirišče na območju Elmonta. Pri Mrzlem Studencu se
uredi obračališče za avtobuse. |
(8) Pri urejanju mirujočega prometa se je treba osredotočiti na
posamezne obremenjene točke v središču Sp. in Zg. Gorij ter na ureditev
parkirišč ob turističnih znamenitostih v Vintgarju, pred Pokljuško
luknjo in na območju narodnega parka. Izboljšati je treba tehnično
opremljenost in tlake na obstoječih parkiriščih, tako da bo zagotovljeno
varstvo vodnih virov. |
(9) Pri rabi prostora je treba upoštevati širše vplivno območje
letališča Lesce in omejitvene ravnine le tega. Zračni promet na območju
narodnega parka je prepovedan na višini pod 1000 čevlji, razen za
izjeme, ki jih dopušča zakon o narodnem parku. |
4.2
Zasnova okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture |
25.
člen
|
(oskrba s pitno vodo) |
(1) Vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire v občini je treba
ustrezno zaščititi ter varovati pred onesnaženjem in neustreznimi
posegi. Raba prostora mora prvenstveno upoštevati omejitve na
vodovarstvenih območjih. Posebno pozornost je treba nameniti vodnemu
viru Ovčja jama, ki prek vodovodnega sistema Radovna oskrbuje s pitno
vodo večino prebivalcev občine Gorje in sosednjih občin ter je na njem
treba izvesti sanacijske ukrepe. |
(2) V največji možni meri je vsem naseljem v občini treba zagotoviti
ustrezno vodooskrbo s kakovostno pitno vodo. Opremiti jih je treba z
javnim vodovodom in nanj priključiti vse objekte. V oddaljenih naseljih
je možno zagotoviti vodooskrbo tudi iz individualnih sistemov, vendar
jih je treba, če je to le možno, vključiti v sistem javne oskrbe v
smislu zagotavljanja in dobavljanja pitne vode ter zagotavljanja
minimalnih tehnično higienskih pogojev. |
(3) Za nemoteno delovanje sistema je treba predvideti nujne posege na
vodovodih, predvsem tam, kjer so vodovodi v najslabšem stanju.
Vzpostaviti je treba sistem merjenja izgub vode ter zagotoviti
izboljšanje stanja. |
26.
člen
|
(odvajanje in čiščenje odpadne vode) |
(1) Kanalizacijski sistem občine Gorje je povezan s kanalizacijskim
sistemom občine Bled, kjer je locirana centralna čistilna naprava.
Območja, na katerih je načrtovana gradnja kanalizacijskega omrežja (ali
tam že obstaja), so: Grabče, Podhom, Poljšica, Krnica, Mevkuž,
Višelnica, Spodnje Gorje in Zgornje Gorje. Za vsa ostala območja je
predvidena uporaba individualnih sistemov odvajanja in čiščenja odpadne
vode, za katera pa je treba zagotoviti ustrezno evidenco ter stalni
nadzor. V prihodnosti je treba v občini dokončati zastavljene načrte
dograditve kanalizacijskega sistema ter na kanalizacijsko omrežje
priključiti čim večje število objektov. |
(2) V manjših oddaljenih naseljih, kjer gradnja kanalizacijskega sistema
ni predvidena, in v planinskih kočah, ki so v poletni sezoni obremenjene
z velikim obiskom, je priporočena uporaba malih čistilnih naprav z
biološko fazo čiščenja, ki zadoščajo okoljskim zahtevam in so hkrati
tako investicijsko kot obratovalno cenovno sprejemljive. |
(3) Na območjih, kjer je načrtovana gradnja kanalizacijskega omrežja ali
le-to že obstaja, morajo biti vsi objekti priključeni na javno
kanalizacijsko omrežje. Če kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno,
gradnja novih objektov ni možna, razen, če se hkrati z gradnjo novih
objektov gradi tudi javno kanalizacijsko omrežje. |
(4) Mešani sistem za odvajanje odpadnih vod se na območjih, kjer je to
ekonomsko sprejemljivo, postopoma nadgradi v ločen sistem. |
(5) Tehnološke odpadne vode morajo biti pred iztokom očiščene do
predpisane stopnje. |
27.
člen
|
(ravnanje z odpadki) |
(1) Cilji programa gospodarjenja s komunalnimi odpadki za območje
občine, ki nakazuje osnove za doseganje ciljev na področju ravnanja z
odpadki tako na medobčinski kot tudi republiški ravni, so usmerjeni k
zmanjševanju količin odpadkov za končno odlaganje ter povečevanje deleža
odpadkov za snovno in energetsko izrabo. Koncept ravnanja z odpadki se
izvaja z vzpostavitvijo ekoloških otokov, ločenim zbiranjem frakcij
odpadkov ter odvozom ločeno zbranih odpadkov od vrat do vrat. Sistem
ločenega zbiranja in prevzema odpadkov je lokalno urejen, odvoz in
nadaljnje ravnanje z odpadki pa zagotavlja usposobljeno podjetje.
Nadaljnji koncept ravnanja z odpadki v občini bo temeljil na
preprečevanju in zmanjševanju nastajanja odpadkov, ki ga bo občina
dosegla predvsem z osveščanjem prebivalcev in zagotavljanjem ustreznega
nivoja uslug. |
(2) Občina je vključena v projekt CERO Gorenjska, v okviru katerega je
predvidena gradnja centra za ravnanje z odpadki 1. reda. Dolgoročno je
treba zagotoviti izvajanje tega projekta predvsem na medobčinski oziroma
regijski ravni. V sodelovanju z drugimi občinami si bo občina Gorje
prizadevala za ekonomsko, okoljsko in prostorsko sprejemljivo
razporeditev objektov in naprav za ravnanje z odpadki, boljši nadzor in
zmanjševanje prostorskih in okoljskih tveganj pri ravnanju z odpadki. |
28.
člen
|
(oskrba z energijo) |
(1) Za območje občine je izdelan lokalni energetski koncept, ki
opredeljuje izhodišča za učinkovito rabo energije, preverja razvojne
vire in omrežja za oskrbo z energijo ter sprejema ključne strateške
odločitve in akcijske programe za uresničitev energetske zasnove kot
trajnega strateškega dokumenta tako na lokalnem kot tudi na regionalnem
nivoju. |
(2) Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki
omogočajo izrabo obnovljivih virov energije. V okviru učinkovite rabe
fosilnih goriv ima prednost hkratna proizvodnja toplotne in električne
energije z visokim izkoristkom. |
(3) Oskrba z električno energijo je za distribucijsko omrežje občine
zagotovljena na 20 kV SN napetostnem nivoju iz razdelilne
transformatorske postaje RTP 110 /20 kV Moste. Za izboljšanje oskrbe z
električno energijo na območju občine se bo zagotovilo manjkajoče SN
dvostransko napajanje iz dveh neodvisnih smeri in dveh različnih virov
(RTP) z izgradnjo 20kV SN kabelske povezave v dolini Radovne z navezavo
na SN omrežje iz Mojstrane v občini Kranjska gora (RTP 110/20 kV
Jesenice). Pri načrtovanju te povezave je treba zagotoviti kar najmanjši
vpliv na naravno ohranjeno območje doline Radovne. |
(4) Za celotno zazankanje SN omrežja je treba zgraditi kabelsko povezavo
med TP Kreda in TP Srednja gora v Zgornji Radovni, s katero bo SN
kabelska zanka sklenjena in področje Gorij (kakor tudi Mojstrane in
Radovne) dvostransko napajano. Za vključevanje vseh svojih razpršenih
virov Energetika Jesenice (ENOS) ohranja svoje 10 kV omrežje. SN 10 kV
daljnovod za vključitev HE Gorje, ki poteka iz Jesenic čez Mežaklo, se
bo postopoma kablil. Do sedaj je že zgrajen 10 kV kablovod od HE Gorje
do zaselka Perniki, in sicer v isti trasi kot poteka distribucijski 20
kV kablovod. Prav tako je z druge strani po severnem pobočju Mežakle že
zgrajen nov 10 kV kablovod med RTP Železarna (Jesenice) in vrhom
Mežakle. Preostali del starega 10 kV DV, ki poteka po gozdnati planoti
Mežakle, se bo v trasi DV kablil postopoma v naslednjih letih. |
(5) Pri načrtovanju razvoja in obnov distribucijskega
elektroenergetskega omrežja se predvideva zamenjava prostozračnih vodov
SN in NN omrežja za kabelske vode, glede na potrebe pa bo načrtovana
tudi izgradnja novih in zamenjava obstoječih kabelskih povezav.
Predvideva se tudi zamenjava lokacijsko in okoljsko problematičnih
transformatorskih postaj TP 20/04 kV. |
(6) Občina bo s plinovodno povezavo preko Bleda pristopila k
plinifikaciji gosteje naseljenih območij. Distribucijsko plinovodno
omrežje je načrtovano za naselja Poljšica, Podhom ter Zg. Gorje in Sp.
Gorje. Za gradnjo plinovoda bo občina v čim večji meri izkoristila
obstoječe infrastrukturne koridorje, ceste in ostale javne površine. Na
ostalih območjih se spodbuja uporaba obnovljivih virov energije,
predvsem lesne biomase in sončne energije. |
(7) Na območju občine ima koncesijo za proizvodnjo električne energije 6
malih hidroelektrarn. Izraba energetskega potenciala na obstoječih malih
hidroelektrarnah mora biti podrejena drugim interesom v prostoru in ga
je možno izkoriščati le kot stranski produkt na vizualno nevsiljiv način
in ob upoštevanju naravnih in kulturnovarstvenih izhodišč. |
29.
člen
|
(elektronske komunikacije) |
(1) Na območju občine se nahaja telefonsko vozlišče s pripadajočim
krajevnim in medkrajevnim telekomunikacijskim omrežjem v nadzemni in
podzemni izvedbi. Celotno urbanizirano območje Gorij bo občina razvijala
in opremila s sodobno tehnologijo sistema omrežij elektronskih
komunikacij. S tem bodo zagotovljene potrebe po pretežno individualnih
elektronsko komunikacijskih storitvah (kabelsko TV omrežje, internetni
dostop) in vzpostavljena infrastruktura za potencialni razvoj
elektronsko komunikacijskih storitev v lokalnih skupnostih. Za boljšo
povezanost bodo oddaljena in težje dostopna območja opremljena z
brezžičnimi tehnologijami. Zaradi razvoja brezžičnih povezav na področju
elektronsko komunikacijskih storitev bo treba na mikrolokacijski ravni
opredeliti izhodišča za umeščanje vseh novih elektronsko komunikacijskih
objektov oziroma radiodifuzijskih oddajnikov v prostor in pogoje, pod
katerimi bodo tovrstne gradnje možne. Usmeritve bodo morale izhajati iz
ohranjanja naravnih in krajinskih kvalitet prostora predvsem v smislu
manjše vidne izpostavljenosti novih objektov, souporabe antenskih
stolpov itd. |
(2) V občini se še naprej razvija poštna enota 4247 Zgornje Gorje. |
4.3
Navezovanje GJI lokalnega pomena na GJI državnega in regionalnega pomena |
30.
člen
|
(navezovanje GJI lokalnega pomena na GJI državnega in regionalnega
pomena) |
(1) Območje občine je povezano z državnim cestnim omrežjem v smereh
Bled, Jesenice, Bohinj in Mojstrana. |
(2) Območje občine se neposredno ne navezuje na državno in regionalno
komunalno, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo.
Vodovodni sistem za oskrbo s pitno vodo Radovna je vodovod medobčinskega
pomena in predstavlja oskrbno omrežje za pretežni del občine.
Kanalizacijsko omrežje v gosteje poseljenem območju občine se navezuje
na kanalizacijski sistem Bled–Gorje, ki je medobčinskega značaja.
Načrtovana plinifikacija gosteje poseljenega območja občine se preko
distribucijskega plinovodnega omrežja (podeljena koncesija) navezuje na
prenosno plinovodno omrežje na območju občine Bled. Po celotnem območju
občine je razvejano elektroenergetsko omrežje. Elektronsko
komunikacijsko omrežje in omrežje mobilne telefonije je razvito v
gosteje poseljenem območju občine. |
5
Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo |
|
5.1
Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z
njimi prostorsko povezana |
31.
člen
|
(okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z
njimi prostorsko povezana) |
(1) Okvirna območja poselitve se ločijo na okvirna območja naselij in
okvirna območja naselij, ki vključujejo območja razpršene gradnje.
Okvirnih območij novih naselij razpršene gradnje in posebnih območij
razpršene gradnje v občini ni. |
(2) Okvirna območja naselij. V občini je 12 naselij. Osem je
gručastih vaških naselij (Zg. Gorje, Sp. Gorje, Poljšica, Podhom,
Krnica, Višelnica, Grabče in Mevkuž), štiri naselja so prepoznana kot
območja avtohtonega poselitvenega vzorca razpršene poselitve (Sp. in Zg.
Laze, Radovna in Perniki). Kot območja avtohtonega poselitvenega vzorca
razpršene poselitve so prepoznani tudi deli posameznih naselij na
Mežakli in Pokljuki (Zatrnik in Mrzli Studenec kot dela Krnice ter
Poljane in okolica planine Ravne kot dela Sp. Gorij) ter druga območja
(planine). |
(3) Okvirna območja naselij, ki vključujejo območja razpršene
gradnje. Območja razpršene gradnje, ki se jih lahko vključi v
okvirna območja naselij, se v prostoru pojavljajo kot posamezni objekti
na robovih strnjenih naselij. Kjer je prepoznana funkcionalna in
oblikovna povezanost z obstoječim naseljem, obstaja možnost zagotovitve
dostopa do obstoječe družbene infrastrukture naselja in je objekte
mogoče priključiti na infrastrukturna omrežja naselja, se jih vključi v
območje stavbnih zemljišč naselja. Ker gre za posamezne obstoječe
objekte, se za to območje ne predvidi urejanja z OPPN, razen če ima
širše območje v naselju, h kateremu se objekt priključi, še
neizkoriščene prostorske rezerve. |
5.2
Razvoj poselitve |
32.
člen
|
(notranji razvoj, prenova, širitev in zaokroževanje naselij) |
(1) Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi v občini se
upošteva razvojne trende in hkrati ohranja njihovo tradicionalno
strukturo. Prenavlja, razvija, ohranja in posodablja se stavbni fond ter
novogradnje urbanistično in arhitekturno prilagaja tradicionalni
strukturi. Prednost se daje prenovi (tudi rekonstrukciji) in sanaciji,
ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za
razvoj dopolnilnih dejavnosti. |
(2) Razvoj naselij bo usmerjen v kakovostno izrabo opuščenih ali slabo
izrabljenih površin v naseljih. Prenova in notranji razvoj se usmerjata
na tista območja degradiranih, opuščenih in nezadostno izkoriščenih ter
drugih prostih površin za gradnjo, ki se v urbanističnih in krajinskih
preveritvah izkažejo kot primerne za pozidavo. |
(3) Širitve naselij se načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno
gradnjo, in sicer na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših
okoljskih ali infrastrukturnih omejitev, v primerih zapolnjevanja in
zaokrožanja obstoječih stavbnih zemljišč pa tudi kot posamična stavbna
zemljišča, s katerimi se zagotovi logično zaokrožanje obstoječih
stavbnih zemljišč. Širitve se načrtujejo, ko so izkoriščene možnosti
notranjega razvoja naselja. Nova razpršena gradnja, širitev razpršene
gradnje in nekontrolirano razraščanje naselij na robovih niso dopustni. |
(4) Stanovanjska gradnja se usmerja v zaključena strnjena območja
naselij. Nova stanovanjska območja se načrtuje celovito in organizirano
kot zaključene sestavne dele naselij. Gradnja posameznih stanovanjskih
hiš je ob ohranjanju značilnega gručastega vzorca poselitve mogoča samo
znotraj naselij. Prednost pred novogradnjami ima prenova zgradb. |
(5) Izboljšanje kakovosti bivalnega okolja se povezuje s projekti
urejanja in opremljanja javnih prostorov ter s prenovo stavbne dediščine
v zavarovanih vaških jedrih. |
(6) Glede na razvojne trende na območju Gorij so obravnavani štirje tipi
podeželskih območij, ki zahtevajo posebno prostorsko politiko: |
·
območja, ki se spreminjajo (Zg. Gorje, Sp. Gorje, Podhom), |
·
območja, ki so šibka (Mevkuž, Višelnica, Sp. Laze, Zg. Laze), |
·
območja, ki so oddaljena (Radovna, Perniki, Zatrnik), |
·
območja posebnega kulturnega pomena (Poljšica, Krnica, Grabče, Mevkuž,
Zg. Gorje, Sp. Gorje, Podhom). |
(7) Območja, ki se spreminjajo. Središčna območja so bolj
izpostavljena razvojnim pritiskom, zato načrtovanje prostorskega razvoja
na teh območjih vključuje merila za izboljšanje arhitekturne kakovosti.
Razvoj naselij se v maksimalni možni meri usmerja navznoter, na
obstoječa območja poselitve. Razporeditev, arhitektura, merilo in značaj
novih stavb se prilagajajo kontekstu naselij. Izboljšuje se nivo
urejenosti in opremljenosti javnih prostorov. Širitve naselij se
načrtujejo samo v zaključenih sklopih na obstoječih stavbnih zemljiščih,
za katere se izdela občinski podrobnejši prostorski načrt (v nadaljnjem
besedilu: OPPN). Načrtujejo se integralno, ob upoštevanju trajnostnega
razvoja in v navezavi na javni potniški promet. |
(8) Območja, ki so šibka. Zaradi neugodne demografske in
gospodarske strukture v šibkih območjih bo občina podpirala različne
razvojne pobude, ki bodo ob pogojih, da predstavljajo dobro prakso z
vidikov oblikovanja, umeščanja objektov ter varovanja krajine in
ekološko občutljivih območij, zagotavljale stalno naselitev, Ta naselja
je treba strukturno okrepiti s podporo novim storitvenim dejavnostim in
vzpodbujanjem vlaganj v kmetijske, gostinske in namestitvene
zmogljivosti. Novi in prenovitveni posegi so usmerjeni na prosta
zemljišča znotraj naselij. |
(9) Območja, ki so oddaljena je treba okrepiti z vzpodbujanjem
povezovanja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti. Oddaljena naselja se
vključijo v omrežja peš, kolesarskih in jahalnih poti in označijo z
usmerjevalnimi sistemi. |
(10) Območja posebnega kulturnega pomena. Razvoj v teh območjih
je treba prednostno usmeriti v ohranjanje značaja gručastih vasi,
prenovo posameznih zgradb, urejanje javnega prostora v naseljih,
vzdrževanje krajine in krepitev lokalne skupnosti. Novi in prenovitveni
posegi so usmerjeni na prosta zemljišča znotraj naselij in morajo
slediti obstoječemu gručastemu vzorcu ter arhitekturnim, naselbinskim in
krajinskim značilnostim gorenjske arhitekturne regije in radovljiške
arhitekturne krajine. |
5.3
Razvoj dejavnosti |
33.
člen
|
(razvoj dejavnosti po naseljih) |
(1) Vasi v občini se razvijajo kot sodobna podeželska naselja, z visoko
kakovostjo bivanja, dobro oskrbo, dobro opremljenostjo s
telekomunikacijskimi povezavami in možnostjo razvoja različnih
dejavnosti na domu. Poleg kmetijstva se v vaseh omogoča razvoj
turističnih namestitvenih zmogljivosti, gostinskih, oskrbnih,
izobraževalnih in drugih storitvenih dejavnosti. |
(2) Cilj občine je zagotoviti zadostno število stanovanj za
prebivalce, zagotavljati raznoliko ponudbo stanovanj, ki bo omogočala
mešanje socialne strukture stanovalcev ter povečati delež površin za
organizirano stanovanjsko gradnjo. Za stanovanja bo občina ohranjala
obstoječa pretežno stanovanjska območja ter načrtovala nova.
|
(3) Nova stanovanja so načrtovana znotraj obstoječih naselij, na
obstoječih stavbnih zemljiščih, v urbaniziranem delu občine. Sklenjena
območja takih širitev naselij za potrebe stanovanjske gradnje so
načrtovana v Zg. in Sp. Gorjah. Na območju občine se stanovanja načrtuje
v enostanovanjskih in manjših večstanovanjskih stavbah ter dvojčkih, ki
ne presegajo značilnih tlorisnih in višinskih gabaritov domačij v
arhitekturni krajini Radovljica. |
(4) V ostalih naseljih občine se nova stanovanja načrtuje s prenovo
domačij in gospodarskih poslopij, z zapolnjevanjem nepozidanih zemljišč
v naseljih in kot zaokroževanje naselij na robovih. |
(5) Cilj občine je na svojem območju in v povezavi z regijo razvijati
uravnoteženo in povezano omrežje centralnih dejavnosti in s tem
zagotavljati dobro oskrbo, storitve in kakovostne družbene dejavnosti za
prebivalce. |
(6) Zg. Gorje se bodo razvijale kot občinsko središče s trgovskimi,
oskrbnimi, storitvenimi, upravnimi, socialnimi, zdravstvenimi,
vzgojnimi, izobraževalnimi, kulturnimi, verskimi in drugimi dejavnostmi. |
(7) Za zagotovitev oskrbe, storitev in omrežja družbenih dejavnosti bo
občina ohranjala obstoječa območja, ki so v občinskem središču v Zg.
Gorjah in v naselju Sp. Gorje. Storitvene dejavnosti, povezane s
turizmom, se bodo razvijale še v območjih naravnih znamenitosti, kjer se
razvija turistična ponudba: na območju vstopa v sotesko Vintgar, na
območju vstopa v Radovno (Fužine) in dolgoročno na območju
rekreacijskega središča in smučišča Zatrnik. |
(8) Družbene izobraževalne dejavnosti bodo v Zg. Gorjah. Obstoječo
osnovno šolo in vrtec bo občina vzdrževala v obstoječem obsegu, glede na
potrebe. Za vrtec, ki nima ustreznih prostorskih pogojev, se bo
zagotovilo novo lokacijo. |
(9) Zdravstveno oskrbo v občini zagotavlja Zdravstveni dom Bled. V Zg.
Gorjah bodo zagotovljeni prostori za izvajanje osnovne zdravstvene
dejavnosti, od koder se bo zagotavljalo oskrbo za celotno območje
občine. |
(10) Občina si bo prizadevala za ureditev novih nastanitvenih
zmogljivosti in oskrbe za ostarele. Nastanitev za starejše občane se
načrtuje v povezavi z oskrbnimi in družbenimi dejavnostmi znotraj
območja Sp. Gorij. |
(11) Gorjanski dom v Zg. Gorjah bo urejen kot občinski center učenja, v
katerem bo zagotovljeno izvajanje izobraževalnih, športnih,
rekreacijskih, kulturnih dejavnosti s poudarkom na otrocih, mladostnikih
in starejših občanih. Gorjanski dom je dopustno nadomestiti z
ustreznejšim in sodobnejšim kulturnim domom oziroma centrom. |
(12) Cilj občine je zagotoviti prostorske možnosti za razvoj obstoječih
vitalnih proizvodnih dejavnosti in za razvoj drobnega
gospodarstva. Občina bo obenem zagotovila prostorske možnosti za selitev
proizvodnih dejavnosti, ki so na neustreznih lokacijah v občini, in s
tem omogočila njihov dolgoročen razvoj. Treba je zmanjšati negativne
vplive proizvodnih dejavnosti na okolje in prostor, posebej v neposredni
bližini naselij, kjer dejavnosti vplivajo na kakovost bivanja ter ob
reki Radovni. |
(13) Proizvodne dejavnosti se razvijajo na območju proizvodne in
poslovne cone v Sp. Gorjah, ob cesti Bled–Gorje. Namenjena je
proizvodnim dejavnostim manjšega obsega, ki zaposlujejo pretežno lokalno
prebivalstvo. Proizvodna dejavnost ob vstopu v sotesko Vintgar se
opusti. |
(14) Razvoj športa in rekreacije je vezan na prenovo obstoječih
lokacij in razvoj novih lokacij v okviru obstoječih naselij. Pri zasnovi
športno rekreacijskih dejavnosti je treba zagotoviti potrebe
prebivalstva in lokalnih športnih organizacij. Ob tem je treba športno
rekreacijsko ponudbo povezovati s potrebami turističnega gospodarstva,
kar lahko predstavlja tudi vir dohodka za razvoj športa znotraj lokalne
skupnosti. |
(15) Letno športno-rekreacijsko območje se v povezavi z gostinsko in
turistično dejavnostjo dolgoročno razvija na območju opuščenega
rekreacijskega središča in smučišča Zatrnik. |
(16) V Vršcah se načrtuje rekreacijsko-turistično območje s kampom, v
okviru katerega se bo uredilo dodatne površine za mirujoči promet, ki so
potrebne za dnevne obiskovalce Vintgarja. |
(17) Obstoječe površine za oddih, rekreacijo in šport se ohranjajo in
razvijajo ob Gorjanskem domu (večnamensko igrišče), pri Rečici na
Poljanah (odbojkarsko igrišče, balinišče ipd.) ter na Stovičju na
Zatrati (nogometno igrišče). |
(18) Javni odprti prostori in zelene površine morajo postati del
identitete občine, ogrodje za delovanje in doživljanje naselij ter
generatorji socialnih interakcij med prebivalci in turisti. Cilj občine
je prebivalcem in turistom zagotoviti prijetno bivalno okolje ter javno
dostopnost odprtega javnega prostora. Občina bo zato zagotavljala
njihovo kakovostno oblikovno podobo, programsko pestrost, razporejenost
znotraj naselij in v občini ter ustrezno opremljenost s kakovostno
urbano opremo. Zagotavljala bo tudi urejanje, varstvo in vzdrževanje
odprtega javnega prostora. |
(19) V vsakem naselju ali v njegovi neposredni bližini se uredi vsaj ena
osrednja javna površina urejena kot trg ali vaško središče. Velikost in
vrsta javne površine bo skladna z velikostjo in potrebami naselja. V Zg.
in Sp. Gorjah se v povezavi z javnimi odprtimi prostori in objekti
javnega značaja načrtuje parkovne ureditve. |
(20) Med javne površine v Gorjanskem kotu se štejejo ulice, pločniki,
kolesarske poti, trgi, železniška postaja, avtobusna postajališča, javna
parkirišča, javne in poljavne zelene površine, otroška in športna
igrišča, pokopališče, javne površine ob spomeniških in zgodovinskih
objektih ter dostopne poti, dovozi, parkirni prostori in zelenice ob
javnih objektih. |
(21) V območjih večstanovanjske gradnje in v novo načrtovanih
stanovanjskih območjih v Sp. Gorjah si bo občina prizadevala za urejanje
stanovanjske krajine, ki vključuje skupne odprte in zelene prostore z
otroškimi igrišči. |
(22) Kulturna krajina je sestavni del zelenega sistema naselij, ki daje
prostoru identiteto. Občina si bo zato prizadevala za ohranjanje njenih
kvalitet in struktur, med drugim tudi tako, da bo omejevala posege v
odprto krajino in nadzorovala tiste na robu naselij. |
(23) Posebna značilnost v prostoru so ekstenzivni oziroma travniški
sadovnjaki s starimi visokodebelnimi sortami, ki se pojavljajo v
naseljih ali na njihovih robovih. Občina si bo z raznimi spodbudami
prizadevala za vzdrževanje in obnavljanje nasadov. Posegi, ki bi
poškodovali ali zmanjšali obseg takega sadovnjaka, so prepovedani. |
(24) Občina bo razvijala in vzdrževala mrežo peš, kolesarskih in drugih
rekreacijskih poti, na katerih bo uredila poenoten usmerjevalni in
obveščevalni sistem. Prav tako bo v naseljih uredila pločnike in
kolesarske steze. |
34.
člen
|
(selitev kmetij) |
(1) Kjer zaradi prostorskih omejitev, pomanjkanja komunalne
opremljenosti ali nezdružljivosti s sosednjimi rabami in dejavnostmi ni
mogoče zagotoviti razvoja perspektivnim kmetijam v naselju, se na
podlagi preveritev s kmetijskega, prostorsko–urbanističnega, krajinskega
ter okoljskega vidika določijo zemljišča za selitev kmetij iz strnjenih
naselij na lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in
razvoj kmetije. Nova lokacija ter obseg kmetijskih zemljišč in dimenzije
predvidenih objektov morajo ustrezati obsegu pridelave na kmetiji ob
upoštevanju dolgoročne pridelovalne sposobnosti in možnega nadaljnjega
razvoja kmetije. |
(2) Za preselitev kmetij na rob naselja ali na kmetijske površine je
treba zasnovati celotno kmetijo naenkrat, z vsemi potrebnimi objekti,
pomožnimi objekti, ureditvijo dvorišča in dostopov. Umeščanje kmetije v
prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu umestitve
objektov v prostor ter njihovega arhitekturno-urbanističnega in
krajinskega oblikovanja. |
(3) Za poseg v prostor kot oblikovanje nove kmetije na območju krajine
mora oseba izpolnjevati naslednje pogoje: |
·
imeti status kmeta, |
·
predložiti potrdilo, da se preživlja izključno s kmetijsko dejavnostjo
in |
·
predložiti potrdilo kmetijsko pospeševalne službe glede perspektivnosti
kmetije. |
5.4 Sanacija in prenova razpršene gradnje |
35.
člen
|
(sanacija in prenova razpršene gradnje) |
(1) Nova razpršena gradnja v občini ni dopustna. |
(2) Obstoječa razpršena gradnja se ob naseljih pojavlja mestoma.
Načrtujejo se sanacija razpršene gradnje z vključitvijo v obstoječe
območje naselja v sklopu zaokroževanja, izboljšava infrastrukturne
opremljenosti, prometnih povezav in krajinska sanacija na izpostavljenih
delih. Če je objekt od naselja preveč oddaljen se načrtuje le
infrastrukturno in krajinsko sanacijo. Območja, ki se sanirajo: |
·
Krnica, zahodni del vasi, |
·
Krnica, območje Zabrezno, |
·
Poljšica, območje Zaboršt, |
·
Sp.
Gorje, južni rob vasi, |
·
Sp.
Gorje, severni rob vasi: Fortuna, Sp. Graben, |
·
Sp.
Gorje, območje Poljane, |
·
Podhom, severni rob vasi, |
·
Zgornje Laze, |
·
Grabče, vzhodni del naselja, |
·
Višelnica, južni rob naselja. |
(3) Razpršeno gradnjo, ki se ne sanira kot del naselja ali kot novo
naselje, in ki ne predstavlja avtohtonega vzorca poselitve, se
evidentira po katastru stavb. |
(4) Gradnja objektov za turistično-rekreacijske namene zunaj
poselitvenih območij je možna ob upoštevanju naslednjih pogojev: |
·
da
naravne razmere omogočajo izvajanje dejavnosti oziroma bo prostorska
ureditev prostorsko in oblikovno skladna z obstoječo rabo, tamkajšnjimi
dominantami, topografskim položajem ter vedutami, |
·
da
je možno racionalno zagotoviti priključke na prometni in energetski
sistem, neoporečno vodooskrbo z zadostnimi kapacitetami ter odvajanje in
čiščenje odpadnih voda. |
5.5
Ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve |
36.
člen
|
(območja razpršene poselitve) |
(1) Na območju
občine se je razpršena poselitev oblikovala kot poselitveni
vzorec z značilnimi prostorskimi ureditvami. V območju narodnega parka
poselitveni vzorec razpršene poselitve sestavljajo manjši podeželski
zaselki, posamezne kmetije in skupine objektov, ki morajo biti umeščeni
v odprti prostor zaradi narave dejavnosti (objekti za gospodarjenje z
gozdovi in za upravljanje lovskega območja ter za zavetje v visokogorju,
objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture, kmetijski objekti
na planinah, ki so namenjeni sezonski kmetijski dejavnosti), ter skupine
objektov, ki se jim je spremenila namembnost in se pretežno uporabljajo
za bivanje. V območju Gorjanskega kota poselitveni vzorec razpršene
poselitve tvorijo predvsem posamezne kmetije, ki so mestoma umeščene v
odprtem prostoru med strnjenimi naselji. Funkcionalno in oblikovno se
navezujejo na naselja in imajo možnost zagotovitve dostopa do obstoječe
družbene infrastrukture in možnost priključitve na infrastrukturno
omrežje naselja. Razpršena poselitev ima, skupaj z navedenimi
dejavnostmi in z njimi povezanimi objekti, pomembno vlogo pri ohranjanju
poselitve na oddaljenih in šibkih območjih, ohranjanju kulturne krajine
ter ohranjanju in razvoju turistične in rekreacijske dejavnosti.
Poselitveni vzorec razpršene poselitve se na celotnem območju občine
prepleta z objekti razpršene gradnje, ki pomenijo v prostoru negativen
pojav. Jasne ločnice med njima ni. |
(2) Kot območja avtohtonega poselitvenega vzorca razpršene poselitve, za
katera sta značilni velika razpršenost objektov in nizka gostota
poselitve, so prepoznana območja na Mežakli, Pokljuki in v dolini
Radovne. To so poleg planin, ki so zaključena območja in poseben tip
poselitve s pastirskimi stanovi, tudi naslednja območja: Sp. in Zg.
Laze, Radovna, Perniki, Zatrnik, Mrzli Studenec, Poljane in okolica
planine Ravne. |
37.
člen
|
(ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve) |
(1) Razpršeno poselitev se bo ohranjalo v obstoječem obsegu. Dopustne so
funkcionalne zaokrožitve na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih za
potrebe lokalnega prebivalstva, razvoja kmetij in njihovih dopolnilnih
dejavnosti ter ohranjanja in razvoja obstoječih in načrtovanih
turističnih območij. Vsa obstoječa območja in gradnje se komunalno
opremijo pod pogoji tega odloka. Poselitveni vzorec razpršene poselitve
se ohranja z: |
·
obnovo, prenovo in ponovno ali spremenjeno rabo obstoječih objektov, |
·
dopustno gradnjo novega objekta na mestu poprej odstranjenega objekta, |
·
novogradnjo v okviru stavbnih zemljišč. |
(2) Gradnja objektov zunaj strnjenih poselitvenih območij ne sme
ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane
na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo,
izkoriščanje mineralnih surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot,
biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov
na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora. Pri urejanju
območij razpršene poselitve se upoštevajo tip kulturne krajine, oblika
funkcionalnih območij poselitvenega vzorca in značilnosti oblikovanja
grajenih struktur. |
(3) Ohranjanje poselitve na območjih avtohtonega poselitvenega vzorca iz
drugega odstavka 36. člena se bo dodatno zagotavljalo s podporo
različnim razvojnim pobudam kmetij ter z vzpodbujanjem vlaganj v
kmetijske in dopolnilne kmetijske dejavnosti (izdelava in prodaja
izdelkov, nastanitev, gostinska dejavnost ipd.). V kmetijstvu se
spodbuja razvoj tradicionalnih in drugih dejavnosti, za katere so
prostorski pogoji ugodni, in ki se lahko vključujejo v turistično
ponudbo, oziroma izkoristijo različne tržne niše. Vzdrževalo se bo
obstoječo prometno infrastrukturo in zagotavljalo izboljšave v
komunalnem omrežju. Območja se vključuje v omrežja peš, kolesarskih in
jahalnih poti. |
(4) Planine na Pokljuki in Mežakli se bo ohranjalo in oživljalo.
Ohranjalo se bo arhitekturne, naselbinske in krajinske značilnosti
prostora ter spodbujalo tradicionalne oblike kmetijstva in planšarstvo
ter z njima povezane dopolnilne dejavnosti, ki so hkrati del turistične
ponudbe občine. Gostote objektov se ne povečuje, dopustno je obnavljati
obstoječe tradicionalne objekte in graditi objekte na mestu poprej
odstranjenih objektov, če gre za namen kmetijske dejavnosti na planini.
Območja planin, kjer se je spremenila arhitekturna podoba tradicionalnih
objektov zaradi neustreznih oblikovnih posegov, se oblikovno sanirajo.
Spremembe objektov v objekte nekmetijskih dejavnosti in sekundarna
bivališča niso dopustni. Planine se obravnava kot zaključena krajinska
območja z objekti na kmetijskih zemljiščih. |
5.6
Celovita prenova naselij |
38.
člen
|
(celovita prenova naselij) |
(1) Prenova vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij. S prenovo
se poiščejo in izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer
se omili širjenje naselja. Prenova ima prednost pred novimi gradnjami.
Osredotoča se na izboljšanje kakovosti bivalnega okolja, predvsem s
kakovostnejšim urejanjem javnih površin ter odprtega prostora v naseljih
(prometne površine, trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice in podobno).
Ti prostori so pomembni z vidika naravnih sestavin znotraj grajene
strukture, družbene vloge in uporabnosti ter prispevka k prepoznavni
podobi posameznega naselja. Pri načrtovanju prenove se upošteva
ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine. V
naseljih je med drugim pomembno vzdrževati značilne obrise naselij,
gručasto razporeditev objektov, glavne arhitekturne značilnosti ter
značilne robove naselij, ki jih oblikuje postopen prehod v odprto
krajino (njive, travniški sadovnjaki). |
(2) Prenovo se načrtuje vključno z uvajanjem dejavnosti, ki bodo
zagotavljale oživljanje naselij, delov naselij in posameznih objektov.
Sočasno in povezano je treba pripravljati projekte prenove objektov in
infrastrukture, prestrukturiranja gospodarstva in kmetijstva ter
reševanja socialnih in okoljskih vprašanj. |
(3) Na območjih kulturne dediščine se prenova izvaja ob ohranjanju
prepoznavnih značilnosti prostora in kulturnih vrednot varovanega
območja. Za naselja, ki so opredeljena kot naselbinska dediščina, se
lahko s ciljem zagotavljanja varstva kulturne dediščine ter kakovostnih
bivalnih razmer in razvojnih možnosti določi celovita prenova na podlagi
konservatorskega načrta. |
(4) Ohranja, obnavlja in oživlja se planine na Pokljuki in Mežakli,
prednostno najbolj perspektivne (Javornik, Lipanca, Obranica idr.). Z
obnovo in oživljanjem se ohranja arhitekturne, naselbinske in krajinske
značilnosti planin ter preprečuje zaraščanje. |
(5) Pomembnejša območja celovite prenove v občini so opuščeno
rekreacijsko središče in smučišče Zatrnik, Fužine v dolini Radovne ter
območje Vršc ob vstopu v Vintgar. |
(6) Območje opuščenega rekreacijskega središča in smučišča Zatrnik je
pomembno za razvoj turistične dejavnosti v občini. Načrtovan je razvoj
obstoječe celoletne športno-rekreacijske dejavnosti v naravi ter
gostinske in turistične dejavnosti. Območje se bo na podlagi zakona, ki
ureja območje narodnega parka, celovito urejalo z DPN, tako da se bodo
izboljšale funkcionalne, prostorsko-oblikovalske, bivalne, gospodarske,
socialne in ekološke razmere v območju. Območje turističnih in
gostinskih objektov se bo urejalo kot osrednji prostor rekreacijskega
središča in smučišča, na celotnem območju se bodo ohranjale obstoječe
stanovanjske, turistične in druge dopolnilne dejavnosti. S celovito
prenovo je treba zagotoviti kakovostno arhitekturno oblikovanje objektov
in krajinsko ureditev območja, ter glede na pričakovano obremenitev
območja ustrezno prometno ureditev ter ureditev komunalne
infrastrukture. S prenovo je razmere treba izboljšati tudi na območju
počitniških objektov na Klofutarici ter drugih poselitvenih območjih na
Zatrniku, in sicer je treba izboljšati arhitekturno in krajinsko
oblikovanje ter območje okoljsko sanirati. |
(7) V območju nekdanjih fužin v dolini Radovne se načrtuje celovita
obnova in rekonstrukcija obstoječih objektov, ki se namenijo turistični
dejavnosti s poudarkom na kulturnih, izobraževalnih, informacijskih in
rekreacijskih vsebinah. Prenova se načrtuje na podlagi raziskave
zgodovinskega razvoja območja fužin ter skladno s smernicami pristojnih
služb in zavodov varstva narave ter varstva kulturne dediščine. Za obisk
območja se spodbuja peš in kolesarski promet. |
(8) V Vršcah se s celovito prenovo načrtuje izboljšanje prometne in
urbanistične zasnove širšega območja vstopa v sotesko Vintgar, prenova
programske zasnove dela območja (območje vile in proizvodnih objektov
Vezenin v dolini Radovne) ter ureditev obstoječih razmer v dolini
Radovne (gostinski objekt in parkirišče pred vstopom v sotesko). Z novo
prometno zasnovo se zagotovi dodatne površine za mirujoči promet, ki so
potrebne za dnevne obiskovalce Vintgarja. |
5.7
Urbanistično oblikovanje naselij |
39.
člen
|
(urbanistično oblikovanje naselij) |
(1) Namen podrobnejšega oblikovanja naselij je: |
·
vzdrževanje podobe, merila in krajinskega okvira naselij, |
·
sanacija vidno degradiranih prostorov in delov naselij, |
·
ustvarjanje arhitekturne prepoznavnosti v sožitju z obstoječimi
kakovostmi prostora. |
(2) Pri oblikovanju naselij v občini je treba upoštevati značilnosti
prostora in ustvarjene ter naravne značilnosti. S prenovo in novimi
zgradbami ter ureditvami je treba poudariti oblikovne značilnosti
naselij in vzdrževati značilne poglede med njimi. |
(3) V občini je treba vzdrževati gručasto ali ob komunikacijah
raztegnjeno razporeditev naselij, ki je značilna v arhitekturni regiji
Gorenjska in arhitekturni krajini Radovljica. Prepoznavna značilnost
naselij je njihova lega v bregu in ob razvejanih komunikacijah. Med
naselji je treba vzdrževati sklenjene pasove kulturne krajine. Okolico
stavbnih mas v naseljih je treba obsaditi s sadnim drevjem ali drugimi
lokalno značilnimi listavci. |
(4) Zgodovinska jedra naselij in naselbinsko dediščino je treba
vzdrževati z načrtno prenovo. Vzdrževati je treba značilne obrise
naselij ter se osredotočiti na možnosti za zgostitev in zapolnitev
urbanega tkiva. |
(5) V naseljih se načrtujejo nizke stavbe, razen stavb javnega pomena.
Višinski gabariti novih stavb morajo slediti obstoječim tako po
absolutni višini kot po številu etaž. Tlorisna velikost in razporeditev
stavbnih mas mora slediti obstoječi strukturi. Tlorisne zasnove morajo
biti podolgovate in z daljšo stranico slediti plastnicam. Strehe morajo
biti krite s sivo kritino, slemena pa potekati vzporedno s plastnicami.
Vzpodbuja se uporabo naravnega lesa kot tradicionalnega gradbenega
materiala. |
(6) Stavbe javnega pomena lahko stojijo tudi ob naseljih. |
6
Koncept
prostorskega razvoja urbanih središč, za katera je izdelan urbanistični
načrt |
40.
člen
|
(urbanistični načrt) |
Omrežje naselij v Gorjanskem kotu se podrobneje načrtuje z urbanističnim
načrtom Gorje. Območje urbanističnega načrta obsega vsa večja gorjanska
naselja: Zg. in Sp. Gorje, Podhom, Krnica, Poljšica, Višelnica, Grabče
in Mevkuž. V območju urbanističnega načrta so zajete pripadajoče
obdelovalne površine naselij, ki predstavljajo kulturno krajino. |
41.
člen
|
(koncept razvoja v UN Gorje) |
(1) Zg. Gorje kot občinsko središče bodo svojo vlogo krepile z
izboljšanjem družbenih dejavnosti, ureditev javnega prostora ter
kulturnih in športno-rekreacijskih dejavnosti. V Sp. Gorjah se krepijo
oskrbne, storitvene in poslovne dejavnosti, zagotavlja se možnosti za
novo stanovanjsko gradnjo in izboljšujejo ureditve javnega prostora.
Druga naselja se krepi s spodbudami za povezovanje kmetijstva ter
dopolnilnih dejavnosti, povezanih z razvojem trajnostnega turizma. Vsa
naselja je treba vključiti v označeno omrežje peš in kolesarskih poti.
Umeščanje novih dejavnosti v naseljih se izvaja v povezavi z notranjim
razvojem in prenovo naselja. |
(2) Dejavnosti v naseljih Gorjanskega kota se razvijajo v skladu z
določili 33. člena tega odloka. |
(3)
Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa: |
·
Osnovo cestnega omrežja v občini predstavljajo regionalne ceste R3-634
(Javornik–Gorje–Bled), RT-905 (Gorje–Krnica–Mrzli studenec–Jereka),
RT-906 (Mrzli Studenec–Rudno Polje) in RT-907 (Krnica–Zg.
Radovna–Dovje). Na odsekih R3-634 in RT-905 na območju Sp. Gorij je
dolgoročno predvidena gradnja obvoznice. Regionalne ceste bodo
posodobljene z ustrezno širokimi profili in na območju naselij
opremljene z ločenimi kolesarskimi stezami in hodniki za pešce; |
·
Regionalne ceste RT-905 na odseku Krnica–Mrzli Studenec–Jereka, RIII-906
in RIII-907 Krnica–Zg. Radovna–Dovje, bo občina v sodelovanju z
upravljavcem državnih cest urejala kot panoramski cesti znotraj
narodnega parka. Odseki v narodnem parku bodo opremljeni z urejenimi
počivališči, parkirišči, postajališči za javni potniški promet in
ustrezno cestno opremo za območje narodnega parka; |
·
Lokalne ceste v naseljih bo občina urejala v smislu dvigovanja kakovosti
tlakov, izvajanja ureditev za večjo varnost pešcev in kolesarjev ter
ureditev za umirjanje motornega prometa. Križišča lokalnih cest v
zgodovinskih središčih naselij bodo celostno urejena kot pomembni javni
prostori v naseljih; |
·
Proge javnega avtobusnega prometa potekajo po R3-634
(Javornik–Gorje–Bled) in RT-905 (Gorje–Krnica–Mrzli Studenec–Jereka).
Razvoj javnega prometa se opira na obstoječe omrežje postajališč.
Avtobusna postajališča bodo opremljena z enotnimi nadstrešnicami, klopmi
in urbano opremo; |
·
Kot
omrežje kolesarskih povezav med naselji se opremi omrežje lokalnih cest
v celoti, kot omrežje medobčinskih kolesarskih povezav pa omrežje
državnih cest. Kolesarski promet poteka na cestišču, uredi se
usmerjevalni sistem. Trase kolesarskih poti potekajo mimo postajališč
javnega avtobusa. Na trasi RT-905 med Sp. in Zg. Gorjami bo kolesarska
pot urejena ločeno s stezo za kolesarje. Na istem odseku bo ločeno od
cestišča urejena tudi peš pot; |
·
Parkiranje v Sp. in Zg. Gorjah bo v središču naselij urejeno bočno ob
regionalni cesti. Večje parkirišče za osebna vozila je urejeno na
območju pokopališča. Za osebna in tovorna vozila bo parkirišče urejeno
tudi znotraj območja za poslovne in proizvodne dejavnosti v Sp. Gorjah.
Obračališče za avtobuse bo urejeno pri Mrzlem studencu. Vsa velika
parkirišča je treba členiti z zelenimi pasovi in zasaditi z
visokodebelnim drevjem. |
(4)
Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo: |
·
Za
območje občine je izdelan lokalni energetski koncept; |
·
Območje UN se napaja iz vodovodnega sistema Radovna. Javno vodovodno
omrežje je treba delno obnoviti ter izvesti potrebne dopolnilne gradnje.
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje razen v
posebnih primerih, kjer je objekt oddaljen več kot 200 m od javnega
vodovodnega omrežja in ga v skladu s stališčem pristojne službe ni
mogoče priključiti na vodovodno omrežje. Za tovrstne objekte je možno
zagotoviti vodooskrbo iz individualnih sistemov, vendar jih je treba
vključiti v sistem javne oskrbe v smislu zagotavljanja in dobavljanja
pitne vode ter zagotavljanja minimalnih tehnično higienskih pogojev; |
·
Kanalizacijski sistem občine Gorje je povezan s kanalizacijskim sistemom
občine Bled, kjer je locirana centralna čistilna naprava. V prihodnosti
je treba v občini Gorje dokončati zastavljene načrte dograditve
kanalizacijskega sistema ter na kanalizacijsko omrežje priključiti čim
večje število objektov. Gradnja kanalizacijskega omrežja za odpadne vode
je načrtovana oziroma je že izvedena v naseljih: Grabče, Podhom,
Poljšica, Krnica, Mevkuž, Višelnica, Spodnje Gorje in Zgornje Gorje. Na
poselitvenih območjih, kjer priključitev na javno kanalizacijsko omrežje
ni obvezna, je treba komunalne odpadne vode odvajati v male čistilne
naprave skladno s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju
odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav; |
·
Koncept ravnanja z odpadki se izvaja z odvozom ločeno zbranih odpadkov
iz prevzemnih mest ob objektih, z vzpostavitvijo ekoloških otokov ter
ločenim zbiranjem frakcij odpadkov. Nadaljnji koncept ravnanja z odpadki
bo temeljil na preprečevanju in zmanjševanju nastajanja odpadkov. V
sklopu projekta CERO Gorenjska, v okviru katerega je predvidena gradnja
centra za ravnanje z odpadki 1. reda, bo dolgoročno urejen način
ravnanja z odpadki v smislu končne predelave oziroma odlaganja odpadkov. |
·
Oskrba z električno energijo je zagotovljena iz razdelilne
transformatorske postaje RTP Bled. Za izboljšanje oskrbe z električno
energijo na območju občine se bo zagotovilo manjkajoče dvostransko
napajanje iz dveh neodvisnih smeri z izgradnjo 20kV srednje napetostne
povezave prek doline Radovne z omrežjem v občini Kranjska gora, pri
načrtovanju katere je treba zagotoviti kar najmanjši vpliv na naravno
ohranjeno območje doline Radovne. |
·
Občina bo s plinovodno povezavo preko Bleda pristopila k plinifikaciji
gosteje naseljenih območij. Distribucijsko plinovodno omrežje je
načrtovano za naselja Poljšica, Podhom, Višelnica, Mevkuž ter Zg. Gorje
in Sp. Gorje. Za gradnjo plinovoda bo občina v čim večji meri
izkoristila obstoječe infrastrukturne koridorje, ceste in ostale javne
površine. Na ostalih območjih se spodbuja uporaba obnovljivih virov
energije, predvsem lesne biomase in sončne energije. |
·
Območje UN bo opremljeno s sodobno tehnologijo sistema kabelskih
televizijskih in omrežij elektronskih komunikacij. S tem bodo
zagotovljene potrebe po pretežno individualnih elektronsko
komunikacijskih storitvah (kabelsko TV omrežje, internetni dostop) in
vzpostavljena infrastruktura za potencialni razvoj elektronsko
komunikacijskih storitev v lokalnih skupnostih. Na mikrolokacijski ravni
bo treba opredeliti izhodišča za umeščanje vseh novih elektronsko
komunikacijskih objektov oziroma radiodifuzijskih oddajnikov v prostor
in pogoje, pod katerimi bodo tovrstne gradnje možne. |
(5)
Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja: |
·
Značilni podeželski vzorec poselitve v občini tvorijo naselja s
pripadajočo kulturno krajino. Odprt prostor kmetijskih površin je
sestavni del vsake vasi, zato je med naselji zajetimi v območje
urbanističnega načrta predvideno njihovo ohranjanje in vzdrževanje; |
·
Prednostna naloga pri razvoju poselitve je kakovostna prenova
naselbinske nepremične kulturne dediščine, ki jo predstavljajo
zavarovana stara vaška jedra: Zg. Gorje, Sp. Gorje, Krnica, Višelnica,
Mevkuž, Poljšica in Podhom; |
·
Na
območjih nove poselitve se uveljavlja principe kakovostne alpske
arhitekture sodobnega časa, trajnostne principe gradnje, racionalno
uporabo lokalnih virov, predvsem najsodobnejših načinov inovativne
lesene gradnje; |
·
Visok kakovostni nivo načrtovanja, urejanja in oblikovanja prostora je
pomemben cilj občine. Visoka arhitekturna kakovost je zahtevana za vse
gradnje, tudi enostavne, z namenom zagotoviti maksimalno kakovost vseh
gradbenih posegov in kakovost izgleda skupnega javnega prostora, ki je
stvar vseh občanov; |
·
Temeljne strukture naselij so stara vaška jedra, območja javnih stavb,
stanovanjska območja iz 20. stoletja, območja proizvodnih obratov in
nova načrtovana stanovanjska območja; |
·
V
starih vaških jedrih se kot oblikovalska izhodišča upošteva ohranjanje
značilnosti arhitekturne krajine, ohranjanje in dograjevanje naselja v
gručasti razporeditvi, ohranjanje in vzdrževanje ter intenzivne
ozelenitve z visokodebelnim sadnim in drugim drevjem, umeščanje pomožnih
objektov ločeno od stanovanjskih stavb, stavbni volumni so nizki,
podolgovati in z daljšo stranico vzporedni s plastnicami ter strehe so
dvokapne, s sivo kritino; |
·
V
območjih javnih zgradb, stanovanjskih območjih iz 20. stoletja, območjih
proizvodnih obratov in novih stanovanjskih območjih se kot oblikovalska
izhodišča upošteva uveljavljanje značilnosti sodobne alpske arhitekture,
uveljavljanje najsodobnejših inovativnih načinov lesene gradnje in
uveljavljanje trajnostnih principov gradnje z racionalno rabo lokalnih
virov. |
·
Zagotavljanje trajnostnih oblikovalskih rešitev je treba zagotavljati s
celostnim in podrobnim prostorskim načrtovanjem ter strokovnimi
preveritvami vseh posegov v prostor. Vzpodbuja se raba ekoloških in
recikliranih materialov, intenzivna ozelenitev objektov in njihove
okolice z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. |
·
(6)
Koncept zelenega sistema naselij: |
·
Problemi zelenih površin in odprtega prostora v Gorjanskem kotu se
nanašajo na nizek nivo urejenosti odprtih prostorov, na pomanjkanje
vsebine in kakovostnega oblikovanja zelenih površin ter pomanjkanje
otroških igrišč. Izboljšati je treba kakovost prometnih ureditev ter
načrtovati površine za pešce in kolesarje; |
·
Koncept zelenih površin in odprtih prostorov v naseljih teži k povečanju
območij urejenih zelenih površin in njihovemu kakovostnejšemu urejanju,
k večanju pomena osrednjih javnih odprtih prostorov naselij ter k
ohranjanju oblike, strukture in pestrosti zelenih površin na stiku
naselij in kulturne krajine. Vzdržuje se kulturno krajino Gorjanskega
kota ter ohranja njeno prehodnost med naselji; |
·
Nove parke se načrtuje v osrednjem delu Zg. in Sp. Gorij. Zagotavlja se
ustrezno oblikovno podobo in opremljenost z mikrourbano opremo. V Sp.
Gorjah se z načrtovanjem novih stanovanjskih površin na obstoječih
stavbnih zemljiščih načrtuje stanovanjske odprte površine, v ostalih
območjih, predvsem ob večstanovanjskih objektih, se izboljšuje njihovo
kakovost. Načrtuje se širitev pokopališča v Zg. Gorjah in v tem sklopu
je treba oblikovati ustrezno fizično in simbolno povezavo z osrednjim
trgom in drugimi zelenimi površinami v naselju. Rekreacijske površine se
načrtujejo med Gorjanskim domom in otroškim počitniškim domom v Zg.
Gorjah ter v Sp. Grabnu v okviru kampa in vstopa v Vintgar. Otroška
igrišča se zagotovi v parku v Sp. Gorjah ter v območju kampa; |
·
Kot
posebni elementi zelenega sistema se v naseljih in na robovih naselij
ohranjajo ekstenzivni oziroma travniški sadovnjaki s starimi
visokodebelnimi sortami. |
·
Dostopnost in uporabnost zelenih površin ter povezanost delov naselij se
povečajo z načrtovanjem površin za pešce in kolesarje. Krožne poti za
kolesarje in pešce se vzpostavi tudi v širšem prostoru, tako da se med
naselji poveča dostopnost posebnih površin kot so športne površine in
pokopališče. |
7
Usmeritve za razvoj v krajini |
|
7.1
Splošne usmeritve |
42.
člen
|
(krajinske enote) |
(1) Prostorska razmerja v krajini so v občini v velikem merilu stabilna,
še vedno določena z naravnimi značilnostmi. Spremembam so podvržena
predvsem območja stikov poselitve s krajino, kjer bodo potrebni ukrepi
sanacije in aktivnega vzdrževanja in ohranjanja krajine kot osnovne
dobrine za razvoja bivalne kakovosti ter turizma in rekreacije. |
(2) Krajina v poseljenem jugo-vzhodnem delu občine je pretežno urbana in
kmetijsko intenzivna. Območje doline reke Radovne fizično-geografsko
ločuje dve večji zaključeni krajinski enoti: Mežaklo in Pokljuko.
Celoten zahodni del občine predstavlja gozdnata planota Pokljuka, kjer
prevladujejo gozdovi ter celki s posameznimi razloženimi kmetijami,
pašnimi planinami in manjšimi naselji sekundarnih bivališč. Na severnemu
delu občine je planota Mežakla, ki je večinoma gozdnata krajina strmih
naklonov, razen manjšega dela travniških polj z manjšimi zaselki na
jugu. Na skrajnem zahodnem delu občine v smeri severovzhod-jugozahod
poteka dolina Krma, za katero je značilen alpski dolinast relief. |
(3) Cilji prostorskega razvoja krajine so: |
·
zagotoviti varno, privlačno in prijetno bivalno okolje, |
·
izkoristiti in vzdrževati potencial za sedanje in prihodnje dejavnosti v
krajini, |
·
ohraniti naravne prvine krajinske zgradbe in spontanosti naravnih
procesov, |
·
ohraniti prepoznavnost krajinskih kakovosti na različnih ravneh:
mednacionalni, nacionalni, regionalni in lokalni. |
(4) V prostorskem razvoju dejavnosti v krajini bo treba zagotavljati
ohranjanje naravne in kulturne krajine kot pomembne nosilke
prepoznavnosti občine, ki hkrati nudi prednosti za ekološko naravnane
dejavnosti, predvsem kmetijstvo ter razvoj turizma in prostočasnih
dejavnosti. Na območjih naravnih kakovosti krajine bo treba zagotavljati
ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, kar naj
poteka z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. |
(5) Usmeritve za območje doline Krme: |
·
urejanje prostora mora biti ob upoštevanju ohranjenosti naravnih danosti
in podobe kulturne krajine usmerjeno v omejitev poselitve in
infrastrukture v sedanjem obsegu, |
·
ohraniti je treba hudourniški značaj vodotokov in vodne in obvodne
pojave, |
·
v
kmetijskem prostoru z ustreznimi spodbudami ohranjati značilno poljsko
razdelitev in preprečitev nadaljnjega zaraščanja vseh travniških površin
in nekdanjih planin, |
·
gospodariti z gozdovi v skladu z ureditveno gojitvenimi načrti (letni
posek, ustrezno trasiranje gozdnih prometnic, pogozdovanje z ustreznimi
vrstami). |
(6)
Usmeritve za območje Mežakle (Mežakla, Laze, Poljane, Boršt, Hom) in
doline Radovne: |
·
nadaljnji razvoj turizma in rekreacije, ki se kaže v preobrazbi kulturne
krajine, je treba uravnotežiti z naravnimi danostmi in zmogljivostjo
prostora samega, |
·
gradnja počitniških hiš in druge razpršene gradnje ni dopustna, |
·
sanacijski ukrepi na Radovni in v prispevnem območju vodotoka skladno s
45. členom tega odloka, |
·
razvoj turizma in rekreacije se na celotnem območju usmerja v dvig
kakovosti ponudbe, vendar ne na način, ki pomeni zmanjšanje ali
ogrožanje biotske raznovrstnosti ali povzroča negativne vplive na
naravne vrednote. |
·
(7)
Usmeritve za območje Pokljuke: |
·
nadaljnji razvoj turizma in rekreacije, ki se kaže v preobrazbi kulturne
krajine, je treba uravnotežiti z naravnimi danostmi in zmogljivostjo
prostora samega, |
·
gradnja počitniških hiš in stihijske stanovanjske gradnje ni dopustna, |
·
vzdrževati je treba planinske pašnike vsaj v omejenem obsegu, ob
ustrezni družbeni in gospodarski podpori, |
·
gospodarjenje z gozdovi mora biti v skladu z ureditveno gojitvenimi
načrti, preprečevati je treba goloseke in pazljivo načrtovati nove
gozdne prometnice. |
·
(8) Usmeritve za območje Gorjanskega kota z Zatrato: |
·
varovanje pestrosti, tipološke raznovrstnosti in identitete Gorjanskega
kota, |
·
pri
posegih v prostor zagotoviti kar najmanjšo prizadetost krajinskih
vrednosti (ohranitev naravne prvobitnosti biotske pestrosti, morfoloških
značilnosti), upoštevati funkcionalne zahteve dejavnosti kot tudi
potrebe po ustvarjenju oblikovno kvalitetne kulturne krajine, |
·
upoštevati je treba merilo prostora, naravnih in ustvarjenih značilnosti
in vrednot prostora, |
·
posegi v vodna telesa morajo biti kar se da omejeni, ohraniti je treba
struge, rečne bregove ter obvodno krajino v čim bolj naravnem stanju, |
·
urejanje kmetijskega prostora mora zadostiti tako funkcionalnim zahtevam
kot naravnim značilnostim tako, da zgradba kmetijskega prostora
izpričuje značilno podobo ter zagotoviti pester sestav in navzočnost
kulturnih in naravnih prvin, |
·
sanacija virov onesnaženja Blejskega jezera, sanacijski ukrepi na
prispevnem območju Blejskega jezera, |
·
posegi, ki bi utegnili spremeniti naravno zgradbo, naj bodo čim manjši, |
·
v
območja na obrobju kulturnih krajin (npr. gozdna pobočja, skalne stene),
ki so zaradi posebnih oblik naravne zgradbe ostala naravno ohranjena, je
dovoljeno posegati tako, da se te kakovosti čim bolj ohranjajo, |
·
preprečiti je treba nekontrolirane posege v krajinsko zgradbo zunaj že
poseljenih območij. |
7.2
Usmeritve za dejavnosti, ki so vezane na naravne vire |
43.
člen
|
(kmetijstvo) |
(1) Osnovno izhodišče je varovanje kmetijskih zemljišč ob hkratnem
upoštevanju razvojnih potreb občine. Zagotavlja se dolgoročni obstoj
obstoječih kmetijskih površin. |
(2) Cilj občine je ohranjati kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim
potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti ter spodbujati
kmetijsko rabo in obdelavo zemljišč. S tem se ohranjajo kulturne in
simbolne kakovosti krajine, biotska raznovrstnost ter ohranjajo možnosti
za oskrbo prebivalstva z zdravo, kakovostno in lokalno pridelano hrano. |
(3) Prostorske možnosti za razvoj modernega kmetijstva se zagotavlja
predvsem v ravninskih predelih občine, kjer so za to ustrezni pogoji in
kjer je kmetijstvo lahko konkurenčno. Kmetijsko dejavnost in kmetijske
kulture se prilagaja potencialu posameznega območja za pridelavo hrane,
na območjih z najboljšimi pridelovalnimi pogoji se lahko kmetijska
dejavnost specializira in racionalno prostorsko organizira. |
(4) Na območjih s slabšimi pridelovalnimi pogoji, na hribovitih in
območjih z drugimi omejitvami se razvija dopolnilne programe in
kmetijsko dejavnost povezuje z vzdrževanjem kulturne krajine,
preprečevanjem zaraščanja, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in
naravnih vrednot, promocijo in kvalitetno rabo kulturne dediščine ter
trajnostno naravnanim turizmom. |
(5) Na območjih, kjer so prepoznane kulturne in simbolne vrednosti
kulturne krajine, se ohranja obstoječo kmetijsko rabo in krajinske
vzorce. |
(6) Dejavnosti in prostorske ureditve se umešča v prostor tako, da se
pri tem ne zmanjšuje možnosti za izkoriščanje ali rabo neobnovljivih
naravnih virov v prihodnosti tako, da je čim manj možnosti za nastanek
onesnaženj naravnih virov, ki bi lahko potencialno zmanjšala njihovo
kvaliteto in uporabnost. |
(7) Območja, kjer so agrarne operacije povzročile krajinsko in
ekosistemsko osiromašenje, se postopno sanira predvsem z uvajanjem
večjega deleža naravnih prvin, predvsem vegetacijskih ali vodnih prvin. |
(8) Pri zahtevah za spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč se
upošteva njihovo strukturno vlogo v krajini in socialno-gospodarski
pomen. Objekti in prostorske ureditve gospodarske javne infrastrukture
se umeščajo na kmetijske površine tako, da se v čim manjši možni meri
degradira prostor. |
(9) Zaraščanje kmetijskih zemljišč se bo preprečevalo s spodbujanjem
kmetovanja na območjih vrednejše tradicionalne kulturne krajine.
Spodbujanje nadaljnje kmetijske rabe je pomembno za ohranjanje
potencialov za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti, povezanih s
kmetijstvom. |
(10) V območju narodnega parka se spodbujajo tradicionalne in
alternativne oblike kmetovanja z dopolnilnimi programi, z vzdrževanjem
kulturne krajine (ekstenzivna kmetijska raba na pašnikih in košenicah,
ohranjanje in obnavljanje sadovnjakov s starimi visokodebelnimi sortami,
ohranjanje in vzdrževanje grbinastih travnikov), preprečevanjem
zaraščanja, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot,
promocijo in kvalitetno rabo kulturne dediščine ter trajnostno
naravnanim turizmom in prostočasnimi dejavnostmi. |
(11) Izvede se selitev kmetij v tistih predelih naselij, kjer kmetije
nimajo več možnosti za širitev dejavnosti in kjer so v kmetije v
koliziji z obstoječimi sosednjimi dejavnostmi. |
44.
člen
|
(gozdarstvo) |
(1) Gozd pokriva večji del (83,7 %) površine občine. Planoti Pokljuka in
Mežakla predstavljata obsežne sklenjene gozdne površine. Delež gozda se
zaradi zaraščanja planin še povečuje. Cilj je ohranjati gozdove, ki so
naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem upoštevanju razvojnih
potreb občine. |
(2) Občina bo strogo varovala gozdne površine varovalnih gozdov in
gozdov s posebnim namenom. Na teh površinah ne bo dopustna sprememba
namembnosti za druge dejavnosti. |
(3) Ohranja se mešana sestava gozdov. Kjer so umetne gozdne monokulture
(predvsem Pokljuka), se s postopnim sonaravnim gospodarjenjem usmerja v
stabilne mešane gozdove. |
(4) Varovani bodo tudi gozdovi, kjer so poudarjene posamezne funkcije
(ekološke ali socialne), vendar ti gozdovi niso zavarovani s posebnimi
odloki. Hkrati so to območja, zanimiva za druge rabe, predvsem za
poselitev, infrastrukturne in športno-rekreacijske objekte in naprave.
Tovrstne gozdne površine se bodo ohranjale, njihova namenska raba pa se
ne bo spreminjala. |
(5) Na pretežnem delu gozdnih površin se krepijo proizvodni potenciali
gozdnih rastišč in razvijajo vse funkcije gozdov. Pri poseganju v
večnamenske gozdove se posege presoja z vidika vplivov na
okolje. |
(6) Dopustne so krčitve gozdov v kmetijske namene in krčitve zaradi GJI,
varstva okolja, narave in kulturne
dediščine, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter v drugih
primerih, če krčitve dopuščajo predpisi. |
(7) V občini imajo gozdovi, ki so v samih naseljih oziroma neposredni
bližini, poudarjeno klimatsko, socialno in estetsko funkcijo. Ti gozdovi
so pomembni z vidika rekreacije. Zaradi prevladujočih socialnih funkcij
so to območja s poudarjenim javnim interesom. Gozdove s posebnim pomenom
je zaradi poudarjene rekreacijske funkcije, ekološke pomembnosti,
redkosti in vidne privlačnosti treba ohranjati. V tovrstnih gozdovih je
treba zagotavljati varovanje in omogočati zadržani razvoj rekreacije
tako, da se ne poslabša kakovosti gozda. Na teh območjih je možna
gradnja osnovne rekreacijske infrastrukture. Območja gozdov s posebnim
pomenom morajo biti javno dostopna. |
(8) Gozd na strmih in zaradi geoloških značilnosti manj stabilnih
pobočij, ki predstavljajo tudi povirje alpskih vodotokov, ima pomembno
varovalno vlogo. |
(9) Zaradi trajnosti zagotavljanja temeljnih vlog gozda je drobljenje
gozdnih kompleksov neželeno. Treba je varovati že naravno izoblikovane
gozdne robove, ki imajo velik ekološki, krajinski in vidno zaznavni
pomen, zato poseganje vanj ali njegovo preoblikovanje nista primerni. Če
pride do poškodb, je treba gozdni rob sanirati oziroma ponovno
vzpostaviti v celotni višinski slojevitosti. Podobno pozornost je treba
nameniti tudi omejkom, gozdu na skalnih osamelcih, obrežni vegetaciji
vzdolž vodotokov ter posameznim drevesom in skupinam dreves v kmetijski
kulturni krajini. |
(10) Za območja Pokljuke in Mežakle je zaradi intenzivnega gospodarskega
izkoriščanja značilna gosta mreža gozdnih prometnic (gozdnih cest ter
grajenih in negrajenih gozdnih vlak). To prispeva k enostavnejšemu
izkoriščanju, hkrati pa pomeni tudi lažjo dostopnost za druge dejavnosti
(»odpiranje« območij za počitniške hiše, sezonsko nabiralništvo).
Gradnja in vzdrževanje prometnic ter gospodarjenje z gozdovi morata
potekati skladno z gozdnogospodarskimi načrti. Pri podrobnejšem
načrtovanju prometnic je treba enakovredno upoštevati naravovarstveni,
okoljski in prostorski vidik, tem omejitvam pa prilagoditi tudi prometni
režim. |
45.
člen
|
(vode) |
(1) Najpomembnejša vodotoka v občini sta reka Radovna in njen pritok
Krmarica. Po kategorizaciji urejanja vodotokov sodi Krmarica na celotni
dolžini v 1. razred, reka Radovna pa v 1.-2. razred. V skladu s tem jih
bo občina tudi urejala. Ostali vodotoki so še
Zmrzlek,
Ravnik,
Lipnik,
Smešnik,
Budin,
Ribščica
in Rečica. |
(2) Dolina reke Radovne na območju narodnega parka je znotraj
vodovarstvenih pasov zajetij pitne vode občinskega pomena (vodno zajetje
Ovčja jama). |
(3) Na območju občine po uradnih podatkih nosilca urejanja prostora za
področje voda ni poplavnih območij in podatkov o poplavnih dogodkih, med
tem ko je po podatkih Ocene ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč
na območju občine Gorje (november 2012) zaradi izrazito hudourniškega
značaja vodotokov ob pojavu visokih voda pričakovati poplavljanje
Radovne na posameznih mestih ter izliv vode pri hudournikih. |
(4) Občina bo spodbujala razvoj rekreacijskih poti in površin ob glavnih
vodotokih v dolini Radovne, hkrati pa se območje Gorij predstavlja kot
turistično zaledje Blejskega jezera. |
(5) Ohranjene vodotoke in njihov obvodni svet na območju narodnega parka
je treba ohranjati tudi v prihodnje. |
(6) Izkoriščanje naravnih virov (npr. odvzem vode za male vodne
elektrarne ali odvzem plavin) mora biti predhodno podvrženo
interdisciplinarni presoji ter predpisom, ki urejajo vrsto posegov in
način izkoriščanja naravnih virov. |
(7) Urbanizirana območja so deloma v prispevnem območju Blejskega
jezera, v katerem je potrebno varovanje prostora z različnimi ukrepi: |
·
sanacija virov onesnaženja zaledja Blejskega jezera s celovito
ureditvijo prispevnega območja jezera in ukrepi v celotnem prispevnem
območju vodotoka Radovna s pritoki, |
·
vzdrževanje in izboljšanje stanja že izvedenih sanacijskih ukrepov
Blejskega jezera z dovodnim sistemom sveže vode iz Radovne, |
·
varovanje širšega vegetacijskega pasu okrog jezera ter preprečevanje
vsakršnega poseganja vanj, ki bi ogrozilo njegov obstoj, |
·
varovanje in vzpostavljanje vegetacijskih varovalnih pasov z bogato
grmovno in zeliščno zarastjo na priobalnih zemljiščih ob Radovni in
njenih pritokih na območjih kmetijskih obdelovalnih površin, |
·
ustrezna ureditev odvodnje in čiščenja odpadnih voda iz gospodinjstev in
kmetij (priključitev na kanalizacijski sistem s čistilno napravo,
sanacija greznic v ustrezne čistilne sisteme), identifikacija in
sanacija drugih točkovnih virov onesnaženja, |
·
ukrepe v kmetijstvu, pri čemer se upošteva kriterije za gnojenje pri
sonaravnih oblikah kmetijstva, dobro kmetijsko prakso in vzpostavljanje
varovalnih zaščitnih vegetacijskih pasov ob vodotokih za preprečevanje
izpiranja hranil v površinske vode. |
46.
člen
|
(mineralne surovine) |
(1) Nova območja za izkoriščanje mineralnih surovin v občini niso
načrtovana. |
(2) Ob morebitnih povečanih potrebah za mineralne surovine, ki bi jih
bilo najbolj racionalno pridobiti na občinskem območju, bo občina
območja pridobivanja mineralnih surovin določila na podlagi preveritev
in primerjalnih študij predvsem s prostorskega in okoljskega vidika ter
ob upoštevanju naravovarstvenih usmeritev in ciljev varstva kulturnih in
simbolnih kakovosti prostora. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin
je potrebno sprejeti OPPN. |
(3) Za potrebe gozdnih služb za vzdrževanje in sanacijo gozdnih cest v
narodnem parku se kot območje za izkoriščanje mineralnih surovin ohranja
lokacija Mežakla–Zgornji Kozjek, ki trenutno nima ustreznih dovoljenj.
Nadaljnje izkoriščanje mineralnih surovin na tej lokaciji bo mogoče le,
če bo podeljena rudarska pravica. Predvideno je omejeno izkoriščanje
mineralnih surovin ter dolgoročna opustitev in sanacija lokacije. |
(4) Obstoječe manjše nelegalne kope, ki so nastali zaradi gradnje
gozdnih cest na območju Mežakle in Pokljuke ter nelegalni kop Mlinarjeva
peč v Radovni se mora sanirati (brez izkoriščanja mineralnih surovin).
Sanacija se izvaja s spodbujanjem naravne sukcesije oziroma z
vzpostavitvijo prvotne primarne rabe. |
47.
člen
|
(turizem in rekreacija) |
(1) Cilj občine je ohranjati in razvijati potenciale za razvoj turizma
in rekreacije ter dopolnjevati turistično-rekreacijsko infrastrukturo
kot mirno in naravno zaledje Bleda. Območje občine je glede na naravne
danosti in kakovosti v prostoru izredno bogato. Potenciali so predvsem
za rekreacijo v naravi, kar pa spremlja tudi ugodna klima, čisti vodni
viri ter zrak. Sprehodi, pohodništvo in planinarjenje so največji
potenciali območja. Skozi Gorje je naraven prehod v narodni park. |
(2) Občina bo usmerjala razvoj v kakovostni izletniški turizem in
rekreacijo v naravi, predvsem tek, pohodništvo, doživljanje narave,
spoznavanje kulturne dediščine, kolesarjenje, konjeništvo, tek na
smučeh. Poudarek je na skladni širitvi turističnih kapacitet in
storitev, vendar ne v obliki večjih turističnih središč, ampak v obliki
razpršenih nastanitvenih kapacitet po vaseh in alternativnih oblik
nastanitvenih kapacitet (npr. manjši penzioni, turistične kmetije,
mladinski hoteli ipd.). Pri tem je treba upoštevati povezovanje z
obstoječo turistično in ostalo javno infrastrukturo ter izpolnjevanje
okoljevarstvenih zakonodajnih zahtev. |
(3) Območja za turizem, ki imajo določene skupne lastnosti, so: |
·
rekreacijsko središče in smučišče Zatrnik, |
·
Vintgar z okolico, |
·
območje Pokljuke, |
·
območje Mežakle in |
·
območje doline reke Radovne. |
(4) Za doseganje skladnega razvoja turizma je v vsakem od zaključenih
območij primerno spodbujati le omejene aktivnosti. Tako usmerjen razvoj
turizma bo omejil negativne vplive na okolje in zaščitil naravno in
kulturno dediščino območja, ki sta ključna dejavnika privlačnosti
občine. V območjih naselij se spodbuja ureditev primerne in potrebne
turistične infrastrukture, izven naselij pa je mogoče izvajati le
aktivnosti z minimalnim vplivom na okolje. |
(5) Za razvoj aktivnosti je treba upoštevati naslednje predpostavke:
|
·
trajnostni razvoj – na območju občine niso dovoljene dejavnosti, ki bi
negativno vplivale na okolje in prebivalstvo; |
·
na
kmetijah na planotah Pokljuka in Mežakla se vzpodbuja ureditev manjših
nastanitvenih kapacitet (sobodajalstvo) in gostinske ponudbe v okviru
dopolnilne dejavnosti na kmetijah; |
·
rekreacijske in ostale poti bodo urejene po obstoječih poteh, nova
rekreacijska infrastruktura je dopustna, če je poseg skladen s predpisi
o narodnem parku in je za poseg pridobljeno soglasje organa, pristojnega
za ohranjanje narave. Pri ureditvi počivališč in razgledišč se bodo
uporabile dobro dostopne lokacije ob robovih gozdnih ali kmetijskih
zemljišč. |
(6) Prednostna območja za razvoj turizma in rekreacije so naslednja:
|
·
rekreacijsko središče in smučišče Zatrnik z bližnjo okolico (območje
smučišč, sankališč, pohodniških poti, krajše proge za tek na smučeh). Na
Zatrniku, ki že ima določeno turistično infrastrukturo, se bodo površine
za razvoj turizma dolgoročno usmerjale v nadgradnjo obstoječe turistične
infrastrukture (nastanitvene zmogljivosti, gostinska ponudba, izposoja
koles, konjeništvo idr.). Območje se bo urejalo z DPN; |
·
soteska Vintgar z okolico (naravna in kulturna dediščina, območje
pohodniških poti, rekreacijsko-turistično območje s kampom v Vršcah); |
·
območje Fužin v dolini Radovne z načrtovanim razvojem turističnih in
kulturnih dejavnosti. |
(6) Zaledna območja prednostnih območij za razvoj turizma so prepoznavne
krajinske enote, planota Mežakla, planota Pokljuka, dolina reke Radovne,
dolina Krma in Gorjanski kot. V zalednih območjih se razvijajo
pohodniška in kolesarska infrastruktura ter drobna namestitvena
zmogljivost. Na območju narodnega parka bo Občina razvijala velik
turistični potencial, ki ga ima območje zaradi ohranjene naravne in
kulturne krajine. Drugod se bodo vzdrževale in urejale obstoječe
rekreacijske in gorske poti, na ključnih točkah na Pokljuki in Mežakli
se bodo uredile izhodiščne točke za pohodništvo. V sklopu teh ureditev
bodo urejeni dostopi, parkirišča, razgledišča in postajališča. |
7.3
Posebna območja ohranjanja in razvoja prepoznavnih kvalitet in vrednot
prostora |
48.
člen
|
(območja izjemnih krajin) |
(1) Del območja Pokljuke, planina Javornik na Pokljuki, je v slovenskem
merilu prepoznan kot izjemna krajina. Planina Javornik na Pokljuki je
značilna kulturna krajina travnatega sveta z značilnim krajinskem
vzorcem celka. Želeno stanje celkov so predvsem vzdrževani stanovi in
pašne površine. Ob prenovah posameznih stanov je treba ohraniti razmerja
med grajenimi in odprtimi površinami kot tudi ohranjanje arhitekturnih
značilnosti objektov in celkov kot zaključenih celot. Usmeritve za
varovanje in urejanje izjemnih krajin: |
·
uveljavljati spodbude za razvoj živinoreje, |
·
vzdrževati travinje in gozdne robove, |
·
predvideti sredstva kot odškodnino za omejene možnosti kmetijske rabe
(npr. ročna košnja na vlažnih in težko dostopnih ter strmih območjih, ki
bi se sicer zarasla), |
·
zagotoviti možnosti za uvajanje drobne mehanizacije, ki bo omogočala
obdelovanje kmetijskih zemljišč na težavnejših legah, |
·
preprečiti propadanje stanov na planinah in pri njihovi prenovi
ohranjati arhitekturne značilnosti, |
·
preprečevati načrtovanje infrastrukturnih koridorjev, predvsem pa
zračnih vodov. |
(2) Občina si bo prizadevala ohranjati pašne površine in planšarske
objekte. Ker je kmetijska raba tista, ki ohranja izjemno krajino, bo
občina na tem območju dajala prednost ohranjanju kmetijske dejavnosti
pred turističnim razvojem. |
49.
člen
|
(območja ohranjanja naravnih kakovosti) |
(1) Na območju občine so pomembna območja in enote ohranjanja narave, za
katera se v nadaljnjem prostorskem razvoju upošteva varstveni režim in
potencial. Na območju občine so širše (Triglavski narodni park) in ožja
zavarovana območja (Triglav, Šum v Vintgarju, Pokljuška soteska),
naravne vrednote, ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja
– Natura 2000. |
(2) Posebno varstveno območje je Triglavski narodni park, ki ga
opredeljuje zakon o Triglavskem narodnem parku. Varovanje v zavarovanem
območju narodnega parka je urejeno v treh stopnjah (prvo in drugo
območje, ki sta osrednji območji, ter tretje varstveno območje): |
·
Prvo varstveno območje je prednostno namenjeno uresničevanju varstva in
ohranjanja naravnih vrednot, prvobitnih naravnih območij divjine,
rastlinskih in živalskih vrst, njihovih osebkov in habitatov, naravnega
razvoja ekosistemov in naravnih procesov brez človekovih negovalnih,
vzdrževalnih in drugih posegov. Dopuščena je tudi tradicionalna paša na
urejenih pašnih planinah v visokogorju in ohranjanje s tem povezane
kulturne dediščine. |
·
V
drugem varstvenem območju je dopuščena tradicionalna raba naravnih virov
zaradi izvajanja dejavnosti sonaravnega kmetijstva in gozdarstva ter
trajnostnega gospodarjenja z divjadjo in ribami. Namenjeno je ohranitvi
obstoječega stanja narave in kulturne dediščine vsaj v trenutni
kakovosti ter preprečitvi vnosa novih obremenjujočih dejavnosti ter
postopnemu doseganju namenov prvega varstvenega območja ob upoštevanju
razvoja dopuščenih dejavnosti. |
·
Tretje varstveno območje ima najmanj omejitev. Namenjeno je ohranjanju
in varovanju biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot, kulturne
dediščine, izrazitih ekoloških, estetskih in kulturnih kakovosti krajine
ter ohranjanju poselitve in spodbujanju trajnostnega razvoja,
usklajenega s cilji narodnega parka. |
(3) Pri urejanju prostora se obvezno upoštevajo usmeritve, izhodišča in
pogoji pristojnih nosilcev urejanja prostora. |
50.
člen
|
(območja varstva kulturne dediščine) |
(1) V občini je treba z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavljati
celostno varstvo kulturne dediščine, zagotoviti ustrezno uporabo
dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem
obravnavati dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in kot
razvojni dejavnik in prostorski potencial. |
(2) Pri urejanju prostora se obvezno upoštevajo usmeritve, izhodišča in
pogoji pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine. |
7.4
Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite
in reševanja |
51.
člen
|
(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite
in reševanja) |
(1) Območje občine spada v območje s potresno nevarnostjo VII. stopnje
po MSC lestvici. Obravnavano območje spada v območje zelo majhnega
tveganja nastanka plazov zaradi potresov in delno v območje srednjega
tveganja nastanka podorov zaradi potresov, medtem ko večji del
obravnavanega območja nima tveganja. |
(2) V občini sta večja vodotoka reka Radovna in njen pritok Krmarica, ki
sta hudourniškega značaja. Po uradnih podatkih nosilca urejanja prostora
za področje voda v občini ni poplavnih območij, med tem ko je po
podatkih Ocene ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč na območju
občine Gorje (november 2012) zaradi izrazito hudourniškega značaja
vodotokov ob pojavu visokih voda pričakovati poplavljanje Radovne na
posameznih mestih ter izliv vode pri hudournikih na travnike in pašnike.
Ukrepi zaščite se izvajajo skladno z navedeno oceno ogroženosti. |
(3) Erozijska območja z zahtevnejšimi protierozijskimi ukrepi pokrivajo
skoraj večino narodnega parka (razen Mežakle). Erozijska območja z
običajnimi protierozijskimi ukrepi so na skrajnem jugovzhodnem delu
občine, zato se na teh območjih omejuje širitve poselitve. Pri gradnji
se bodo upoštevali protierozijski ukrepi. |
(4) Na poplavnih in erozijskih območjih se ne načrtujejo prostorske
ureditve oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo oziroma
poslabšajo. |
(5) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za
pokop večjega števila ljudi na površinah obstoječega pokopališča v
Zgornjih Gorjah. Ob množičnem poginu živali se bo odstranitev kadavrov
opravljala z odvozom in sežigom pri dogovorjenem koncesionarju. Površine
za deponijo ruševin se zagotovi na zelenih površinah ob pokopališču v
Zgornjih Gorjah. Območje za evakuacijo prebivalstva, začasno nastanitev
prebivalcev in za zbiranje reševalnih ekip so zelene površine ter
športne in druge odprte površine okoli Gorjanskega doma v Zgornjih
Gorjah. |
7.5
Območja in objekti za potrebe obrambe |
52.
člen
|
(območja in objekti za potrebe obrambe) |
V občini ni obstoječih območij in objektov za potrebe obrambe. Novih
območij se ne načrtuje. |
8
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
53.
člen
|
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč) |
(1) Na podlagi usmeritev razvoja poselitve in krajine ter razvoja
gospodarske javne infrastrukture so določene usmeritve za določitev
namenske rabe zemljišč za: |
·
stavbna zemljišča, |
·
kmetijska zemljišča, |
·
gozdna zemljišča, |
·
vodna zemljišča, |
·
druga zemljišča. |
(2) Določitev namenske rabe zemljišč izhaja iz stanja v prostoru,
razvoja posameznih dejavnosti, omejitev v prostoru in na podlagi
razvojnih potreb občine in njihovih prebivalcev. |
(3) Nova stavbna zemljišča se ustvarjajo na robovih naselij kot
zaokroževanje in dopolnjevanje poselitvenih območij. Poselitev se
usmerja izključno na območja stavbnih zemljišč. Zelene površine ter
kmetijska, vodna in gozdna zemljišča niso zazidljiva. |
(4) Kmetijska zemljišča se v večji meri ohranja v sedanjem obsegu. Na
račun širitve poselitve na kmetijska zemljišča se v hribovitih predelih
vrača zaraščajoče se gozdne površine nazaj v kmetijska. Posebej se
prikažejo območja najboljših in posebej območja drugih kmetijskih
zemljišč. Kmetijska zemljišča se ohranjajo tudi znotraj urbanističnih
načrtov. |
(5) Gozdna zemljišča se ohranja v sedanjem obsegu. Zaraščajoče se
površine se glede na potrebe namenja nazaj v kmetijsko rabo. |
(6) Kot vodna zemljišča se določijo vodotoki Radovna, Rečica, kraški
izvir Lipnik in hudourniška struga skozi Pokljuško sotesko. |
9
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
54.
člen
|
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev) |
(1) V strateškem delu OPN se na podlagi zasnove prostorskega razvoja in
zasnove gospodarske javne infrastrukture ter v povezavi z usmeritvami za
razvoj poselitve, za celovito prenovo, za razvoj v krajini in za
določitev namenske rabe zemljišč opredelijo usmeritve za določitev PIP. |
(2) Izvaja se celovito ohranjanje, varstvo in prenova kakovostnih
sestavin pozidanega prostora in zelenih površin. |
(3) Varuje se krajinska identiteta in oblikovanje jasnih robov med
pozidanim območjem in kulturno krajino. |
55.
člen
|
(usmeritve za oblikovanje naselij) |
(1) V skladu z usmeritvami za razvoj naselij, ki upoštevajo razvojne
trende in temeljno strukturo, PIP za naselja in vasi zagotavljajo
izvajanje posebnih prostorskih politik v opredeljenih štirih tipih
podeželskih območij. |
(2) Območja, ki se spreminjajo: V Zg. Gorjah, Sp. Gorjah in
Podhomu, ki so najbolj izpostavljeni razvojnim pobudam, se s
prostorskimi izvedbenimi pogoji uvede merila za izboljšanje arhitekturne
kakovosti v naseljih. Razporeditev, arhitektura, merilo in značaj novih
stavb se prilagajajo kontekstu naselij. |
(3) Območja, ki so šibka: Na Zg. in Sp. Lazah, v Mevkužu in na
Višelnici se s PIP omogoči različne razvojne pobude znotraj naselij, ki
bodo zagotavljale stalno naselitev, in predpiše kakovostno oblikovanje,
umeščanje objektov ter varovanje krajine in ekološko občutljivih
območij. |
(4) Območja, ki so oddaljena: V Radovni, na Zatrniku in Pernikih
PIP omogočajo povezovanje kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti.
Novogradnje se načrtuje v celkih in v skladu z arhitekturnimi,
naselbinskimi in krajinskimi značilnostmi gorenjske arhitekturne regije
in radovljiške arhitekturne krajine. |
(5) Območja posebnega kulturnega pomena: V naseljih Zg. in Sp.
Gorje, Podhom, Poljšica, Krnica, Grabče, Mevkuž in Višelnica se s PIP
narekuje ohranjanje značaja gručastih vasi, prenovo posameznih zgradb,
urejanje javnega prostora v naseljih, vzdrževanje krajine. Novi in
prenovitveni posegi bodo sledili arhitekturnim, naselbinskim in
krajinskim značilnostim gorenjske arhitekturne regije in radovljiške
arhitekturne krajine. |
(6) S PIP se zagotavlja visoka arhitekturna kakovost prenov in novih
objektov. Posege v prostor se v vsaki od posameznih temeljnih struktur
naselij, opredeljenih v Urbanističnem načrtu, določi s PPIP. Temeljne
strukture naselij so: |
-
stara vaška jedra, |
-
območja javnih stavb, |
-
stanovanjska območja iz 20. stoletja, |
-
proizvodna območja, |
-
nova načrtovana stanovanjska območja. |
(7) S PIP v starih vaških jedrih se uveljavljajo značilnosti gručastih
naselij ter arhitekturne, naselbinske in krajinske značilnosti gorenjske
arhitekturne regije in radovljiške arhitekturne krajine. |
(8) S PIP za javne stavbe, stanovanjska območja iz 20. stoletja,
proizvodna območja in nova načrtovana stanovanjska območja se
uveljavljajo značilnosti kakovostne alpske arhitekture sodobnega časa,
trajnostne principe gradnje, racionalno uporabo lokalnih virov, predvsem
najsodobnejših načinov inovativne lesene gradnje. |
|
III
Izvedbeni del |
|
1.
Splošne določbe izvedbenega dela |
56.
člen
|
(vsebina izvedbenega dela) |
Izvedbeni del OPN določa območja namenske rabe prostora, PIP ter
območja, za katera se pripravi OPPN. |
57.
člen
|
(omejitve za razvoj v prostoru) |
(1) Poleg določb tega odloka je treba pri graditvi objektov, pri
spremembi namembnosti objektov in pri drugih posegih v prostor
upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki pomenijo omejitve za
razvoj v prostoru in določajo javnopravne režime, na podlagi katerih je
v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in
soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru,
kadar to ni navedeno v tem odloku. |
(2) Omejitve za razvoj v prostoru, vzpostavljene na podlagi posebnih
predpisov in drugih aktov, so predvsem: |
·
zavarovana območja, naravne vrednote, posebna varstvena območja Natura
2000, in ekološko pomembna območja, |
·
območja in objekti kulturne dediščine in kulturnih spomenikov, |
·
varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, |
·
vodovarstvena območja, |
·
prispevno območje jezera, |
·
poplavno ogrožena območja in z njimi povezane erozije celinskih voda, |
·
plazljiva in erozijsko ogrožena območja, |
·
potresna območja. |
(3) Omejitve za razvoj v prostoru iz prejšnjega odstavka tega člena in
druge morebitne omejitve za razvoj v prostoru, vzpostavljene na podlagi
posebnih predpisov in drugih aktov, so prikazane na spletni strani
geografskega informacijskega sistema občine, ki se sproti posodablja. |
2.
Enote urejanja in namenska raba prostora |
58.
člen
|
(enote urejanja prostora) |
(1) Območje občine se deli na enote urejanja prostora (EUP), ki so
prikazane na karti »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne
oziroma podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«. V
izvedbenem delu OPN so za posamezno EUP določeni osnovna in podrobna
namenska raba, PIP in zahteva po urejanju z OPPN. |
(2) EUP za območja naselij
oziroma njihovih delov ter za
območja, ki po registru prostorskih enot
(RPE) pripadajo posameznemu naselju in niso strnjena naselja (stavbna
zemljišča v odprtem prostoru), so označene
z dvočrkovno oznako, ki izhaja iz imena
naselja ter zaporedno številko enote. V spodnji vrstici je izpisana
oznaka načina urejanja. |
(3)
EUP za odprti prostor so označene z dvočrkovno
oznako, ki izhaja iz geografskega ali ledinskega imena območja in
je neodvisna od RPE naselij, v katerih se
EUP nahajajo, ter z zaporedno številko enote. V spodnji vrstici je
izpisana oznaka načina urejanja. |
(4) Če se EUP ureja po splošnih določilih OPN, se oznaka OPN ne
izpisuje. Če za EUP veljajo tudi PPIP tega odloka, je v spodnji vrstici
izpisana oznaka PPIP. Kadar se za EUP zahteva urejanje z OPPN, sta v
spodnji vrstici izpisani oznaka načina urejanja s predvidenim OPPN ter
zaporedna številka OPPN. |
(5) Primer zapisa oznake EUP, ki se pojavlja na kartah: |
ZG-4 |
PPIP |
Pri tem je: |
ZG
oznaka naselja ali oznaka območja odprtega prostora |
4
zaporedna številka EUP |
PPIP
oznaka načina urejanja (»PPIP« – za območje so predpisani Podrobni
prostorski izvedbeni pogoji, če je polje prazno veljajo splošna
določila, »OPPN« – območje se ureja z Občinskim podrobnim prostorskim
načrtom, dodana je zaporedna številka OPPN) |
59.
člen
|
(vrste namenske rabe prostora) |
(1) Vsaka EUP ima s tem odlokom predpisano eno ali več vrst namenske
rabe. |
(2) Namenska raba prostora je prikazana na karti »Prikaz območij enot
urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe in
prostorskih izvedbenih pogojev«. Vrste namenskih rab določa spodnja
preglednica. |
Preglednica 1:
Prikaz kategorij namenske rabe prostora na območju občine. |
|
območja podrobnejše
namenske rabe prostora |
nadaljnja členitev
kategorij podrobnejše namenske rabe prostora |
I. OBMOČJA STAVBNIH
ZEMLJIŠČ |
S – območja
stanovanj |
SS – stanovanjske
površine |
SSe – stanovanjske
površine za eno- in dvostanovanjske stavbe |
/ |
SSvj –vaška jedra |
/ |
SSv – stanovanjske
površine za večstanovanjske stavbe |
SB – stanovanjske
površine za posebne namene |
/ |
SK – površine
podeželskega naselja |
/ |
SP – površine
počitniških hiš |
/ |
C – območja
centralnih dejavnosti |
CU – osrednja
območja centralnih dejavnosti |
/ |
CD – druga območja
centralnih dejavnosti |
/ |
I – območja
proizvodnih dejavnosti |
IG – gospodarske
cone |
/ |
B – posebna območja |
BT – površine za
turizem |
/ |
Z – območja zelenih
površin |
ZS – površine za
oddih, rekreacijo in šport |
/ |
ZP – parki |
/ |
ZK – pokopališča |
ZKp - pokopališča |
/ |
ZKv – vojna grobišča |
P
– območja prometnih površin
|
PC – površine cest |
/ |
PŽ – površine
železnic |
/ |
PO – ostale prometne
površine |
/ |
E – območja
energetske infrastrukture |
/ |
/ |
A – površine
razpršene poselitve |
As – površine
razpršene poselitve za stanovanja |
/ |
|
Ak – površine
razpršene poselitve za kmetije |
/ |
|
Ad – druge površine
razpršene poselitve |
/ |
Razpršena gradnja |
/ |
/ |
II. OBMOČJA
KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
K1 – najboljša
kmetijska zemljišča |
/ |
/ |
K2 – druga kmetijska
zemljišča |
/ |
/ |
III. OBMOČJA GOZDNIH
ZEMLJIŠČ |
G – gozdna zemljišča |
/ |
Gg – gozdna
zemljišča |
|
/ |
Gpn – gozd posebnega
pomena |
|
/ |
Gv – varovalni gozd |
IV. OBMOČJA VODA |
V – površinske vode |
VC – celinske vode |
/ |
VI – območja vodne
infrastrukture |
/ |
V. OBMOČJA DRUGIH
ZEMLJIŠČ |
L – območja
mineralnih surovin |
LN – površine
nadzemnega pridobivalnega prostora |
/ |
OO – ostala območja |
/ |
/ |
60.
člen |
(stopnja natančnosti mej) |
Natančnost določitve namenske rabe in EUP je enaka natančnosti
digitalnega katastrskega načrta, na katerem se določajo območja namenske
rabe in EUP. Območja namenske rabe se določijo tako, da je možno njihovo
stanje določiti v naravi. Če meja digitalnega katastrskega načrta
odstopa od parcelne meje v naravi, je treba upoštevati parcelno mejo v
naravi. |
3.
Splošni prostorski izvedbeni pogoji |
61.
člen
|
(določanje prostorskih izvedbenih pogojev) |
(1) Za posamezno EUP veljajo: |
·
splošni PIP, navedeni v 3. in 4. poglavju izvedbenega dela tega odloka, |
·
posebni PIP za območje narodnega parka, |
·
podrobni PIP, ki se nanašajo na posamezno EUP, in so navedeni v 6.
poglavju izvedbenega dela tega odloka. |
(2) Splošni PIP se uporabljajo v vseh EUP, razen če je s podrobnimi ali
posebnimi PIP določeno drugače. |
(3) Če so za EUP določeni PPIP, je treba upoštevati tudi tiste splošne
prostorske izvedbene pogoje, ki jih PPIP ne spreminjajo. |
(4) Posebni PIP za območje narodnega parka lahko dopolnjujejo,
spreminjajo ali celo izključujejo splošne PIP, navedene v 3. in 4.
poglavju izvedbenega dela tega odloka. |
3.1
Dopustne dejavnosti |
62.
člen
|
(vrste dopustnih dejavnosti) |
PIP glede dopustnih dejavnosti so določeni v 4. poglavju izvedbenega
dela tega odloka, ki se nanaša na merila in pogoje za posamezne
podrobnejše namenske rabe. Dopustne dejavnosti so opredeljene na podlagi
zakonskih in podzakonskih predpisov. |
3.2
Vrste gradenj in drugih posegov v prostor |
63.
člen
|
(vrste dopustnih gradenj in spremembe namembnosti) |
(1) Če ta odlok ali drug zakonski oziroma podzakonski predpis ne določa
drugače, so na celotnem območju občine dopustne naslednje vrste gradenj: |
·
gradnja novega objekta, dozidava in nadzidava objekta, |
·
rekonstrukcija, |
·
vzdrževanje, |
·
odstranitev objekta. |
(2) Gradnje, določene v prvem odstavku tega člena, razen odstranitve
objekta, so dopustne samo na zakonito zgrajenih objektih. |
(3) Če ni s tem odlokom določeno drugače, so na zakonito zgrajenih
objektih, ki po namembnosti niso skladni s predpisano podrobno namensko
rabo, dopustni samo njihovo vzdrževanje, odstranitev in rekonstrukcija
objektov ter sprememba namembnosti v skladu z določili za podrobno
namensko rabo in EUP. |
(4) Če ni s tem odlokom določeno drugače, je sprememba namembnosti
zakonito zgrajenih objektov dopustna, kadar je nova namembnost v skladu
s pretežno namembnostjo območja iz 59. člena in 4. poglavja izvedbenega
dela tega odloka. |
(5) Če ta odlok dopušča dozidavo objekta, to pomeni, da se zazidana
površina obstoječega objekta lahko poveča do 50 %, razen če ni s PPIP za
posamezno EUP določeno drugače. |
(6) Dozidani ali nadzidani del objekta je treba priključiti na obstoječi
komunalni priključek objekta, h kateremu se izvaja dozidava ali
nadzidava. |
(7) Kadar nedovoljeno zgrajeni objekt predstavlja nevarno gradnjo, so do
odstranitve ali legalizacije (če je ta možna pod pogoji tega odloka)
dopustni odstranitev in nujna vzdrževalna dela za zaščito objekta, ki
naj preprečijo negativne posledice nevarne gradnje na okolico. |
(8) Gradnja objekta na mestu poprej odstranjenega objekta je dopustna na
isti lokaciji oziroma z zamikom, vendar vsaj na 50 % tlorisa obstoječega
objekta. Zamik od prvotne lokacije objekta je dopusten v okviru parcele,
namenjene gradnji prvotnega objekta, če: |
·
zaradi geoloških razmer gradnja na prvotni lokaciji ni možna,
|
·
se
z večjim odmikom od ceste izboljša prometna varnost, |
·
iz
drugih upravičenih razlogov (požarni, sanitarni ipd.) gradnja na istem
mestu ni možna. |
64.
člen
|
(vrste
dopustnih objektov in ureditev) |
(1) Če ta odlok ali drug zakonski oziroma podzakonski predpis ne določa
drugače, so na celotnem območju občine dopustni naslednji objekti in
ureditve: |
1.
komunalni objekti, vodi in naprave: |
·
za
oskrbo s pitno in požarno vodo, |
·
za
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, |
·
za
distribucijo zemeljskega plina, |
·
za
javno razsvetljavo in semaforizacijo, |
·
podzemno in nadzemno elektroenergetsko omrežje in objekti napetostnega
nivoja 20 kV in manj ob upoštevanju pogojev iz 91. člena odloka, |
·
elektronsko komunikacijsko omrežje v skladu z 92. členom odloka, |
·
zbiralnice ločenih frakcij odpadkov, |
·
objekti, vodi in naprave okoljske, energetske in komunikacijske
infrastrukture, če so izvedeni v sklopu drugega objekta, ki ga je na
območju dopustno graditi in druga podzemna energetska infrastruktura. |
2.
podzemne etaže s tem odlokom dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih
objektov na območjih stavbnih zemljišč povsod tam, kjer in v kolikršnem
obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek
komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov, |
3.
vzdrževanje, rekonstrukcija in gradnja cest, |
4.
stavbe za nastanitev gasilcev in policistov, |
5.
avtobusna postajališča s potrebnimi ureditvami, |
6.
parkirne površine, |
7.
pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste
oziroma poti do objektov, |
8.
dostopi za funkcionalno ovirane osebe, |
9.
odprte bivalne površine, drevoredi, površine za pešce, otroška igrišča
in biotopi, |
10.
vodnogospodarske ureditve, |
11.
brvi in mostovi, |
12.
dostopi do vode, |
13.
objekti za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z zaklonišči ter objekti za zaščito, reševanje in pomoč, |
14.
objekti za zagotovitev varstva pred utopitvami, |
15.
naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve,
zbiranje podatkov), |
16. mikrourbana oprema. |
(2) V povezavi s prvim odstavkom tega člena so na spodaj naštetih
območjih namenske rabe dopustni le naslednji objekti in drugi posegi v
prostor: |
·
ZP:
1. (samo podzemni vodi v skladu s 124. členom tega odloka), 3. (samo
vzdrževanje in rekonstrukcija), 7. (samo pločniki, kolesarske steze,
kolesarske poti, pešpoti), 8., 9., 10., 12., 14., 15. in 16. točka
prvega odstavka, |
·
ZK:
1. (samo podzemni komunalni vodi) ter 6., 7., 8., 9., 10., 16. in 17.
točka prvega odstavka |
·
K1,
K2: 1., 3. (samo vzdrževanje in rekonstrukcija lokalnih cest in javnih
poti), 5. (samo ob rekonstrukciji lokalne ceste in javne poti), 7.
(samo: pločnik, kolesarska steza in kolesarska pot ob rekonstrukciji
lokalne ceste in javne poti ter ureditev obstoječih dostopnih cest
oziroma poti do objektov), 8. (samo kot ureditev v sklopu vzdrževanja
zakonito zgrajenega objekta), 10., 11. (samo ob rekonstrukciji lokalne
ceste in javne poti), 15. (samo vrtina ali vodnjak, potrebna za
raziskave) in 16. (samo kot počivališče v sklopu rekonstrukcije
obstoječe rekreacijske poti) točka prvega odstavka. |
·
Gg:
1., 3., 5. (samo ob rekonstrukciji lokalne ceste), 6. (samo urejena
parkirišča za potrebe obiskovalcev), 7., 8., 9. (samo biotop), 10., 11.,
12., 13., 14., 15. in 16. (kot počivališča v sklopu rekreacijskih poti)
točka prvega odstavka, |
·
Gpn: 1. (razen nadzemnih okoljskih, elektroenergetskih in elektronskih
komunikacijskih objektov in naprav v kolikor z njimi ne soglaša
pristojni oddelek občinske uprave Občine Gorje), v sklopu navezave z
obstoječo infrastrukturno ureditvijo tudi 3. (samo vzdrževanje in
rekonstrukcija), 6. (samo urejena parkirišča za potrebe obiskovalcev),
7., 8., 9. (samo otroško igrišče in biotop), 10., 11., 12., 13. (razen
zaklonišč), 14., 15. in 16. (kot počivališča v sklopu rekreacijskih
poti) točka prvega odstavka, |
·
Gv:
1. (razen nadzemnih okoljskih, elektroenergetskih in elektronskih
komunikacijskih objektov in naprav), v sklopu navezave z obstoječo
infrastrukturno ureditvijo tudi 7. (samo pešpoti), 9. (samo biotopi),
10., 11., 12., 13. (razen zaklonišč), 14., 15. in 16. (kot počivališča s
klopmi in koši v sklopu pešpoti in planinskih poti) točka prvega
odstavka, |
·
VC:
1. (samo komunalni vodi, nujni za urejanje območja VC, in komunalni
vodi, ki prečkajo območje VC), 8., 9., 10. (samo biotop), 11., 12., 13.,
14., 15. in 16. točka prvega odstavka, |
·
OO:
1., 10., 13. (razen zaklonišč), 15. |
(3) Vrsta in velikost enostavnih in nezahtevnih objektov, ki jih je
dopustno graditi v posameznih območjih podrobne namenske rabe, sta
določeni v tabelah v Prilogi 1 tega odloka. |
3.3
Nezahtevni objekti in enostavni objekti |
65.
člen
|
(skupna določila) |
(1) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen in dopustno
lokacijo v posameznih namenskih rabah so določene v Prilogi 1 tega
odloka. Na območju občine je dopustna postavitev in gradnja samo tistih
nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so značilni za prostor občine. |
(2) Če ni v tem odloku določeno drugače, se za dimenzioniranje in za
druge pogoje gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov upoštevajo
predpisi s področja graditve objektov. |
(3) Spremembe nezahtevnih in enostavnih objektov v zahtevne in manj
zahtevne objekte niso dopustne. |
(4) Spremembe namembnosti objektov za lastne potrebe in pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektov v stanovanjske, počitniške ali stavbe za
opravljanje dejavnosti niso dopustne. |
(5) Nadzidave pomožnih objektov niso dopustne. |
(6) Na območjih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine in varstva narave so dopustni le tisti nezahtevni in enostavni
objekti glede na namen in dopustno lokacijo, ki so skladni z varstvenim
režimom za posamezno območje. Za postavitev je treba pridobiti pogoje in
soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje
narave. |
66.
člen
|
(objekti za lastne potrebe) |
(1) Objekti za lastne potrebe (samo drvarnica, garaža, steklenjak, uta
oziroma senčnica, enoetažna pritlična lopa, nadstrešek in enoetažni
pritlični objekt) morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in
materiali osnovnega objekta. Strehe morajo biti izvedene na enak način
kot nad osnovno stavbo, razen v primeru pohodne strehe in zimskega vrta,
ko je objekt za lastne potrebe postavljen kot prizidek k fasadi. Sleme
mora biti v smeri podolžne stranice. Čopi in strešne frčade niso
dopustni. Postavitev objekta za lastne potrebe ne sme načenjati vaškega
roba ali ovirati manipulacije na dvorišču. |
(2) Rezervoarje za utekočinjeni naftni plin ali nafto se prednostno
izvede v vkopani izvedbi. Če to ni možno, se jih postavi na terenu, pri
čemer jih je treba ustrezno zakriti, da vizualno ne izstopajo. |
(3) Na parceli, namenjeni gradnji objekta, je dopusten največ en objekt
za lastne potrebe iste vrste, kar ne velja za garaže in nadstreške, ki
se jih lahko zgradi največ toliko, da ni presežena meja faktorja
zazidanosti, določenega s tem odlokom. Za eno- in dvostanovanjske stavbe
velja, da skupna površina objektov za lastne potrebe ne sme presegati
tlorisne površine osnovnega objekta. |
(4) Na parceli, namenjeni gradnji večstanovanjske stavbe, se lahko za
vsako stanovanje v njej zgradi največ po en objekt za lastne potrebe
iste vrste tako, da ni presežena meja faktorja zazidanosti oziroma
zmanjšana s tem odlokom predpisana količina odprtih bivalnih površin.
Gradnja objektov za lastne potrebe na parceli, namenjeni gradnji
večstanovanjske stavbe, mora biti organizirana, objekti pa morajo biti
oblikovani po enotnem projektu za celotno območje. |
67.
člen
|
(ograje) |
(1) Pri ograjevanju parcel v naselju se upošteva tip, material in višino
ograj, ki je za naselje značilna. Praviloma se uporabljajo žive meje,
žične ali lesene ograje. Betonske in druge masivne ograje niso dopustne. |
(2) V križiščih ograja ne sme ovirati preglednega trikotnika. |
(3) Višina ograje in žive meje ob javnih površinah (javna cesta, ulica,
trg, tržnica, parkirišče) ne sme presegati 0,80 m, kar ne velja za
varovalne, igriščne in protihrupne ograje. |
(4) V EUP s podrobno namensko rabo SSs, SSv, SSvj, SK, SB in As, Ak, Ad
so medsosedske ograje in žive meje dopustne do višine 1,20 m. |
(5) V EUP s podrobno namensko rabo CD (ograja je dopustna samo okoli
osnovne šole in vrtca), IG in LN so ograje dopustne do višine 2,20 m. |
(6) V EUP s podrobno namensko rabo CU, BT, ZS in ZP višina ograj ne sme
presegati 1,20 m. |
(7) Višina ograj ob športnih igriščih je skladna z normativi, ki veljajo
za posamezno vrsto športnega igrišča. |
(8) Varovalne ograje so v območjih namenske rabe dopustne skladno s
Prilogo 1 tega odloka. Dopustna je višina do 2,20 m, če ni s projektom
za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno drugače. |
(9) Ograje za živali morajo biti lesene. Za začasne ograje, ki se po
koncu pašne sezone odstranijo, so dopustne tudi žične ograje (električni
pastir, mrežasto pletivo). |
68.
člen
|
(pomožni infrastrukturni objekti) |
(1) Oblikovanje objektov (barve, oblika) mora biti čim bolj prilagojeno
prevladujoči urbani in krajinski tipologiji, kakovostni okoliški
arhitekturi ter naravnim danostim prostora. |
(2) Višina protihrupnih ograj se določa v skladu s predpisi s področja
prometne infrastrukture. Gradnja je dopustna le na podlagi dokazanega
preseganja dopustnih ravni hrupa in na podlagi urbanistične ter
krajinske preveritve in utemeljitve, pri čemer je treba zagotoviti
oblikovno skladnost s preostalimi elementi obcestnega prostora, okoliške
pozidave in odprtega prostora. Enoten koncept oblikovanja protihrupnih
ograj se pripravi na osnovi strokovne podlage. |
(3) Višina varovalnih ograj je do 2,20 m, če ni s projektom za
pridobitev gradbenega dovoljenja določeno drugače. |
(4) Palisade, lovilne mreže in prosto viseče mreže ter drugi ukrepi za
preprečevanje erozije na strminah se izvedejo tako, da niso vizualno
izpostavljeni. |
69.
člen
|
(pomožni kmetijsko-gozdarski objekti) |
Oblikovanje kozolcev in senikov mora slediti značilnostim lokalnega
stavbarstva teh objektov v območju, v katerem se postavljajo. |
70.
člen
|
(začasni objekti) |
(1) Pri postavitvah enostavnih in nezahtevnih začasnih objektov ne sme
biti oviran peš promet. Zagotovljen mora biti minimalni prehod, ki znaša
najmanj 2,00 m oziroma 2/3 širine pločnika. Postavitve začasnih objektov
niso dopustne v glavni hojnici peš prehodov, stopnišč, klančin in ne na
podestih stopnišč in klančin. |
(2) Postavitev enostavnega in nezahtevnega začasnega objekta ne sme
povzročiti poškodb na javnih zelenicah ter drugih površinah in objektih. |
(3) Postavitev začasnih objektov za prireditve, kar vključuje tudi
začasne objekte pod številko 17.1b, 17.1c, 17.1d in 17.1f iz Priloge 1
tega odloka, mora biti skladna s programom prireditve in je dopustna le
za čas prireditve, kar ugotavlja in potrdi pristojni oddelek občinske
uprave Občine Gorje. Začasni objekt, namenjen sezonski turistični
ponudbi se lahko postavi le za čas turistične sezone oziroma za določen
čas, kar potrdi pristojni oddelek občinske uprave Občine Gorje. Končno
lokacijo začasnih objektov, namenjenih sezonski turistični ponudbi in
prireditvam potrdi pristojni oddelek občinske uprave Občine Gorje. |
(4) Objekti iz tretjega odstavka tega člena se lahko postavijo na
zemljiščih, ki so prometno dostopna, priključeni morajo biti na
razpoložljive že obstoječe priključke
objektov javne gospodarske
infrastrukture. Praviloma se jih postavi v središčih naselij,
ob objektih,
namenjenih turistični dejavnosti in na območjih
za športne, rekreacijske in kulturne prireditve. |
(5) Postavitev kioskov, prodajnih prikolic in drugih premičnih prodajnih
objektov ni dopustna. |
(6) Postavitev stojnic za sezonsko prodajo je dopustna le za določen čas
v območjih strnjenih naselij, kar potrdi pristojni oddelek občinske
uprave Občine Gorje. |
(7) Vidni kovinski deli začasnih objektov morajo biti sive grafitne
barve. |
71.
člen
|
(odprt sezonski gostinski vrt) |
(1) Odprt sezonski gostinski vrt na javni površini je enostaven začasni
objekt, ki ga je dopustno postaviti na podlagi soglasja pristojnega
oddelka občinske uprave Občine Gorje, ki določi tudi čas trajanja
postavitve. |
(2) Na zasebni površini je dopustno poleg objekta z gostinsko
dejavnostjo, ki je bil zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja za to
dejavnost, postaviti odprt sezonski gostinski vrt. Postavi se ga lahko
pod pogojem, da so zagotovljena parkirna mesta v skladu z določbami tega
odloka. |
(3) Odprti sezonski gostinski vrt mora imeti premakljive elemente
opreme, da se v primeru intervencije lahko odstrani. Za zaščito pred
soncem se uporabljajo senčniki enotne (praviloma bele) barve in brez
reklamnih napisov. |
72.
člen
|
(urbana oprema ter objekti za oglaševanje in obveščanje) |
(1) Urbana in mikrourbana oprema oziroma objekti in predmeti, ki urejajo
javne površine morajo biti v naselju ali delu naselja enotni. |
(2) Urbana oprema, turistične oznake ter objekti za oglaševanje morajo
biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor, ne zastirajo
značilnih pogledov in ne ovirajo gibanja pešcev ter vzdrževanja
komunalnih naprav in prometnih objektov. |
(3) Pri postavitvi urbane opreme na javnih površinah je treba pridobiti
soglasje pristojnega oddelka občinske uprave Občine Gorje. |
(4) Nadstrešnice morajo biti dvignjene najmanj 2,50 m nad pločnikom
oziroma pohodno površino. |
(5) Postavitev mlekomata je dopustna v EUP s podrobno namensko rabo CU
in CD ob javnih objektih, praviloma v sklopu oskrbnih in živilskih
trgovskih objektov ter odprtih tržnic. Postavitev mlekomata ni dopustna
ob stavbah za izobraževanje in ob cerkvah. Mlekomat je nadkrit z
nadstreškom. Če je prislonjen na objekt, je nadkrit z nadstreškom
osnovnega objekta ali z lastnim nadstreškom. |
(6) V občini se oglašuje na objektih za oglaševanje in objektih za
oglaševanje za lastne potrebe, obvešča pa na objektih za obveščanje ter
s turistično in drugo obvestilno signalizacijo. |
(7) Objekte za oglaševanje, oglaševanje za lastne potrebe ter obveščanje
je dopustno postavljati v skladu z določili posebnega občinskega odloka
o oglaševanju, ki ga Občina sprejme v skladu s 150. členom tega odloka,
ter ob upoštevanju pogojev tega odloka in predpisov o cestah. |
(8) Objekte za oglaševanje in obveščanje je dopustno postavljati na
javnih površinah. Za njihovo postavitev na javnih površinah in ob javnih
cestah je treba pridobiti soglasje pristojnega oddelka občinske uprave
Občine Gorje oziroma upravljavca javne ceste. |
(9) Objektov in naprav za oglaševanje in obveščanje ter objektov za
oglaševanje za lastne potrebe ni dopustno postavljati in nameščati: |
·
na
območjih s podrobno namensko rabo K1, K2, G, ZP, ZK, IK, A (razen
objektov za oglaševanje za lastne potrebe), VC, LN, OO, O in E, |
·
na
kozolce, skednje, hleve in podobne objekte, na pomožne
kmetijsko-gozdarske objekte ter v drevorede in na drevesa, |
·
na
gradbiščnih ograjah, |
·
na
območjih, kjer bi bil oviran pogled na značilno veduto na kulturno
dediščino. |
(10) Na območju občine ni dopusten naslednji tip objektov za
oglaševanje, oglaševanje za lastne potrebe in obveščanje: |
·
objekti pod številko 11.8 iz Priloge 1 tega odloka, ter panoji, ki so
del fasade stavbe, |
·
utripajoči svetlobni objekti ter drugi elektronski objekti, |
·
obešanke na drogovih javne razsvetljave. |
(11) Na zemljiščih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine, objekti za oglaševanje niso dopustni. Za postavitev objektov
za obveščanje ter oglaševanje za lastne potrebe je treba pridobiti
soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine. |
(12) Na zemljiščih, varovanih s predpisi s področja ohranjanja narave,
objekti za oglaševanje niso dopustni. Za postavitev objektov za
obveščanje je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za ohranjanje
narave. |
(13) Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na poslovnih objektih in
na parcelah, ki pripadajo tem objektom, in sicer samo za dejavnosti in
podjetja s sedežem v teh stavbah. Na objektih in površinah je dopustno
oglaševati z napisom podjetja, znakom podjetja, nalepkami, zastavami,
simboli podjetja, izdelka, storitve ipd. ter z oglaševalnimi vitrinami,
v katerih sta blago ali dejavnost predstavljena izven poslovnega
prostora. Objektov oglaševanja za lastne potrebe ni dopustno postavljati
nad slemenom hiš in nad ravnino ravne strehe. |
(14) Za postavitev objekta za oglaševanje za lastne potrebe iz
prejšnjega odstavka tega člena je treba pridobiti soglasje pristojnega
oddelka občinske uprave Občine Gorje. |
(15) Izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti
dvignjeni najmanj 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. |
(16) Transparenti so dopustni za namen oglaševanja prireditev v občini
Gorje, in sicer za čas pred prireditvijo in v času prireditve. Čas
postavitve transparenta pred prireditvijo določi in potrdi pristojni
oddelek občinske uprave Občine Gorje. Postavitev transparenta je
dopustna na cesti RT-905 Gorje–Pokljuka–Bohinj skozi strnjeni del
naselij Sp. Gorje in Zg. Gorje. |
3.4
Lega objektov |
73.
člen
|
(regulacijske črte in lega objektov na parceli, namenjeni gradnji
objekta) |
(1) Pri umeščanju objektov na zemljišče namenjeno gradnji je treba
upoštevati regulacijske črte, ki določajo urbanistične razmejitve ter
razmejitve površin javnega in zasebnega interesa. |
(2) Če regulacijske črte s tem odlokom niso določene, se pri umeščanju
objektov v prostor upošteva ulično gradbeno črto, ki jo tvorijo sosednji
že zgrajeni objekti. |
(3) Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša
stranica stavb lociranih na pobočjih mora biti vzporedna s plastnicami
nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smer daljše
stranice stavb prečno na plastnice. |
74.
člen
|
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč) |
(1) Če ni z regulacijsko črto določeno drugače, morajo biti nove stavbe,
ki so zahtevni in manj zahtevni objekti, nad terenom in pod njim od meje
sosednjih parcel oddaljene najmanj 4,00 m. Odmik stavb je lahko od meje
sosednjih parcel tudi manjši, če s tem pisno soglašajo lastniki
sosednjih parcel. |
(2) Zahtevni in manj zahtevni objekti morajo biti
od cestnega telesa javnih cest in drugih
javnih površin nad terenom in pod njim odmaknjeni najmanj 5,00 m, če ni
z regulacijsko črto ali z ulično gradbeno črto obstoječih objektov
določen manjši odmik. Če je odmik manjši od 5,00 m, mora s tem soglašati
pristojni oddelek občinske uprave Občine Gorje za urejanje prostora in
promet. |
(3) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjih
parcel, na katere mejijo, odmaknjeni najmanj 1,50 m, s pisnim soglasjem
lastnikov parcel, na katere mejijo, pa jih je dopustno postaviti tudi
bližje. Rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto mora biti
od meje sosednjih zemljišč
oddaljen najmanj toliko, kot to določajo
predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline. |
(4) Objekte GJI je dopustno graditi do
meje sosednjih parcel, namenjenih gradnji objekta. |
(5) Ograje je dopustno postaviti največ do meje zemljiške parcele, na
kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje
zemljišče. Medsosedska ograja se lahko gradi na meji, če se lastniki
zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo. Če je sosednje
zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje od cestnega telesa 1,50
m, za postavitev pa je treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. |
(6) Škarpo ali podporni zid je dopustno postaviti največ do meje
parcele, na kateri se gradijo, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na
sosednje zemljišče. Če se gradijo na meji, se morajo lastniki zemljišč,
na katere ti objekti mejijo, o tem pisno sporazumeti. |
(7) Odmik žive meje od meje parcele, namenjene gradnji objekta, mora
biti tolikšen, da je omogočeno vzdrževanje žive meje na lastnem
zemljišču. Živo mejo, ki ima funkcijo medsosedske ograje, je dopustno
saditi na meji parcel, namenjenih gradnji objektov, če se lastniki
zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo. Če je sosednje
zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik sajenja žive meje od cestnega
telesa 1,50 m, za postavitev pa je treba pridobiti soglasje upravljavca
javne ceste. |
(8) V EUP s podrobno namensko rabo SSvj je manjši odmik stavbe od
parcelne meje, kot je določen v prvem in drugem odstavku tega člena,
brez soglasja lastnikov sosednjih parcel dopusten takrat, kadar se na
mestu poprej odstranjene zakonito zgrajene stavbe postavi nova
(nadomestna) stavba iste namembnosti. |
(9) Od
obstoječih stavb morajo biti nove stavbe
oddaljene najmanj toliko, da so
zagotovljeni svetlobnotehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi
pogoji ter da je možno vzdrževanje in raba
objektov v okviru parcele,
namenjene gradnji objekta. |
(10) Oddaljenost stavbe od parcelne meje je najkrajša razdalja med mejo
sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo točko najbolj
izpostavljenega dela stavbe (na primer napušč, konzolna konstrukcija,
balkon in podobno). |
3.5
Velikost |
75.
člen
|
(določanje velikosti objektov) |
(1) Merila za določanje velikosti objektov so: |
·
faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji (FZ), |
·
faktor izrabe parcele, namenjene gradnji (FI), |
·
delež odprtih bivalnih površin (DOBP) na parceli, namenjeni gradnji
objekta, |
·
višina objektov, opredeljena v metrih ali s številom etaž. |
(2) Nobena od omejitev (FZ, FI in višina) ne sme biti presežena, tudi če
katera od drugih omejitev ne dosega svoje dopustne maksimalne vrednosti. |
(3) Če sta obstoječa zazidanost (FZ) in izraba parcele, namenjene
gradnji objekta (FI), večji od dopustne maksimalne zazidanosti oziroma
izrabe parcele določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih
dopustne le rekonstrukcije brez povečanja prostornine objektov,
vzdrževanje in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov,
ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Na mestu poprej odstranjenih
objektov je dopustna gradnja novih (nadomestnih) objektov, ki ne
presegajo BTP odstranjenih objektov, pod pogojem, da so po namembnosti
ter normativnih vrednostih za parkirna mesta in odprte bivalne površine
skladni z določbami za namensko rabo v EUP. |
(4) Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih
višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako da novi objekti
po višini ne izstopajo iz celotne podobe in silhuete naselja oziroma
dela naselja. |
(5) Kadar za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena,
je dopustna višina novega objekta povprečna višina slemen objektov na
območju v oddaljenosti do 50,00 m od parcele, namenjene gradnji objekta,
k čemur se ne štejejo cerkveni in gasilski objekti. |
3.6
Oblikovanje |
76.
člen
|
(oblikovanje objektov) |
(1) Pri posegih v prostor je treba zagotoviti oblikovno homogenost in
identiteto območja ter se ob upoštevanju določil tega odloka prilagoditi
okoliškim objektom in ureditvam po stavbnih volumnih, višini in
regulacijskih črtah, naklonu streh in smeri slemen, merilu in
razporeditvi fasadnih elementov, uporabi fasadnih materialov, barvi in
teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora, urbani
opremi in drugim kakovostnim oblikovnim značilnostim prostora. |
(2) Vsi objekti na posamezni parceli, namenjeni gradnji objekta, morajo
biti medsebojno oblikovno usklajeni. |
(3) Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je treba zagotoviti,
da je dozidani oziroma nadzidani objekt usklajen z objektom, h kateremu
se gradi (gabariti, fasada, naklon strehe). |
(4) V EUP s podrobno namensko rabo SSvj je treba pri dozidavah in
nadzidavah upoštevati morfološki vzorec obstoječe vaške grajene
strukture. |
(5) S prizidavami se ne sme bistveno porušiti predpisanih razmerij
tlorisnih gabaritov, ki so določeni za posamezno območje namenske rabe. |
(6) Pri vzdrževanju objektov je treba ohraniti oziroma zagotoviti
prvotne kakovostne fasadne elemente. |
(7) Kadar se na mestu poprej odstranjenega zakonito zgrajenega objekta
postavi nov objekt, je dopustno ohraniti del obstoječega objekta.
Ohranjeni del obstoječega in nov objekt je treba povezati v enotno
oblikovano stavbno maso. Nakloni strešin in kritina morajo biti enaki.
Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od
novih, ni dopustno. |
(8) V primerih velikih gradbenih mas je treba stavbo členiti na manjše
gradbene mase. |
(9) Če ni s tem odlokom določeno drugače mora biti streha vseh objektov
izvedena kot dvokapnica s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma
sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru členjenega tlorisa.
Naklon streh je dopusten v razponu od 38 º do 45 º z upoštevanjem
prevladujočega naklona naselja oziroma dela naselja. |
(10) Določila prejšnjega odstavka tega člena ne veljajo v EUP s podrobno
namensko rabo SB, CD, IG in ZKp. Obliko in naklon strešine v teh
območjih določi odgovorni projektant glede na značilnosti okoliške
pozidave in izpostavljene lege stavbe. Določila prejšnjega odstavka tega
člena tudi ne veljajo za cerkve, kapelice in znamenja. |
(11) Šotoraste in lomljene strešine niso dopustne. |
(12) Strešna kritina je sive barve, razen če ni s PPIP za posamezno EUP
določeno drugače ter na objektih kulturne dediščine. Glazirane, svetle
pločevinaste in prosojne barvaste kritine ter kritine s trajno odbojnim
svetlobnim učinkom niso dopustne. |
(13) Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad in strešnih oken.
Skupna površina frčad ne sme presegati 30 % tlorisa posamezne strešine.
Frčade na objektu morajo biti enako oblikovane. Dopustne so samo: |
·
klasične frčade z dvokapno streho. Strešine frčad morajo imeti enake
naklone kot osnovna streha in ne smejo segati višje od slemena osnovne
strehe. Stranici frčade morata biti ometani, napušč je dopusten do 30
cm; |
·
frčade na plašč z enokapno streho, katere dopusten naklon je do 20
stopinj manjši od naklona osnovne strehe. Stranici frčade morata biti
obloženi z lesom. |
(14) Frčade trapezne in krožne oblike niso dopustne. Frčade v dveh
višinah (nivojih) niso dopustne. |
(15) Dopustni so zaključki streh s čopom, pri čemer se tak način
zaključka praviloma uporablja samo na stanovanjskih stavbah. |
(16) Napušči ne smejo tvoriti masivnih elementov. |
(17) Fotovoltaični sistemi ne smejo biti postavljeni pravokotno na
strešino in ne smejo segati nad sleme poševne strehe in s spodnjim robom
ne nižje od roba kapa. |
(18) Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki,
postavitev in gradnja fotovoltaičnih sistemov za proizvodnjo električne
energije ni dopustna. Na objektih in območjih, ki so varovani kot
kulturna dediščina, ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za
izkoriščanje sončne energije dopustna za lastne potrebe le izjemoma, če
njihova postavitev ali vgradnja ne prizadene varovanih vrednot.
Umestitev je potrebno uskladiti s pristojno službo varstva kulturne
dediščine v postopku pridobivanja kulturnovarstvenih pogojev in
soglasja, praviloma s prostorsko in tehnično preveritvijo variantnih
rešitev. |
(19) V mansardi sta dopustni največ dve etaži, pod pogojem, da sleme
načrtovanega objekta ne presega s tem odlokom dopustne višine objektov
in je zagotovljena ustrezna svetla višina prostora posamezne etaže |
(20) V EUP s podrobno namensko rabo SSvj in SK se v fasadah in zunanji
ureditvi smiselno uporabljajo detajli značilni za stavbno dediščino
območja, v EUP s podrobno namensko rabo SK tudi na sodoben način. |
(21) Na fasadah je dopustna uporaba svetlih barv oziroma tonov,
določenih na podlagi barvnih standardov, ki se uporabljajo v
gradbeništvu, in sicer: RAL 9001, 9002, 9003, 9010, 9016, 6019, 1013,
1014, 1015 in 7047, razen v območjih varstva kulturne dediščine, kjer se
barva določi v skladu s pogoji in soglasjem organa, pristojnega za
varstvo kulturne dediščine. |
(22) Dopustna je rekonstrukcija fasade stavbe po delih, pri čemer se
fasada posamezne stranice stavbe rekonstruira v celoti. Rekonstrukcije
fasade morajo biti izvedene tako, da se pri tem ohrani členitev na
osnovne fasadne ploskve, da členitev posamezne fasadne ploskve ohranja
njeno razpoznavnost in celovitost |
(23) Klimatske naprave na uličnih fasadah morajo biti nameščene tako, da
zunanja enota naprave ni vidna. Pri novogradnjah je namestitev dopustna
tudi kot sestavni del oblikovane fasade. Klimatska naprava ne sme imeti
motečih vplivov (hrup, vroči zrak, odtok vode) na okoliške objekte,
stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje. |
(24) V primeru nagnjenega terena mora biti 1. klet na najnižji koti
terena ob objektu nad terenom za toliko, kolikor znaša padec terena iz
geodetskega posnetka obstoječega stanja, vendar največ do celotne višine
1. kleti (upoštevajo se skrajne točke objekta v prečni smeri padca
terena). Kota pritličja ±0,00 je v padajočem terenu največ 0,30 m nad
najvišjo točko terena ob objektu. V primeru, da padec terena doseže 2,00
m ali več, se dovoli poglobitev terena na spodnjem delu objekta do
največ celotne višine 1. kleti, pri čemer maksimalna višina 1. kleti
znaša 2,80 m. 2. klet je v vsakem primeru v celoti vkopana. |
(25) Na zemljiščih, kjer bi bil
oviran pogled na značilno veduto vasi,
kompleksa ali
objekta ter na značilne krajinske
elemente, gradnje in ureditve, ki bi te poglede ovirale, niso dopustne. |
3.7
Zelene površine in urejanje okolice objektov |
77.
člen
|
(zelene površine) |
(1) Delež odprtih bivalnih površin (DOBP) pri stanovanjskih objektih
pomeni samo zelene površine na raščenem terenu. |
(2) DOBP pri nestanovanjskih objektih vključuje najmanj 50 % zelenih
površin na raščenem terenu in največ 50 % tlakovanih površin, ki ne
služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine.
Tlakovanih površin je lahko izjemoma tudi več, če gre za ureditev trga
in večnamenske ploščadi, vendar največ do 70 %. |
(3) Za vsako stanovanje v večstanovanjski stavbi je treba na gradbeni
parceli zagotoviti najmanj 15,00 m2 zelenih površin, pri
čemer so te zelene površine namenjene za počitek stanovalcev, za igro z
žogo za potrebe večjih otrok in mladostnikov ter za igro mlajših otrok. |
(4) Najmanjša velikost otroškega igrišča pri večstanovanjskih stavbah
(več kot šest stanovanj) in v primeru organizirane gradnje več kot šest
eno- ali dvostanovanjskih stavb je 60,00 m2. Če seštevek
površin otroškega igrišča glede na število stanovanj znaša več kot
200,00 m2, je najmanjša velikost enovitega območja igralnih
površin praviloma 200,00 m2. |
(5) Pri večstanovanjskih stavbah se s tem odlokom predpisan DOBP in
15,00 m2 odprtih bivalnih površin na stanovanje ne seštevajo.
Upošteva se tisti od obeh normativov, ki zagotavlja večjo kvadraturo
odprtih bivalnih in zelenih površin. |
(6) Kadar pri večstanovanjskih stavbah na parceli, namenjeni gradnji
objekta, ni prostorskih možnosti za zagotovitev s tem odlokom zahtevanih
odprtih bivalnih površin, mora investitor manjkajoče odprte bivalne
površine, razen površin za mlajše otroke, zagotoviti na drugi ustrezni
lokaciji, ki je od stavbe oddaljena največ 200,00 m tako, da bo
stanovalcem omogočena njihova trajna uporaba. |
(7) Površine za igro mlajših otrok so
lahko oddaljene
od stanovanj do 100 m. |
(8) V stanovanjskih stavbah za posebne namene je treba na gradbeni
parceli zagotoviti na vsako posteljo najmanj 7,50 m2 odprtih
bivalnih površin. |
(9) Najmanjša velikost javnega otroškega igrišča je praviloma 200,00 m2
(vendar ne manj kot 60,00 m2). Najmanjša velikost javnega
igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je praviloma 1000,00 m2.
Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic. |
(10) Določila devetega odstavka tega člena ne veljajo v območjih
obstoječe večje gostote pozidave, kjer se namesto sklenjenega območja
javnega otroškega igrišča zagotovijo posamezna igrala ali skupine igral. |
(11) Normativi iz zgornjih odstavkov se
ne uporabljajo, kadar se nova stanovanja (do pet stanovanj) pridobijo z
rekonstrukcijo obstoječih stavb na
območju naselja. |
(12) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora
upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve. Na
ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot so za okrasne
zasaditve dopustne le lokalno značilne rastlinske vrste. Lokalno
značilne rastlinske vrste se uporabljajo tudi za zasaditev živic in
živih mej. Uporaba tujerodnih rastlinskih vrst je dopustna le v izjemnih
primerih, in sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih
objektih posebnega pomena. Na javnih površinah ni dopustna uporaba
strupenih in poudarjeno alergenih rastlin. Uporaba invazivnih tujerodnih
vrst rastlin (npr. octovec, topinambur ipd.) ni dopustna. |
(13) Obstoječe drevorede in ekstenzivne oziroma travniške sadovnjake s
starimi visokodebelnimi sortami, posamezna starejša drevesa in skupine
dreves je treba ohranjati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev
ni možno, se jih nadomesti oziroma sanira (posadi nova drevesa iste
vrste). |
(14) Pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječih dreves so: |
·
gradbišča ni dopustno organizirati na vplivnem območju obstoječih
dreves. V kolikor to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, je
treba z načrtom zavarovanja predvideti ustrezne varnostne ukrepe; |
·
v
primeru tlakovanja površin ob drevesih se zagotavlja ustrezno kakovost
in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim
sistemom. Minimalna netlakovana odprtina za prehajanje zraka in vode je
3,00 m2 na drevo. Ta površina ne sme biti povozna; |
·
zasipanje dreves ni dopustno. |
(15) Ozelenjena parkirišča niso del zelenih površin, niti ne nadomeščajo
zahtevane ozelenitve parcele, namenjene gradnji objekta. |
78.
člen
|
(urejanje okolice objektov) |
(1) Pri urejanju okolice objektov je treba ohranjati merilo, značilne
poglede in krajinske značilnosti v odprtem prostoru. |
(2) Tlakovane površine je treba v čim večji meri tlakovati z
vodopropustnimi materiali. |
(3) Pri tlakovanju javnih površin niso dopustni barvno agresivni in
drseči materiali. |
(4) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec
gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami,
po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte,
naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico. Obvezni sta
sanacija terena in ozelenitev. |
(5) Na vseh območjih (v naseljih, v odprti krajini, na parcelah,
namenjenih gradnji objekta) se ohranja čim več lokalno značilne in
obstoječe vegetacije. Kadar je potrebno zaradi novogradnje objekta
odstraniti obstoječa drevesa, je treba odstranjena drevesa nadomestiti
praviloma na območju parcele, namenjene gradnji objekta, in v kakovosti,
ki je predpisana za funkcionalna drevesa. |
(6) Vse nove zasaditve morajo upoštevati lokalno značilne drevesne in
grmovne vrste ter ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma
preglednosti. |
(7) Na stikih stavbnih in nestavbnih zemljišč je treba z zasaditvijo
nizke in visoke vegetacije oblikovati postopne prehode v odprto krajino. |
79.
člen
|
(oblikovanje višinskih razlik stavbnega zemljišča) |
(1) Pri urejanju okolice objektov je treba upoštevati obstoječo
konfiguracijo terena in se ji prilagajati. Višina zemljišča na parcelni
meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Dostopne poti in
manipulativne površine je treba izoblikovati po terenu, načrtovane večje
posege pa na koncu sanirati in ozeleniti. Izvedbe platojev z nasipi in
useki niso dopustne, razen če so nujne za funkcioniranje stavbe (na
primer dostopna cesta, parkiranje). |
(2) Višinske razlike na stavbnem zemljišču je treba premostiti s
travnatimi brežinami. Višinske razlike se lahko premostijo tudi s
podpornimi zidovi ali škarpami do višine 1,50 m. Dopustna je izvedba
dveh višin v minimalnem zamiku 1,20 m. Podporni zid ali škarpa sta lahko
tudi višja od 1,50 m, kadar obstaja nevarnost rušenja terena ali kadar
gre za ukrep varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Če je zaradi
terenskih razmer višina opornega zidu
večja od 1,50 m, mora biti njegovo
oblikovanje
obvezno predmet strokovne prostorske preveritve, s katero se
predpiše arhitekturno oblikovanje in
ozelenitev skladno z
oblikovanjem
obcestnega prostora oziroma
okoliških ureditev in pozidave. |
(3) Podporne zidove se obdela z naravnimi lokalno značilnimi materiali
(kamen) in se jih ozeleni. |
(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena terasiranje
kmetijskih zemljišč s podpornimi zidovi ali škarpami ni dopustno. |
3.8
Parcelacija |
80.
člen
|
(velikost in oblika parcele, namenjene gradnji objekta) |
(1) Pri določanju velikosti, oblike in lege parcele, namenjene gradnji,
je treba upoštevati: |
·
da
se na parceli, namenjeni gradnji objekta, opredeli in zagotovi površine
za gradnjo stavb in vseh spremljajočih prostorskih potreb osnovne
dejavnosti (nezahtevni in enostavni objekti, infrastrukturni objekti,
parkirni prostori, manipulativne površine, površine namenjene
zagotavljanju požarne varnosti, intervencijske površine, zelene površine
ipd., vse opredeljeno glede na namen gradnje), |
·
tipologijo pozidave in s tem odlokom predpisano stopnjo izkoriščenosti
parcele (FZ, FI, DOBP, odmiki od parcelnih mej, regulacijske linije,
splošni PIP o legi objektov ipd.), |
·
velikost in tlorisno zasnovo objektov, |
·
namen, velikost in zmogljivost načrtovanih objektov, |
·
krajevno značilno obliko parcel in posestne meje, |
·
naravne razmere in oblikovanost zemljišča, |
·
omejitve uporabe zemljišča, |
·
lastniško in obstoječo parcelno strukturo zemljišča, |
·
da
je možno zagotoviti priključitev na infrastrukturne objekte in naprave, |
·
da
je možno urediti dostop do javne ceste. |
(2) Površina dostopne poti od javne ceste do parcele, namenjene gradnji
objekta, se ne upošteva v izračunu FZ in DOBP na parcelo, namenjeno
gradnji objekta,. |
(3) Najmanjša velikost parcele, namenjene novi gradnji družinske hiše,
je 500,00 m2. Zemljišče za gradnjo obstoječe stavbe je lahko
tudi manjše. |
81.
člen
|
(spreminjanje mej parcele, namenjene gradnji objekta) |
(1) Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih parcel, namenjenih
gradnji objekta, je dopustna pod pogojem, da se pri oblikovanju novih
parcel upoštevajo določila tega odloka in da imajo vse parcele
zagotovljen dostop do javne ceste. |
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je delitev parcel
možna za potrebe gradnje javne gospodarske infrastrukture v skladu z
zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta. |
(3) Parcela, namenjena gradnji in na kateri stoji objekt, je lahko
predmet parcelacije samo v primerih, če s parcelacijo povzročena
sprememba meje ali površine parcele ne bo povzročila kršitve s tem
odlokom predpisanih PIP, ki veljajo za objekt (velikost parcele,
namenjene gradnji objekta, FZ, DOBP, odmiki od parcelnih mej,
regulacijske linije, normativi za parkirne površine ipd). |
3.9
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
82.
člen
|
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih) |
(1) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture,
nezahtevnih ali enostavnih objektov in drugih objektov, ki ne
potrebujejo komunalnih priključkov, je dopustna samo na komunalno
opremljenih stavbnih zemljiščih. |
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov
dopustna tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se
sočasno z gradnjo objektov zagotovi komunalno opremljanje stavbnih
zemljišč v skladu s predpisi s področja prostorskega načrtovanja. |
(3) Stavbno zemljišče za gradnjo stanovanjskih stavb je komunalno
opremljeno, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne
vode, oskrbo z električno energijo, odvoz smeti ter dostop do javne
ceste, razen v primerih iz 83. člena tega odloka. Na obstoječo komunalno
in energetsko infrastrukturo se obvezno priključijo tudi obstoječi
objekti. |
(4) Za nestanovanjske stavbe, ki za svoje delovanje ne potrebujejo vse
gospodarske javne infrastrukture iz tretjega odstavka tega člena, se
komunalna opremljenost stavbnega zemljišča določi v postopku pridobitve
gradbenega dovoljenja glede na namen objekta. |
(5) Investitor lahko zagotovi predpisano komunalno opremljenost objektov
tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug zakonski oziroma
podzakonski predpis ne določa, če ta način oskrbe sledi napredku tehnike
in nima negativnih vplivov na okolje ter z njim soglašata oddelek
občinske uprave Občine Gorje, pristojen za gospodarske javne službe, in
izvajalec gospodarske javne službe, katerega delovno področje ta način
oskrbe zadeva. |
83.
člen
|
(obvezno priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo) |
(1) Objekte je treba priključiti na okoljsko in energetsko gospodarsko
javno infrastrukturo, predpisano v 81. členu tega odloka, in na drugo
gospodarsko javno infrastrukturo, ki jo za posamezne vrste objektov
oziroma EUP predpisuje drug zakonski oziroma podzakonski predpis. |
(2) Obveznost priključevanja objektov na posamezno vrsto okoljske in
energetske infrastrukture je določena za vsako EUP posebej z oznako
obveznosti priključevanja, ki je prikazana na karti »Prikaz območij enot
urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture«. |
(3) Če obveznost priključevanja objektov na posamezno vrsto okoljske in
energetske infrastrukture za EUP ni določena, se obveznost
priključevanja objekta na posamezno vrsto okoljske in energetske
infrastrukture določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja
glede na namen objekta. |
(4) Oznake iz drugega odstavka tega člena imajo naslednji pomen: |
Preglednica 2:
Obveznost priključevanja na okoljsko in energetsko javno infrastrukturo. |
|
Vrsta priključka na
okoljsko in energetsko javno infrastrukturo |
Oznaka obveznosti
priključevanja |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
Obvezna priključitev
na javni vodovodni sistem |
x |
x |
x |
|
|
Oskrba iz lastnih
vodovodnih virov, če priključitev na lastni vodovodni sistem ni
možna |
|
|
|
x |
x |
Obvezna priključitev
na javni kanalizacijski sistem |
x |
x |
|
|
|
Ureditev
individualnih sistemov odvajanja in čiščenja odpadne vode (mala
čistilna naprava ali nepretočna greznica z urejenim rednim
praznjenjem v okviru javne službe), če priključitev na javni
kanalizacijski sistem ni možna |
|
|
x |
x |
x |
Obvezna priključitev
na distribucijsko plinovodno omrežje |
x |
|
|
|
|
Obvezna priključitev
na elektroenergetsko omrežje |
x |
x |
x |
x |
|
Lastna oskrba z
električno energijo, v kolikor priključitev na elektroenergetsko
omrežje ni možna |
|
|
|
|
x |
|
(5)
Ne
glede na določbe drugega odstavka tega člena se lahko za objekte, za
katere je priključitev na javno vodovodno omrežje sicer obvezna, s
soglasjem organa uprave Občine Gorje, pristojnega za gospodarske javne
službe in s pozitivnim mnenjem pristojnega izvajalca gospodarske javne
službe oskrbe s pitno vodo izjemoma dovoli začasna ali stalna uporaba
ali ureditev individualnega sistema za oskrbo s pitno vodo (lastno
zajetje, zbiralnik za kapnico, cisterna), kadar je oddaljenost objekta
od vodovodnega omrežja več kot 200 m oziroma bi izvedba priključka
povzročila nesorazmerne stroške (velika višinska razlika, prečkanje
vodotoka ali prisotnost drugih fizičnih ovir v prostoru). Individualne
sisteme je treba vključiti v sistem javne oskrbe v smislu zagotavljanja
in dobavljanja pitne vode ter zagotavljanja minimalnih tehnično
higienskih pogojev. |
(6) Treba je vzpostaviti nadzor nad lokalnimi vodovodnimi sistemi in jih
v največji možni meri priključiti na javno vodovodno omrežje. |
(7) Priključitev na javno vodovodno omrežje ni dovoljena, če ni
zagotovljeno odvajanje odpadnih voda skladno s predpisi, ki urejajo to
področje. |
(8) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se lahko za objekte,
za katere je priključitev na javno kanalizacijsko omrežje sicer obvezna,
s soglasjem organa uprave Občine Gorje, pristojnega za gospodarske javne
službe in s pozitivnim mnenjem pristojnega izvajalca gospodarske javne
službe odvajanja in čiščenja odpadne vode izjemoma dovoli začasna ali
stalna uporaba ali ureditev individualnega sistema za odvajanje odpadne
vode (mala čistilna naprava ali nepretočna greznica), kadar je
oddaljenost objekta od kanalizacijskega omrežja več kot 200 m oziroma bi
izvedba priključka povzročila nesorazmerne stroške (velika višinska
razlika, prečkanje vodotoka ali prisotnost drugih fizičnih ovir v
prostoru). |
(9) V šestih mesecih po končani gradnji javnega kanalizacijskega
omrežja se morajo vsi objekti, ki na javno kanalizacijsko omrežje še
niso priključeni in je zanje priključitev možna, priključiti na javno
kanalizacijsko omrežje. Po priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje
se opuščene male čistilne naprave in greznice opusti ter dezinficira. |
(10) Na območjih, kjer bo po podatkih upravljavca priključitev na
plinovodno omrežje možna, se morajo po njegovi izgradnji na plinovodno
omrežje priključiti vsi objekti, ki kot energent uporabljajo
utekočinjeni naftni plin. Priključitev na zgrajeno sekundarno plinovodno
omrežje je možna pod pogoji upravljavca omrežja. |
(11) Do izgradnje plinovodnega omrežja objekt začasno uporablja
utekočinjeni naftni plin iz lastnih ali skupinskih rezervoarjev. Na
ostalih območjih je obvezna uporaba obnovljivih virov energije (lesna
biomasa in sončna energija). |
(12) Pri vseh novogradnjah mora investitor preučiti, ali je možno iz
obnovljivih virov energije zagotoviti vsaj 80 % delež vseh potreb po
energiji v posamezni stavbi ali v skupini stavb. Skupinski in daljinski
sistemi ogrevanja imajo prednost pred individualnim, zato je pri vseh
novogradnjah potrebno preučiti možnosti tovrstne oskrbe z energijo (novi
skupinski in daljinski sistemi, priključitev na obstoječe sisteme). Pri
vseh novih sistemih je potrebno preučiti tudi možnosti za soproizvodnjo
toplote in energije ali trigeneracije z visokim izkoristkom. |
(13) V primeru zamenjave ogrevalnih sistemov v obstoječih objektih je le
te potrebno zamenjati z novimi, energetsko učinkovitimi sistemi, ki za
svoje delovanje uporabljajo lokalne obnovljive vire energije. |
(14) Objekti v strnjenih območjih za ogrevanje lahko uporabljajo
utekočinjeni naftni plin iz skupinskih rezervoarjev. Na ostalih območjih
je obvezna uporaba obnovljivih virov energije (lesna biomasa in sončna
energija). |
(15) Vsi objekti, razen objektov gospodarske javne infrastrukture,
nezahtevnih in enostavnih objektov oziroma objektov, v katerih se ne
izvaja dejavnost, pri kateri nastajajo komunalni odpadki, morajo imeti
urejen sistem zbiranja komunalnih odpadkov. |
84.
člen
|
(priključevanje objektov na javne ceste) |
(1) Vsi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo imeti zagotovljen
dostop do javne ceste. |
(2) Več sosednjih objektov je praviloma treba priključiti na javno cesto
s skupnim priključkom. Gradnja novih prometnic mora biti čim bolj
racionalna. |
(2) Do vsakega objekta je treba zagotoviti dostop za intervencijska
vozila. |
(3) Z javnih cest mora biti omogočen nemoten dostop do kmetijskih in
gozdnih zemljišč. |
(4) Priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da je
zagotovljena potrebna varnost v prometu. Izvedejo se na podlagi soglasja
oddelka občinske uprave Občine Gorje, pristojnega za promet, ali
upravljavca ceste, ter v skladu s standardi, ki omogočajo dostop
gasilskih in intervencijskih vozil. |
(5) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti urejene tako, da
se vozila čelno vključujejo na javno cesto. |
(6) Vstopna in uvozna vrata se ne smejo odpirati proti cesti. Če je
rešitev uvoza z vidika prometne varnosti problematična in bi zamik uvoza
slednjo pomembno izboljšal, je takšna rešitev obvezna. |
3.10 Gradnja omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture in
grajenega javnega dobra |
|
3.10.1
Okoljska, energetska in komunikacijska gospodarska javna
infrastruktura |
85.
člen
|
(pridobitev soglasij za gradnjo omrežij in naprav gospodarske javne
infrastrukture) |
(1) Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi ter vsi posegi, ki se
nahajajo v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, se lahko
izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne
infrastrukture. |
(2) Pred izdajo gradbenega dovoljenja si morajo investitor oziroma
upravljavci komunalnih vodov za vse komunalne vode, ki se bodo
prestavljali ali na novo polagali v cestni svet, cestno telo ali zračni
prostor državne ali občinske ceste, pridobiti služnostne pravice na
podlagi sklenjene pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti. |
(3) Omrežja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske
gospodarske javne infrastrukture morajo praviloma potekati po javnih
površinah. Na odsekih, kjer zaradi terenskih ali drugih razlogov potek
po javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča
omogočiti gradnjo, obratovanje in vzdrževanje teh omrežij na svojem
zemljišču, izvajalec gospodarske javne službe pa mora za to od lastnika
pridobiti služnost. |
86.
člen
|
(skupna določila za gradnjo okoljske, energetske in elektronsko
komunikacijske infrastrukture) |
(1) Trase omrežij okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske
gospodarske javne infrastrukture je treba medsebojno uskladiti. Potekati
morajo tako, da omogočajo priključitev posameznih porabnikov. |
(2) Pri umeščanju ali rekonstrukcijah linijskih infrastrukturnih
objektov se v čim večji meri izkoristijo obstoječe ceste in poti oziroma
obstoječi koridorji. Trase teh objektov se v čim večjem obsegu izogibajo
posegom v območja sklenjenih kmetijskih površin, predvsem
najkvalitetnejših njivskih površin oziroma se z novimi posegi ne
razdrobi posestna struktura. |
(3) Trase omrežij gospodarske javne infrastrukture se praviloma združuje
v skupne koridorje. V območju stavbnih zemljišč ter v območjih varstva
kulturne dediščine se mora omrežja elektronske komunikacijske in
energetske infrastrukture graditi v podzemni izvedbi. Odstop od te
določbe potrdi organ Občine Gorje, pristojen za gospodarske dejavnosti,
na območjih kulturne dediščine tudi organ, pristojen za varstvo kulturne
dediščine. |
(4) Omrežja in jaške okoljske, energetske in elektronske komunikacijske
infrastrukture je treba na javnih cestah umeščati zunaj vozišča. Če to
ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil. |
(5) Na kmetijskih zemljiščih se mora objekte okoljske, energetske in
elektronsko komunikacijske gospodarske javne infrastrukture izvesti na
taki globini, da bo zagotovljena nemotena raba kmetijskih zemljišč. Po
izvedeni gradnji infrastrukturnih objektov je treba na kmetijskem
zemljišču vzpostaviti prvotno stanje. |
(6) Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je treba po izvedbi
napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa
vzpostavi v prvotno stanje. |
(7) Gradnja prometne, okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske
infrastrukture mora potekati sočasno in usklajeno. Ob gradnji novih ali
rekonstrukciji obstoječih vodov javne gospodarske infrastrukture je
treba v okviru območja načrtovanega posega izvesti rekonstrukcijo
preostalih vodov, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti,
slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev
neustrezni. |
(8) Prečkanja okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske
gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka je treba načrtovati
tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka. Predvidi se
čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka
vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče.
Manjši odmiki so zaradi omejenih prostorskih možnosti dovoljeni izjemoma
na krajših odsekih, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa
stabilnost brežin vodotoka. |
(9) Na celotnem poteku tras mora biti zagotovljena dostopnost do
objektov okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske gospodarske
javne infrastrukture. |
(10) Nadzemni komunalni in energetski objekti se umeščajo k obstoječim
objektom, razen če taka postavitev ni možna zaradi varnostnih oziroma
prostorskih razlogov (npr. pomanjkanje prostora, oblikovna ali
funkcionalna neprimernost dodajanja). Postavlja se jih nevpadljivo,
predvsem ne ob osrednjih prostorih naselja. Objekti morajo biti ustrezno
arhitekturno oblikovani in skladni z značilnim lokalnim stavbarstvom. |
87.
člen
|
(gradnja vodovodnega omrežja) |
(1) Vodovodno omrežje mora biti dimenzionirano tako, da bo nudilo
zadostno požarno zaščito, omogočalo neposredno priključevanje
uporabnikov in zagotavljalo predpisane odmike od drugih objektov,
komunalnih naprav, vodov in drevja. |
(2) Za večja načrtovana območja pozidave je treba pred priključitvijo
izvesti hidravlični izračun obstoječih vodov in v primeru neustreznosti
izvesti obnovo obstoječih in gradnjo novih vodov. |
(3) Koridorji obstoječega javnega vodovodnega omrežja in koridorji,
namenjeni za širitev mreže, morajo biti zavarovani pred posegom kot
varovana in rezervirana območja za komunalno infrastrukturo. |
(4) Za zagotovitev požarne varnosti objektov je treba podzemne in
nadzemne hidrante praviloma locirati izven javnih povoznih ali pohodnih
površin. |
(5) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z
izvajanjem recikliranja porabljene vode. |
(6) Do vodohranov je treba zagotoviti dostopno pot. Priporočljivo je, da
je vodohran zaradi manjše vizualne izpostavljenosti vsaj delno vkopan. |
88.
člen
|
(gradnja kanalizacijskega omrežja) |
(1) Na vseh območjih, kjer je obvezna priključitev na javno
kanalizacijsko omrežje, je obvezno načrtovati javno kanalizacijsko
omrežje v ločenem sistemu razen na območjih, kjer je izveden mešan
sistem kanalizacije, ter predvideti lokalno ali centralno čiščenje
odpadnih voda. |
(2) Ločeni kanalizacijski sistem za padavinsko vodo ne sme biti
priključen na mešani sistem. |
(3) V javni mešani kanalizacijski sistem je prepovedano odvajati
podtalnico, drenažne vode, vode odprtih vodotokov ter meteorne vode, ki
jih je možno speljati v ponikovalnico ali naravni vodotok. |
(4) Odpadne vode iz gnojničnih jam in zbiralnikov ter odpadkov iz
gnojišč ni dovoljeno odvajati v javni kanalizacijski sistem. Brez
predhodnega soglasja upravljavca javnega kanalizacijskega omrežja v
javno kanalizacijo ni dovoljeno spuščati organsko visoko obremenjenih
odpadnih voda. |
(5) Sestava odpadne vode mora ustrezati normativom in zakonodaji, ki
ureja to področje. Odpadne vode ne smejo škodljivo vplivati na naprave
za dovod in čiščenje odpadnih voda in na njihovo delovanje. |
(6) Padavinske vode se prek meteorne kanalizacije vodi v ponikovalnice
ali vodotoke v skladu z veljavnimi predpisi. |
(7) Padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih
tlakovanih površin se speljejo prek cestnih požiralnikov v ponikovalnico
ali vodotok. Padavinske vode se predhodno očisti v skladu s predpisi. |
(8) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti, da čim večji delež
padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin ponika in da je v
največji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin. Padavinske
vode s stavb in njihovih funkcionalnih zemljišč je treba prioritetno
ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva
povoznih in manipulativnih površin znotraj zemljišč, namenjenih za
gradnjo. Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, je
treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok ali javno kanalizacijo
za odvod padavinske vode, pri čemer se čim večji delež padavinske vode
pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji kot
posebna ureditev na zelenih površinah parcele, namenjene gradnji stavbe,
ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo. V kolikor to
ni možno, se padavinsko vodo razprši po terenu, pri tem pa mora biti
ureditev odvodnje načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane
izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. |
(9) Padavinske vode iz stavb in njihovih parcel, ki so namenjene
gradnji, ni dopustno usmeriti na javne površine ali v naprave za
odvodnjavanje javnih površin. |
(10) Male čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti izvedene
podzemno. Dopustna je tudi gradnja rastlinske čistilne naprave. Vse
naprave za individualno odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti
locirane na parceli objekta, ki je namenjena gradnji. Kadar izvedba
naprav za individualno odvajanje zaradi velikih višinskih razlik,
neustreznega reliefa in drugih fizičnih ovir v prostoru ni mogoča na
parceli objekta, ki je namenjena gradnji, se gradnjo dopusti tudi na
kmetijskih in gozdnih zemljiščih. |
(11) Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode
morajo biti evidentirani pri izvajalcu gospodarske javne službe za
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode ter redno
vzdrževani. |
89.
člen
|
(zbiranje in odstranjevanje odpadkov) |
(1) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja z
ustreznimi predpisi. |
(2) Komunalne odpadke se zbira v smetnjakih na zbirnem mestu. |
(3) V kolikor je mogoče, naj bosta zbirno in odjemno mesto na istem
prostoru. Odjemna mesta so lahko oddaljena največ 10 metrov od možnega
dostopa s smetarskim vozilom. |
(4) Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti praviloma v objektu ali
na parceli, namenjeni gradnji objekta, ki mu pripada. Če to zaradi
danosti prostora ni možno, se v sodelovanju s pristojno občinsko službo
določi zbirno mesto na drugem ustreznem zemljišču, vendar izven
prometnih površin. Zbirno mesto mora biti urejeno na utrjeni površini in
je praviloma zaščiteno z nadstrešnico. |
(5) Zbiralnice ločenih frakcij se praviloma umestijo na utrjene javne
površine. V prostor morajo biti umeščene tako, da bo vpliv na vidne
kakovosti prostora čim manjši. |
(6) Oblikovanje zbirnih mest in zbiralnic ločenih frakcij mora biti
enotno za celotno območje naselja ter skladno z oblikovnimi elementi
urbane opreme, elementi cestnega prostora in okoliške pozidave. Če
zbirno mesto ali zbiralnica mejita na travnato površino, se ju zakrije s
primerno zasaditvijo. |
(7) Zbirna mesta in zbiralnice ločenih frakcij morajo biti zaščiteni
tako, da bo onemogočen dostop divjim živalim. |
(8) Odlaganje vseh vrst odpadkov zunaj urejenih odlagališč je
prepovedano. |
(9) Gradbene odpadke se odvaža na odlagališče, urejeno za odlaganje
tovrstnih odpadkov. Odlaganje zemeljskih izkopov se lahko zagotavlja
povezano s sanacijo nelegalnih kopov mineralnih surovin, vendar le s
soglasjem pristojne občinske službe za okolje in prostor, ki vodi
evidenco sanacij teh območij ter posredno evidenco deponiranja zemeljski
izkopov. |
(10) Zadrževanje večje količine odpadnega materiala na dvoriščih je
prepovedano. |
(11) Vrtač, brezen, jam in snežnih jam ni dopustno zasipavati s sečnimi
ali drugimi odpadki. |
(12) Evidentirati in sanirati je treba divja odlagališča odpadkov,
pripraviti sanacijske načrte ter izvesti ustrezne ureditvene in
omilitvene ukrepe. |
90.
člen
|
(oskrba s plinom in s toplotno energijo) |
(1) Omrežje zemeljskega plina se gradi v podzemni izvedbi. Pri
prečenju cest in vodotokov (mostovi, brvi, nadvozi) je dopustna tudi
nadzemna izvedba, nadzemno se izvedejo tudi vsi funkcionalni objekti
plinovoda (razdelilna postaja, priključna omarica). |
(2) Na območjih, kjer je priključitev na plinovodno omrežje
obvezna, vendar priključitev na plinovodno omrežje še ni možna, je
dopustna začasna postavitev rezervoarjev za utekočinjeni naftni plin.
Zunanji rezervoar za utekočinjen naftni plin mora biti izveden v skladu
s standardi. Postavitev mora izvesti za takšna dela pooblaščeni
izvajalec. Rezervoar za utekočinjen naftni plin mora biti odmaknjen od
meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov v skladu s predpisi o
utekočinjenem naftnem plinu, vendar ne manj kot 1,50 m. Za manjši odmik,
ki je skladen s prej omenjenim predpisom, je treba pred začetkom gradnje
pridobiti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča. |
(3) Vse cisterne za tekoča goriva morajo biti vkopane in dvoplaščne,
redno vzdrževane in pregledovane skladno z veljavnimi predpisi. Zunanje
plinske cisterne morajo biti postavljene na manj izpostavljenih legah in
vkopane tako, da ne motijo ključnih pogledov. |
91.
člen
|
(gradnja elektroenergetskega omrežja) |
(1) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje napetostnega nivoja 20 kV
in manj mora biti v naseljih zgrajeno s podzemnimi kabli, nadzemni vodi
so dopustni le v primeru prilagoditve nadzemnega omrežja zaradi
preureditve v podzemno omrežje. Gradnja nadzemnih vodov napetostnega
nivoja 20 kV in manj je dopustna izven naselij, razen na območjih
prepoznavne kulturne krajine, kjer je izvedba praviloma podzemna. |
(2) Vizualno izpostavljenost transformatorskih postaj je treba omejiti
tako, da se vključujejo v objekte drugih namembnosti, pod pogojem, da
sevanje ne ogroža uporabnikov objekta, oziroma se združujejo z drugimi
infrastrukturnimi objekti ali ureditvami (zbirna mesta za odpadke,
nadstrešnice, delno zasutje in podobno). |
(3) Javne površine morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s
funkcijo in pomenom posamezne površine ter okoliških objektov. Pri tem
se upoštevajo določbe predpisov v povezavi s preprečevanjem svetlobnega
onesnaženja ter se uporabljajo svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV
spektru. V drugem delu noči se pusti prižgano minimalno število svetil,
če to ne ogroža varnosti v cestnem prometu. Oblikovanje oziroma tip
svetilke mora biti skladen z oblikovanjem ostale urbane opreme, odprtega
prostora in pozidave v območju. |
(4) Vse obstoječe male hidroelektrarne (v nadaljnjem besedilu: mHE), ki
so priključene na električno omrežje, morajo imeti pridobljeno vodno
dovoljenje oziroma koncesijo za mHE. |
(5) Gradnja mHE (do 36 kW) je dopustna samo na lokacijah nekdanjih
vodnih objektov (male hidroelektrarne, žage in mlini), na krajinsko manj
izpostavljenih lokacijah in samo v primerih, če oskrba z energijo ni
možna na sprejemljivejši način. Na območju z naravovarstvenimi vsebinami
je treba v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za mHE pridobiti
koncesijo za rabo vodnega vira ter naravovarstveno soglasje za vse
objekte in naprave, ki sestavljajo mHE (vtočni objekt, cevovod,
strojnica in iztočni objekt). Predhodno je treba za vtočni objekt,
cevovod in iztočni objekt pridobiti strokovno mnenje organa, pristojnega
za ohranjanje narave, v katerem se presodi vpliv objektov in naprav na
naravo. |
(6) Pri urejanju mHE mora biti zagotovljen prehod rib (ribja steza) in
takšen pretok vode, ki presega biološki minimum na osnovi strokovne
analize vodnih razmer vodotoka. |
(7) Tlačni vodi pri obstoječih mHE morajo biti vkopani, zemljišče pa
urejeno in zavarovano proti eroziji. Dopustne so obnovitve starih rakev
za potrebe malih hidroelektrarn. Pri vkopavanju tlačnih cevi ni dopustno
zasipavanje struge z odvečnim materialom. |
92.
člen
|
(gradnja infrastrukture elektronskih komunikacij) |
(1) Elektronska komunikacijska omrežja, razen sistemov brezžičnih
povezav, morajo biti v naseljih izvedena s podzemnimi kabli. Gradnja
nadzemnih vodov je dopustna le izven naselij. |
(2) Za zagotovitev minimalnih možnih vplivov na okolico je treba objekte
in naprave brezžičnih povezav (mobilne telefonije, itd.) načrtovati
tako, da se v čim večji meri preprečuje vidna izpostavljenost antenskih
objektov in naprav in da je vpliv na vidne kakovosti prostora čim
manjši. Antenski objekti in naprave se pri umeščanju na druge obstoječe
objekte zakrivajo in prilagajajo tako, da skupaj z njimi tvorijo
usklajeno arhitekturno celoto. |
(3) Gradnja baznih postaj s samostoječimi antenskimi stolpi je dopustna
samo v EUP z namensko rabo IG, BT, PC, PŽ, PO, K2, Gg. V EUP z namensko
rabo K1, K2, Gpn in Gv je gradnja antenskih stolpov dopustna pod
pogojem, da antenski stolp stoji neposredno ob drugi stavbi ali v
skupini visokih dreves. |
(4) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja baznih postaj in
amaterskih radijskih postaj je treba upoštevati predpise s področja
elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja. |
(5) Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim
bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter
naravnim danostim prostora, okolico objekta je treba ozeleniti. Oddajne
sisteme na fasadah stavb je treba ustrezno zakriti, da vizualno ne
izstopajo iz fasade, na ravnih strehah objektov pa odmakniti od roba
strehe tako, da so čim manj vidno izpostavljeni. |
(6) Objektov in naprav mobilne telefonije ni dopustno postavljati na
zavarovana območja, območja naravnih vrednot, posebna varstvena območja
Natura 2000 in ekološko pomembna območja ter na območja in objekte
kulturne dediščine. Izjemoma je postavitev dopustna, kadar ni mogoče
zagotoviti primernejše lokacije, pri čemer poseg ne sme spreminjati
lastnosti zaradi katerih je območje pridobilo ta status. Poseg je v tem
primeru mogoč na podlagi soglasja pristojnih organov za ohranjanje
narave in varstvo kulturne dediščine in na podlagi prostorske preveritve
in utemeljitve, tako da bo vpliv na vidne kakovosti prostora čim manjši. |
3.10.2
Prometna infrastruktura |
93.
člen
|
(gradnja prometne infrastrukture) |
(1) Državne ceste so označene z namensko rabo PC in so prikazane na
karti »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma
podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«. Državne in
lokalne ceste so prikazane z osjo ceste na karti »Prikaz območij enot
urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture«. |
(2) Načrtovanje in gradnja nove ter vzdrževanje in rekonstrukcija
obstoječe prometne infrastrukture morajo potekati skladno s predpisi, ki
urejajo prometno infrastrukturo in promet. |
(3) V naseljih je treba skladno s predpisi o javnih cestah ob javnih
cestah izvesti hodnike za pešce in javno razsvetljavo. |
(4) Za funkcionalna in oblikovna merila in pogoje za posamezne tipe cest
se uporablja predpise s področja prometne varnosti in projektiranja
cest. |
(5) Odstopanja od minimalnega standarda so v mejah minimalnih zahtev
pravil projektiranja javnih cest dopustna na odsekih, kjer za
vzpostavitev minimalnega standarda ni prostorskih možnosti, kjer je
vzpostavljanje standarda povezano z nesorazmerno porabo javnih sredstev,
na odsekih, kjer ožji profili zagotavljajo večjo varnost v prometu
(manjša hitrost), na odsekih, ki potekajo skozi zavarovana narave, ter
na odsekih, kjer je z ukrepi prometne politike ali spremembo prometnega
režima mogoče doseči primerljive prometne cilje. |
(6) Pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je treba višino cestišča
in območij za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se
pri tem dostopnost do objektov ne poslabša. |
(7) Pri rekonstrukcijah gozdnih cest in poljskih poti je treba
zagotoviti nemoten dostop do zalednih gozdov in kmetijskih površin ter
potrebna izogibališča in skladišča za les. |
(8) Trase prometnic se morajo prilagajati obstoječemu reliefu. Med
gradnjo je treba v največji možni meri ohranjati obstoječe krajinske
prvine ob trasi ceste (gozdni rob, živice, posamezna drevesa). Izogibati
se je treba prekomernim izravnavam terena, spremljajočim vsesplošnim
odstranjevanjem vegetacije ter posegom v sklenjena območja najboljših
kmetijskih zemljišč, zaradi katerih bi se drobila posestna struktura. |
(9) Ob sanacijah obcestnega prostora je treba uporabljati lokalno
značilne rastlinske vrste in pri tem povzemati za prostor značilne
vzorce. |
(10) Širina dostopne poti do objekta je najmanj 3,00 m. |
(11) Nove slepo zaključene ceste morajo
imeti na zaključku
obračališča. |
(12) V primeru, da se pri gradnji novih rekreacijskih, sprehajalnih in
kolesarskih poti ugotovi, da so na trasi ali v njeni neposredni bližini
rastišča zavarovanih rastlinskih vrst, je treba potek trase prilagoditi
tako, da ne posega v ta območja. |
(13) Gradnja žičniških naprav za potrebe gospodarstva in turizma je
dopustna v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. |
(14) Instalacije v cestnem telesu morajo biti napeljane v posebnih
ceveh, ki omogočajo popravila in obnovo brez prekopov. |
(15) Pri urejanju vodnega prometa za gospodarske, turistične in športno
rekreacijske namene je treba upoštevati občinske predpise in predpise,
ki urejajo plovbo po celinskih vodah. Izplovba in pristanek sta
dovoljena samo na urejenih površinah. |
94.
člen
|
(parkirni normativi) |
(1) Na parceli, namenjeni gradnji, je treba za vsak objekt oziroma za
posamezni del objekta zagotoviti naslednje najmanjše število parkirnih
mest (PM), navedeno v spodnji preglednici: |
Preglednica 3:
Minimalno število parkirnih ali garažnih mest, ki se ga upošteva pri
izračunu števila parkirnih mest na parceli, namenjeni gradnji objekta. |
|
namembnost objektov |
št. parkirnih mest |
STANOVANJA |
enostanovanjska hiša |
2 PM/stanovanje |
dvostanovanjska hiša |
1,5 PM/stanovanje |
večstanovanjske
stavbe |
1,5 PM/stanovanje,
dodatno 10 % na
terenu za obiskovalce |
stanovanjski objekt
– oddajanje apartmajev v najem |
1 PM/apartma (štiri
postelje) + 2 PM za stalno bivališče oziroma 2 PM/apartma (več
kot štiri postelje) + 2 PM za stalno bivališče |
POSLOVNE IN
TURISTIČNE DEJAVNOSTI |
poslovni prostori –
pisarne |
1 PM/2 zaposlena in
1PM/30 m2 neto površine |
poslovni prostori z
obiskom strank |
1 PM/2 zaposlena in
1PM/20 m2 neto površine |
poslovni prostori
brez strank |
1 PM / 1
zaposlenega, (min 3 PM) |
gostinski lokali |
1 PM/4 sedeže + 1 PM
na tekoči meter točilnega pulta oziroma najmanj 5 PM |
trgovski lokali |
1 PM/2 zaposlena + 1
PM/30 m2 koristne prodajne površine |
stavbe za druge
storitvene dejavnosti (obrtno-servisne dejavnosti – frizer,
urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice, lekarne …) |
1 PM/2 zaposlena in
1 PM/25,00 m2 neto površine |
penzioni in drugi
objekti s prenočišči |
1 PM/3 postelje |
PROIZVODNJA |
delavnice za servis
motornih vozil |
6 PM/1 popravljalno
mesto |
avtopralnice |
5 PM/eno pralno
mesto |
obrt in servisi |
1PM/20 m2
neto površine |
obrtni in
industrijski obrati |
1 PM/50 m2
neto površine ali na 3 zaposlene |
skladišča,
odlagališča, razstavni in prodajni prostori |
1 PM/80 m2
neto površine ali na 3 zaposlene |
|
(2) Za ostale dejavnosti, ki niso navedene v tabeli prvega odstavka tega
člena, se število parkirnih mest določi v skladu s predpisi. |
(3) Zadostno število PM je treba zagotoviti kot parkirne površine,
garažna mesta ali garaže v kletnih in preostalih etažah. |
(4) Pri večstanovanjskih stavbah je treba
čim več PM zagotavljati v kleteh stavb oziroma
v preostalih etažah, tako da se ohranja
več zelenih površin ob stavbah in
zagotavlja večja bivalna kakovost
območja. |
(5) Za stavbe za kulturo in razvedrilo, muzeje in knjižnice ter stavbe
za opravljanje verskih obredov se v izračun skupnega števila predpisanih
PM lahko vključi tudi parkirna mesta v javni rabi pod pogojem, da se s
strokovno podlago, ki jo potrdi pristojni oddelek občinske uprave Občine
Gorje, ugotovi razpoložljivost in zadostnost javnih parkirnih mest v
neposredni bližini objekta. |
(6) Kadar na parceli, namenjeni gradnji objekta, ni tehničnih in
prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih
parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen
parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih
ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200,00 m in na
katerih je etažnim lastnikom oziroma uporabnikom stavbe zagotovljena
njihova trajna uporaba. |
(7) Določila prvega odstavka tega člena so priporočilna v EUP s podrobno
namensko rabo SSvj, kjer zaradi obstoječega stanja na parceli, namenjeni
gradnji objekta (tradicionalni način zazidave in tipologija gradnje), ni
možno zagotavljati normativno predpisanega števila PM. |
(8) Garažne stavbe in parkirišča, ki pripadajo objektom v javni rabi,
morajo imeti v skladu s predpisi za projektiranje objektov brez grajenih
ovir 5 % parkirnih mest (vendar ne manj kot eno parkirno mesto)
namenjenih vozilom oseb z invalidskimi vozički. |
(9) V EUP, v katerih so prisotni objekti z različnimi namembnostmi, se
pri izračunu parkirnih mest upoštevajo potrebe po sočasnem parkiranju v
prometno najbolj obremenjenem delu dneva. |
95.
člen
|
(parkirne površine in garažne stavbe) |
(1) Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in
zgrajene tako, da njihova uporaba ne škoduje zdravju, da hrup in smrad
ne motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih ter da se s tem
ne zmanjšuje z odlokom predpisan faktor DOBP in delež zelenih površin na
raščenem terenu. |
(2) Parkirišča se načrtujejo s čim manjšim številom prostostoječih
prometnih znakov in informacijskih tabel. Slednje se nadomesti z uporabo
talnih označb, uporabo različnih materialov in tlakov. |
(3) Pri izvajanju podzemnih garažnih stavb je treba v največji možni
meri ohranjati kakovostno visokodebelno vegetacijo. |
(4) Gradnja podzemnih garažnih stavb je v skladu s prvim odstavkom tega
člena dopustna pod obstoječimi in načrtovanimi objekti, parkirišči in
utrjenimi dvorišči. |
(5) Vhodi v podzemne garažne stavbe se uredijo tako, da so vhodne in
izhodne rampe čim manj vidne. Kadar je podzemna garažna stavba pod
objektom, se vhod uredi v sklopu objekta, tako da vhodna in izhodna
rampa nista vidni. Vhod v garažo ne sme biti prizidek k objektu, ampak
del objekta znotraj predpisanih gabaritov. |
(6) Nove parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM, je
treba ozeleniti. Zasaditi je treba vsaj eno drevo na 4 PM. Sadika novega
drevesa ima deblo višine najmanj 2,50 m in z obsegom najmanj 8-10 cm.
Drevesa morajo biti po parkirišču razporejena čim bolj enakomerno. |
(7) Goriva in maziva, ki lahko odtekajo, je treba zadržati in odstraniti
na neškodljiv način. Garažne stavbe morajo imeti zagotovljeno možnost
prezračevanja. |
(8) V območjih stanovanj parkirna mesta za tovorna vozila, ki presegajo
3,50 ton ter za avtobuse in priklopnike teh motornih vozil niso
dopustna. Zgraditi jih je dopustno v območju prometnih površin in
območju proizvodnih dejavnosti. |
96.
člen
|
(zračni promet) |
(1) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov na območju
občine je treba upoštevati omejitve zaradi zračnega prometa. Za ovire
pod zračnimi potmi štejejo: |
-
objekti, inštalacije in naprave, ki so višji kot 30,00 m in stojijo na
naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške
pokrajine za več kot 100 m, |
-
vsi
objekti, inštalacije in naprave, ki segajo več kot 100,00 m od tal, ter
daljnovodi žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in
soteskami po dolžini več kot 75 m, |
-
objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za
najmanj 25,00 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih
cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov ipd. |
(2) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov iz prejšnjega
odstavka in drugih objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na
varnost zračnega prometa, je treba predhodno pridobiti ustrezno soglasje
pristojne službe za zračni promet, objekt pa je treba označiti in
zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. |
3.11
Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture |
97.
člen
|
(varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture) |
(1) Širina varovalnih pasov okoljske in energetske gospodarske javne
infrastrukture znaša (preglednica 4): |
Preglednica 4:
Varovalni pasovi za posamezna infrastrukturna omrežja in objekte. |
|
1. vodovodno,
kanalizacijsko omrežje, elektronski komunikacijski vodi, vodi
javne razsvetljave in drugih vodi, ki služijo določeni vrsti
gospodarske javne službe, razen tistih iz 2. in 3. točke te
tabele in razen priključkov na te vode |
3,00 m |
2. elektroenergetski
vodi nazivne napetosti: |
|
- 10 ali 20 kV –
nadzemni potek |
10,00 m |
- 10 ali 20 kV –
podzemni potek |
1,00 m |
- RP in TP nazivne
napetosti do vključno 20 kV |
2,00 m |
3. distribucijski
plinovod |
5,00 m |
|
(2) Širina varovalnega pasu se meri levo in desno od osi linijskega
infrastrukturnega objekta ali od varovalne ograje objekta oziroma od
zunanjega zidu objekta, če nima varovalne ograje. |
(3) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna
gradnja objektov in naprav na podlagi pogojev in soglasja pristojnega
izvajalca gospodarske javne službe infrastrukturnega omrežja. Posegi v
varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja
omrežja. |
(4) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ni
dopustna gradnja: |
·
bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih
bivanju in rekreaciji, ter stanovanjskih objektov, |
·
objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa
osnovnega zdravstvenega varstva, |
·
objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske
dejavnosti, |
·
otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih
površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi, |
·
objektov, v katerih je vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi
pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in
eksplozivne materiale. |
(5) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 20
kV sta na obstoječih objektih dopustna vzdrževanje objektov in gradnja
objektov za lastne potrebe, ki služijo obstoječemu objektu (garaža,
nadstrešek, lopa, parkirišče). |
(6) Za vse vrste gradenj (novogradnje, nadzidave, dozidave) in za
spremembe namembnosti, ki posegajo v varovalne pasove obstoječih
elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter elektronskih
komunikacijskih oddajnih sistemov, je treba pridobiti dokazilo
pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih
vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi s področja
elektromagnetnega sevanja v okolju. |
(7) Če so z drugimi zakonskimi oziroma podzakonskimi predpisi določeni
drugačni varovalni pasovi in koridorji posameznega infrastrukturnega
omrežja, od tistih, ki so navedenih v tem odloku, se upošteva določila
drugih predpisov. |
(8) Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je
najmanj 2,00 m, v primeru morebitnih odstopanj pa so potrebne posebne
tehnične rešitve in uskladitev s pristojnimi službami, ki upravljajo
komunalne vode in javne odprte površne. |
98.
člen
|
(varovalni pasovi prometne infrastrukture) |
(1) Varovalni pasovi cest znašajo: |
·
regionalna cesta: 15,00 m, |
·
lokalna cesta: 10,00 m, |
·
javna pot: 6,00 m, |
·
državna kolesarska pot: 5,00 m, |
·
javna pot za kolesarje in pešce: 3,00 m. |
(2) Varovalni pas javne ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta
na vsako stran ceste. |
(3) Varovalni progovni pas je zemljiški pas na obeh straneh železniške
proge, širok 200,00 m, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov
proge. Varovalni progovni pas industrijskega tira je širok 80,00 m. Za
vse posege v varovalnem progovnem pasu se glede minimalnih dovoljenih
odmikov upošteva predpise, ki urejajo varnost v železniškem prometu ter
graditev gradbenih ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja
naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem
tiru. |
(4) V varovalnih pasovih prometnih omrežij je treba za gradnjo objektov
in naprav na podlagi projektnih pogojev pridobiti tudi soglasje
upravljavca javne ceste. Posegi v varovalni pas prometnega omrežja ne
smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja prometnega omrežja. |
(5) Če so varovalni pasovi posameznega prometnega omrežja z drugimi
zakonskimi oziroma podzakonskimi predpisi določeni drugače od navedenih
v tem odloku, se upoštevajo določbe drugih predpisov. |
3.12
Varstvo
kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih
dobrin, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obramba |
|
3.12.1
Varstvo kulturne dediščine |
99.
člen
|
(ohranjanje kulturne dediščine) |
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani
po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljnjem
besedilu: objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni
spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja
dediščine, registrirana kulturna dediščina in vplivna območja dediščine. |
(2) Objekti in območja iz prvega odstavka tega člena so razvidni iz
Prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o OPN in je
njegova obvezna priloga, ter iz veljavnih predpisov s področja varstva
kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov in aktov o
določitvi varstvenih območij dediščine). |
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(4) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli,
zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in
rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista
dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja
kulturne dediščine ter prepoznavne značilnosti in materialna substanca,
ki so nosilci teh vrednot. |
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali
območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih
določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in
drugih posegih v prostor PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine.
V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s PIP za celostno
ohranjanje kulturne dediščine veljajo pogoji za celostno ohranjanje
kulturne dediščine. |
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti in obvozi, vanje ne
smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se
izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. |
(8) Za vsak poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega
spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano kulturno
dediščino, ki je razvidna iz Prikaza stanja prostora, ki je veljal ob
uveljavitvi odloka o OPN, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih s področja varstva
kulturne dediščine. |
(9) Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba
pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s PPIP za
to EUP. |
(10) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa
dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo,
notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo,
razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se
štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve
objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so
dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov. |
(11) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega
spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine,
naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba
pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev
arheološke ostaline po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in
odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti organa za
varstvo kulturne dediščine treba pridobiti podatke o potrebnih
predhodnih arheoloških raziskavah - obseg in čas predhodnih arheoloških
raziskav določi pristojna javna služba. |
(12) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni
arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke
ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in
o najdbi takoj obvesti pristojno območno enoto organa za varstvo
kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili
arheološke stroke. |
(13) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi
organa za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. |
100.
člen
|
(kulturni spomeniki in varstvena območja dediščine) |
(1) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo PIP, kot
jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi
kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z
varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo PIP,
določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. |
(2) Za varstvena območja dediščine veljajo PIP, kot jih
opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo PIP, določeni z
varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine. |
101.
člen
|
(registrirana kulturna dediščina) |
(1) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni
varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini
izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dopustni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo PIP, določeni v
tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še PIP,
kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe kulturne
dediščine in so navedeni v tem členu. |
(2) Registrirana stavbna dediščina – ohranjajo se varovane vrednote, kot
so: |
·
tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
·
gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
·
oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
·
funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
·
sestavine in pritikline, |
·
stavbno pohištvo in notranja oprema, |
·
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
·
pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih -
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
·
celovitost kulturne dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine), |
·
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(3) Registrirana naselbinska dediščina – ohranjajo se varovane vrednote,
kot so: |
·
naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov), |
·
odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim
prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
·
prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki
itd.), |
·
prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.), |
·
naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, |
·
podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin,
kritina), |
·
odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), |
·
stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade
itd.), |
·
oprema in uporaba javnih odprtih prostorov, |
·
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(4) Registrirana kulturna krajina in zgodovinska krajina – ohranjajo se
varovane vrednote, kot so: |
·
krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene
ali oblikovane sestavine), |
·
značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter
členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), |
·
tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni
krajini), |
·
tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci,
znamenja, zidanice), |
·
odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma
naseljem, |
·
avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, |
·
preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture,
gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in |
·
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(5) Registrirana vrtnoarhitekturna dediščina – ohranjajo se varovane
vrednote, kot so: |
·
zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze), |
·
grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema,
likovni elementi), |
·
naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief), |
·
podoba v širšem prostoru oziroma odnos kulturne dediščine z okolico
(ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in
utemeljene meje), |
·
rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in
obstoj rastlin, in |
·
vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med
sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami,
pomembnimi za delovanje celote. |
(6) Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati
v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in
premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
·
odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
·
poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer, |
·
ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
·
gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
·
postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno
in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen
kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega
najdišča. |
(7) Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna registrirana arheološka
najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor
robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev: |
·
če
ni možno najti drugih rešitev in |
·
če
se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav
izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
(8) V primeru, da se območje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke
raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča
opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta. |
(9) Registrirana memorialna dediščina – ohranjajo se varovane vrednote,
kot so: |
·
avtentičnost lokacije, |
·
materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
·
vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
(10) Druga registrirana dediščina – ohranjajo se varovane vrednote, kot
so: |
·
materialna substanca, ki je še ohranjena, |
·
lokacija in prostorska pojavnost, |
·
vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
102.
člen
|
(vplivno območje registrirane kulturne dediščine) |
V vplivnih območjih registrirane kulturne dediščine velja, da morajo
biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne
dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in
dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno. |
3.12.2
Ohranjanje narave |
103.
člen
|
(ohranjanje narave) |
(1) Zavarovana območja, območja naravnih vrednot, posebna varstvena
območja Natura 2000 in ekološko pomembna območja so razglašeni ali
določeni s posebnimi predpisi in se v skladu z njimi tudi varujejo. |
(2) Za vsak poseg v evidentirano območje ohranjanja narave je obvezno
pridobiti soglasje organa, pristojnega za ohranjanje narave, ter obvezno
upoštevati njegove usmeritve in projektne pogoje. Posegi ne smejo biti v
nasprotju z izdanim soglasjem. |
(3) Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili območja varstva
narave ter ogrozili biotsko raznovrstnost, naravno vrednoto ali
zavarovano območje, niso dopustni. |
(4) Turistična in rekreacijska raba naravnih vrednot in zavarovanih
območij je možna ob predhodnem soglasju iz drugega odstavka tega člena
ter v skladu z akti o zavarovanju. |
(5) Pri posegih v naravne vrednote ter pri posegih, ki lahko vplivajo na
biotsko raznovrstnost, se upošteva življenjski ciklus živali in rastlin. |
(6) Za posege na območjih in objektih iz prvega odstavka tega člena je
treba v primeru neskladja določb tega odloka s pogoji organa,
pristojnega za ohranjanja narave, upoštevati pogoje slednjega. |
(7) Območja iz prvega odstavka tega člena so prikazana na kartah prikaza
stanja prostora. |
3.12.3
Varstvo okolja in naravnih dobrin |
104.
člen
|
(varovanje in izboljšanje okolja) |
Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe
namembnosti v obstoječih objektih so dopustne, če nov poseg ne povzroča
večjih motenj v okolju, kot so dopustne s predpisi. |
105.
člen
|
(varovanje in izboljšanje zraka) |
(1) Pri načrtovanju, gradnji in urejanju novih objektov ter površin je
treba upoštevati vse predpise s področja varstva zraka in zagotoviti, da
pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije. |
(2) Pri načrtovanju, gradnji novih in rekonstrukciji obstoječih stavb je
treba upoštevati vse predpise za učinkovito rabo energije, s čimer se
zmanjšata raba energije in onesnaženost zraka. |
(3) Kakovost zraka se varuje tudi z ukrepi kot so: |
·
dejavnosti, ki so pomemben vir emisij in onesnažujejo zrak, se umešča na
območja proizvodnih dejavnosti, |
·
nove stanovanjske površine in površine za turizem se ne načrtuje
neposredno ob območjih proizvodnih dejavnosti, izjema so obstoječi
stanovanjski in turistični objekti, |
·
zelene površine za oddih in rekreacijo se varujejo pred pozidavo, |
·
naselja se med seboj povezuje s kolesarskimi in peš potmi ipd. |
106.
člen
|
(varstvo površinskih voda) |
(1) Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se
načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne
poslabšujeta stanje voda in vodni režim. Zagotoviti se morajo izravnalni
ukrepi. |
(2) Za vsak poseg, vključno z gradnjo mostov in drugih infrastrukturnih
objektov, odvzemom proda in peska, vzdrževanjem obrežne vegetacije in
drugimi posegi, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali
stanje voda, je treba pridobiti soglasje organa pristojnega za vode. |
(3) Odvzemanje naplavin je dopustno le v obsegu in na način, ki bistveno
ne spreminja naravnih procesov, ne ruši naravnega ravnovesja vodnih in
obvodnih ekosistemov ali ne pospešuje škodljivega delovanja voda. |
(4) Pridobivanje rečnih agregatov je dopustno kot čiščenje urejenih
(reguliranih) vodotokov, kot čiščenje strug hudournikov, kadar gre za
varovanje pred hudourniki in zasipavanjem kmetijskih površin, na
podlagi strokovnih preveritev ter kot čiščenje rečnih strug na podlagi
usmeritev organa pristojnega za vode. |
(5) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za
namakanje sta dopustni pod pogoji pristojnega organa za vode. |
(6) Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske in
podzemne vode in odvzem toplote iz površinskih in podzemnih voda je
dopustno samo na način in pod pogoji, ki jih določa zakon in predpisi na
področju varstva okolja. Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne
vode ni dopustno. |
(7) Neposredno odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake
in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pritok
ali odtok celinskih ali podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki so
nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih
podobnih posegov, in so v stiku s podzemno vodo, ni dopustno. |
(8) V naravnih jezerih, ribnikih, mlakah in drugih naravnih vodnih
zbiralnikih, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali
podzemnih voda, je prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala
njihovo ekološko ali kemijsko stanje. |
(9) Na območjih skladišč tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti
dela izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v
podtalnico ali kanalizacijo. |
(10) Širina obrežne drevnine je pri vodotokih z rečnim koritom širšim od
2,50 m praviloma 10,00 m, vendar ne manj kot 5,00 m. Obrežne drevnine ni
dopustno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali
varnostnih zahtev nujna, jo je treba nadomestiti oziroma sanirati. |
(11) V prispevnem območju Blejskega jezera niso dopustni posegi, ki bi
lahko povzročili onesnaženje jezera. Prispevno območje je prikazano na
kartah prikaza stanja prostora. |
(12) Za vse posege v prispevnem območju jezera je treba pridobiti mnenje
pristojnega organa za varstvo narave. |
(13) Na prispevnem območju Blejskega jezera je obvezna priključitev na
javno kanalizacijsko omrežje, oziroma uporaba malih komunalnih čistilnih
naprav skladno s predpisi, ki urejajo dovoljene emisije snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav v kopalne
vode. |
107.
člen
|
(priobalno zemljišče) |
(1) Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je
treba upoštevati meje priobalnih zemljišč. |
(2) Priobalno zemljišče celinskih voda je zemljišče, ki neposredno meji
na vodno zemljišče. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 2.
reda pet metrov od meje vodnega zemljišča. |
(3) Sistem dovoda sveže vode med Radovno in Blejskim jezerom ter sistem
natege iz Blejskega jezera v Savo Bohinjko sta del sanacijskega sistema
Blejskega jezera, ki je uvrščen na Seznam obstoječe vodne
infrastrukture. Zunanja meja priobalnega zemljišča je 5,00 m in mora
biti prikazana v projektni dokumentaciji za poseg. |
(4) Pogoje za posege v priobalno zemljišče in območje iz prejšnjega
odstavka tega člena določajo predpisi s področja upravljanja voda. |
(5) Za vse posege v priobalno zemljišče vodotokov in za območja iz
tretjega odstavka tega člena je treba pridobiti soglasje in pogoje
organa pristojnega za vode in za ohranjanje narave. |
(6) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor,
razen za: |
·
gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture
ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, |
·
gradnjo objektov grajenega javnega dobra, |
·
ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda, |
·
ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
·
gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne
pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr.
objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in
zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
·
gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, |
·
gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi,
živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
(7) Na priobalnem zemljišču vodotoka mora biti omogočen dostop za javne
potrebe. |
(8) Na priobalnih zemljiščih je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev
za varstvo rastlin ter izvajanje dejavnosti in posegov, ki bi lahko
ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč. Prepovedano je tudi
odlaganje odpadkov, gradbenega materiala, nevarnih snovi ter odkopanih
in odpadnih materialov. Ti se odvažajo na druge ustrezne prostore izven
varovanih območij. |
(9) Pri ureditvah in gradnjah znotraj priobalnega zemljišča se v
največji meri ohranja obstoječa vegetacija oziroma se vodotok praviloma
prepušča naravnim procesom. Na ogroženih območjih se urejanje voda
izvaja z ustreznimi tehničnimi ukrepi glede na stopnjo nevarnosti.
Uporabljajo se naravni materiali, vidnega betona mora biti čim manj.
Kjer razmere dopuščajo, se ohranjata naraven potek in vzdolžna
razgibanost vodotoka (meandri, brzice, tolmuni, mrtvi rokavi ipd.).
Posegi se izvajajo v skladu s pogoji in soglasjem organa pristojnega
vode in za ohranjanje narave. |
108.
člen
|
(varstvo vodnih virov) |
(1) Za večino prebivalstva je treba zagotoviti ustrezno oskrbo s
kakovostno pitno vodo. |
(2) Vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire je treba varovati
pred onesnaženjem ter spodbujati varčno in smotrno rabo pitne vode. |
(3) Za zagotavljanje varne oskrbe s pitno vodo je treba vzpostaviti
režim varovanja na območju vseh vodnih virov in vzpostaviti nadzor nad
lokalnimi viri pitne vode. |
(4) Za vse posege na vodovarstvenih območjih je treba pridobiti pogoje
in soglasje organa, pristojnega za vode. V primeru neskladja tega odloka
s pogoji organa pristojnega za vode, je treba upoštevati pogoje
slednjega. |
(5) Na vodovarstvenih območjih so prepovedane dejavnosti, ki bi lahko
ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov. Dopustni so
ukrepi, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov. Za
posamezne posege v vodovarstvenih območjih se upošteva določila
veljavnih odlokov in predpisov za posamezna vodovarstvena območja. |
(6) Na območjih zajetij in vodnih črpališč v vodovarstvenih območjih je
obvezno spoštovanje omejitev v izvajanju kmetijskih in drugih
gospodarskih dejavnostih. |
109.
člen
|
(varstvo tal in kmetijskih zemljišč) |
(1) Najboljša kmetijska zemljišča se v največji meri ohranja in z
rodovitno zemljo ravna gospodarno, tako da se ohranja možnosti za
zagotavljanje oskrbe prebivalstva z zdravo, kakovostno, lokalno
pridelano hrano. |
(2) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba
upoštevati predpise s področja varstva tal. V največji možni meri je
treba ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena
tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so
ustrezno zaščitena z vegetacijo. |
(3) Pri gradnji objektov in drugih posegih v tla je treba zgornji,
rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal
ter ga uporabiti za rekultivacijo in sanacijo degradiranih območij,
zunanje ureditve, izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč ali morebitno
vzpostavitev novih kmetijskih površin. |
110.
člen
|
(varstvo gozdnih zemljišč) |
(1) Za vse posege v gozd in gozdni prostor je treba pridobiti soglasje
organa, pristojnega za gozdove ne glede na namensko rabo v OPN. |
(2) Območja varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom so določena s
predpisi s področja gozdarstva. |
(3) Posegi v gozdove iz prejšnjega odstavka so dopustni v skladu s
predpisi o gozdovih in gozdnogospodarskim načrtom gozdnogospodarskega
območja Bled. |
(4) Pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti
prehode za divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in
naravni prehodi posameznih vrst divjadi. Lokacije prehodov določi
pristojen organ za gozdove v sodelovanju s strokovnimi službami za
varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami. |
(5) Stavbe morajo biti odmaknjene od obstoječega gozdnega roba najmanj
30,00 m. V primeru poškodb se gozdni rob sanira in ponovno vzpostavi v
celotni višinski slojevitosti. |
(6) Ob načrtovanju in izvajanju gradenj ali drugih del je treba
omogočiti neoviran dostop in dovoz do posameznih kmetijskih oziroma
gozdnih zemljišč po obstoječih poteh. V primeru ukinitve obstoječih poti
jih je treba nadomestiti z novimi. |
(7) Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je
to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu. |
(8) Ohranjati je treba značilnosti kulturno krajinskega vzorca z
upoštevanjem značilne razporeditve gozdnih mas v prostoru, ekološkega
ravnovesja, avtohtone obrežne vegetacije, gozdnih otokov v kmetijski
krajini, naseljih in ob njih ter značilnosti oblikovanja gozdnega roba. |
(9) Gozdne otoke v urbanem okolju je treba ohranjati v največji možni
meri, v strnjenih gozdovih pa zagotoviti redno vzdrževanje košenic in
preprečiti njihovo zaraščanje. |
(10) Pri gospodarjenju s posamičnim gozdnim drevjem in skupinami
gozdnega drevja izven naselij se upoštevajo naslednje smernice: |
·
pri
obvodnem drevju in grmovni vegetaciji je treba skrbeti za stopničasto
zgradbo s pestro drevesno in grmovno sestavo, ki se bo obnavljala
postopno, |
·
posamezna stara drevesa in osamelce sredi kmetijskih površin je treba
ohranjati do sanitarne sečnje, ta drevesa je treba pravočasno
nadomestiti s sadnjo iste drevesne vrste. |
(11) Območja iz drugega odstavka tega člena so prikazana v kartah
prikaza stanja prostora. |
3.12.4
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, obramba |
111.
člen
|
(varovanje pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščita in reševanje) |
(1) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu Zasnova požarne varnosti, za
požarno zahtevne objekte pa v elaboratu Študija požarne varnosti.
Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o
zasnovi in študiji požarne varnosti. |
(2) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev se upošteva
prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred
požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami.
Pri vseh posegih se mora upoštevati: |
·
pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, |
·
potrebne odmike med objekti v skladu z veljavnimi predpisi ali potrebno
protipožarno ločitev, |
·
prometne in delovne površine za intervencijska vozila, |
·
vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, zagotovitev hidrantnega
omrežja v skladu s predpisi, |
·
zagotovitev površin za potrebe evakuacije. |
(3) Za primer naravnih in drugih nesreč se glede zagotavljanja površin
za pokop večjega števila ljudi, kadavrov, za odlaganje ruševin in za
evakuacijo prebivalstva upoštevajo določila 51. člena tega odloka. Vse
zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru
naravnih ali drugih nesreč mogoča njihova uporaba za potrebe zaščite in
reševanja. |
112.
člen
|
(varstvo pred poplavami) |
(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti se določijo v skladu
s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag.
Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne
nevarnosti so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer
razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so sestavni del prikaza
stanja prostora opozorilna karta poplav in podatki o poplavnih dogodkih. |
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne
nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju
prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba
upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in
izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je
treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na
poplavnem območju in izven njega. |
(3) Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v
prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z
načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene
ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati
pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo. Omilitveni
ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno podlago,
pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost.
Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova
poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne
nevarnosti. |
(4) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso
bili določeni, so dopustne rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v
skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo
poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda. |
(5) Ne glede na določbe drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka
tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in
dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter
posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki
jih določajo ti predpisi. |
(6) Ohranjati je treba obstoječe retencijske površine. Kadar je izkazan
javni interes, je spreminjanje obsega retencijskih površin ali vodnega
režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi
izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim
in stanje voda. |
113.
člen
|
(plazljiva
in erozijsko ogrožena območja) |
(1) Erozijsko ogrožena območja so prikazana v kartah prikaza stanja
prostora. |
(2) Na plazljivih in erozijsko ogroženih območjih je prepovedano: |
·
poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo, oblikovanje
hudournikov in ogoljevanje površin, |
·
krčenje tistih gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki preprečujejo
plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako
drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, |
·
zasipavanje izvirov, |
·
nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali
pazljivih zemljiščih, |
·
omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda
in slabšanje ravnovesnih razmer, |
·
zadrževanje voda z gradnjo teras in drugimi posegi, ki bi lahko
pospešili zamakanje zemljišč, |
·
poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig
podzemne vode, |
·
odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, zasipavanje z
odkopnim ali odpadnim materialom, |
·
odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne
sposobnosti hudourniške struge, |
·
vlačenje lesa, |
·
izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali
razbremenjujejo podnožje zemljišča. |
(3) Na plazljivih in erozijsko ogroženih zemljiščih je treba za gradnjo
ali za poseg, ki ima značaj gradnje ali rekonstrukcije objekta in
naprav, v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti
geološko poročilo organizacije s področja geomehanike. Upoštevati in
izvesti se mora ustrezne protierozijske ukrepe. |
(4) Z urejanjem pašnikov ter gradnjo gozdnih in dostopnih cest, tudi
cest na planine, se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov,
porušiti ravnotežja na labilnih tleh ter preprečiti odtoka visokih voda
in hudournikov. Urejanje pašnikov je treba izvesti pravočasno, da se
površine zarastejo do jesenskega deževja. |
(5) Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba
zavarovati pred erozijo. Brežine z nižjimi nagibi je treba zatraviti,
utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z grmovnicami, ki dobro vežejo
podlago. V primeru, da naravna zavarovanja brežin z nižjimi nagibi niso
zadostna, in pri strmejših brežinah je treba uporabljati take elemente
za zavarovanje, ki omogočajo kasnejšo zasaditev z grmovnicami. |
114.
člen
|
(obrambne potrebe) |
Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim
delovanjem se urejajo v skladu z veljavnimi predpisi. |
3.13
Varovanje zdravja |
115.
člen
|
(varovanje pred hrupom) |
(1) Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki za posamezna območja podrobnejše
namenske rabe prostora določajo stopnje varstva pred hrupom. |
(2) Meje med III. in IV. območjem varstva pred hrupom so določene z
mejami med območji različne podrobnejše namenske rabe prostora, ki se s
tem odlokom uvrščajo v območja III. in IV. stopnje varstva pred hrupom. |
(3) III. stopnja varstva pred hrupom se določa za območja stanovanj (SK,
SSvj), območja centralnih dejavnosti (CU, CD), območja zelenih površin
(ZS, ZP, ZK, ZD), površine razpršene poselitve (As, Ak, Ad) ter za
območja voda (VC). |
(4) IV. stopnja varstva pred hrupom se določa za območja proizvodne
dejavnosti (IG), prometne infrastrukture (PC, PŽ, PO), energetske
infrastrukture (E), na območjih mineralnih surovin (LN), površinah vodne
infrastrukture (VI) ter na območjih kmetijskih, gozdnih in ostalih
območij (K1, K2, Gg, Gpn, Gv, OO). |
(5) II. stopnja varstva pred hrupom se v skladu s predpisi s področja
varstva pred hrupom določa na območjih stavbnih zemljišč, ki za to
izpolnjujejo pogoje v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju, in sicer na območjih stanovanj (SSe, SSv, SB, SP) in
posebnih območjih, namenjenih površinam za turizem (BT). Območja z II.
stopnjo varstva pred hrupom Občina določi ločeno in jih pošlje v
potrditev na ministrstvo, pristojno za okolje. Vlogi se priloži
dokumentacija, iz katere je razvidno, da so na predlaganih območjih
izpolnjene zahteve za II. stopnjo varstva pred hrupom. Območja z II.
stopnjo varstva pred hrupom stopijo v veljavo po potrditvi ministra. Do
potrditve ministra velja na teh območjih III. stopnja varstva pred
hrupom. |
(6) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe
stanovanjske objekte v teh območjih varovati ali urejati pod pogoji za
III. stopnjo varstva pred hrupom. |
(7) I. stopnja varstva pred hrupom (mirno območje na prostem) se določa
za zavarovana območja, določena v skladu s predpisi s področja
ohranjanja narave (Triglavski narodni park), razen na območjih naselij
na zavarovanem območju, na območjih prometne infrastrukture, gozdov na
površinah za izvajanje gozdarskih dejavnosti, na območju za potrebe
obrambe in na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami. |
(8) Na meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom mora biti
območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno
projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za
III. območje varstva pred hrupom. Širina III. območja varstva pred
hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, je lahko manjša od
1000,00 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva
pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma na II. območju
varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa,
določene za to območje. |
(9) Obremenitev posameznega območja s hrupom ne sme presegati mejnih
ravni, določenih s predpisom, ki določa mejne vrednosti kazalcev hrupa v
okolju. Novogradnje, rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav ne
smejo povzročiti čezmerne obremenitve okolja s hrupom oz. ne smejo
povzročiti povečanja obremenitve s hrupom na območjih, v katerih je
obremenitev s hrupom že čezmerna. |
(9) Zagotavljanje varstva pred hrupom v času trajanja javnih prireditev,
javnih shodov ali drugih dogodkov na prostem, na katerih se uporabljajo
zvočne ali druge naprave, ki povzročajo hrup, se izvaja v skladu s
predpisom, ki določa način uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in
prireditvah povzročajo hrup. |
(10) Sanacija virov hrupa, ki presegajo mejne vrednosti, se izvede na
podlagi študije hrupa z upoštevanjem prostorskih značilnosti. |
(11) Določbe tega člena ne veljajo za hrup, ki nastane ob aktivnosti
zaščite, reševanja in pomoči. |
116.
člen
|
(varovanje pred elektromagnetnim sevanjem) |
(1) Z gradnjo objektov ali naprav in razmestitvijo dejavnosti, ki so vir
elektromagnetnega sevanja, ter rekonstrukcijo obstoječih objektov, ki so
vir elektromagnetnega sevanja, se ne sme povzročiti preseganje
obremenitev okolja, ki jih določajo predpisi o elektromagnetnem sevanju
v naravnem in življenjskem okolju. Za pridobitev dovoljenja za gradnjo
ali rekonstrukcijo objekta, ki je vir sevanja, je potrebno izpolnjevati
pogoje, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju. |
(2) Mejne vrednosti virov sevanja za posamezna območja določa predpis o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Skladno s
tem predpisom se površine glede na podrobno namensko rabo razvrščajo v
naslednja območja stopnje varstva pred sevanjem: |
·
I.
stopnja varstva velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred
sevanjem: SSe, SSvj, SSv, SB, SK, SP, CU, CD, BT, ZS, ZP, ZKp, ZKv, As,
Ak in Ad. |
·
II. stopnja varstva velja za II. območja, kjer so dopustni posegi v
okolje, ki so zaradi sevanja bolj moteči: IG, PC, PŽ, PO, E, K1, K2, Gg,
Gpn, Gv, VC, VI, LN in OO. |
(3) II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v
I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu. |
117.
člen
|
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem) |
(1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za
zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s
področja svetlobnega onesnaženja okolja. |
(2) Postavitev naprav, ki z laserskim žarkom osvetljujejo nebo ali
pobočja, ni dopustna. |
(3) Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem se zagotavlja z zmanjšano
porabo električne energije na prebivalca, okolju prijaznim režimom
osvetljevanja (nočni varčevalni režim, ob upoštevanju osnovnih prometno
varnostnih dejavnikov), z daljinskim nadzorom in upravljanjem ter z
zamenjavo in uporabo varčnih ter okolju prijaznih svetilk in sijalk, v
skladu s predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja. |
118.
člen
|
(zagotavljanje higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osvetlitvijo,
osončenjem in kakovostjo bivanja) |
(1) Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in pripravi
hrane ter spanju, morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s
predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb
in stanovanj. |
(2) Obstoječim in novim stavbam je treba zagotoviti v naslednjih
prostorih: dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja,
otroška soba, naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega
zahoda: |
·
dne
21. 12. – najmanj 1 uro, |
·
dne
21. 3. in 21. 9. – najmanj 3 ure. |
(3) Določba drugega odstavka tega člena ne velja kadar leži stavba na
severnem pobočju oziroma v ozki dolini in lega stavbe ne omogoča izvedbe
določbe osončenja ter za gradnjo stavb v vrzeli. |
119.
člen
|
(spremljanje stanja okolja) |
V času izvajanja OPN se na območju občine zagotavlja spremljanje stanja
okolja. Stanje okolja se spremlja s kazalci stanja okolja, kot so: |
·
število zavezancev za izvedbo emisijskega monitoringa snovi v zrak iz
nepremičnih virov onesnaževanja, |
·
način ogrevanja objektov (število individualnih kurišč, priključki na
zemeljski plin, daljnovodno ogrevanje, skupne kotlovnice, ipd.), |
·
povprečni letni dnevni promet, |
·
poraba pitne vode (v gospodarstvu, v gospodinjstvih), |
·
kakovost pitne vode na javnih in lokalnih vodovodnih sistemih, |
·
število priključkov na javno kanalizacijsko omrežje, |
·
število objektov z greznico, |
·
količina odvedene in prečiščene vode (iz gospodarstev, malih sistemov,
gospodinjstev), |
·
število objektov v vplivnem pasu regionalnih cest, |
·
število lokacij, ker se stikata II. in IV. območje varstva pred hrupom, |
·
število stanovanjskih objektov v varovalnem pasu virov elektromagnetnega
sevanja, |
·
letna poraba električne energije na prebivalca za javno razsvetljavo, |
·
število svetilk javne razsvetljave v občini (delež svetilk javne
razsvetljave, ki ustrezajo zakonskim predpisom), |
·
število zbiralnic in zbirnih centrov na prebivalca za ločeno zbiranje
komunalnih odpadkov. |
4.
Prostorski izvedbeni pogoji za posamezna območja podrobne namenske rabe |
120.
člen
|
(območja stanovanj) |
1) Podrobnejši PIP za eno in dvostanovanjske površine (SSe): |
|
1. SSe –
STANOVANJSKE POVRŠINE ZA ENO IN DVOSTANOVANJSKE STAVBE |
1 Namenska raba
Eno in
dvostanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s
spremljajočimi dejavnostmi. |
2 Dopustna izraba
prostora na parceli, namenjeni gradnji objekta
FZ = 35 %
DOBP = 30 % |
3 Dopustni objekti
in dejavnosti
·
11100 Enostanovanjske stavbe,
·
11210 Dvostanovanjske stavbe,
·
12610 Stavbe za kulturo in
razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve (kulturni dom
ipd.),
·
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo:
samo stavbe za predšolsko vzgojo ter osnovnošolsko in
srednješolsko izobraževanje (vrtci, osnovne šole),
·
24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem –
večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za
določeno igro z žogo, garderobe,
·
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča ter javni
vrtovi, parki in trgi, ki niso sestavni deli javne ceste,
zelenice in druge urejene zelene površine |
4 Pogojno dopustni
objekti in dejavnosti
a) Pogojno dopustni
objekti so:
·
12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP
objekta ali dela objekta),
·
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 150,00 m2
BTP objekta ali dela objekta).
b) Pogojno so
dopustne tudi naslednje dejavnosti:
·
gostinske nastanitvene dejavnosti (samo oddajanje zasebnih sob
gostom),
·
pisarniške in poslovne dejavnosti, storitvene dejavnosti (razen
vzdrževanja in popravila motornih vozil) ter dejavnosti osebnih
storitev, pri čemer sme biti površina prostorov za dejavnost
največ 30 % BTP posameznega stanovanjskega objekta.
c) Objekti in
dejavnosti iz točk a) in b) so dopustni, če so izpolnjeni
naslednji pogoji:
·
obseg dejavnosti do vključno 5 zaposlenih,
·
dovolj velika parcela, namenjena gradnji objekta, ki zagotavlja
potrebne površine za funkcioniranje objekta, vključno z
zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe vseh dejavnosti v
stavbi,
·
dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna
vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, ali
gradbene stroje,
·
delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne
povzroča čezmerne obremenitve s hrupom.
d) V stanovanjskih
objektih so pogojno dopustni objekti 12111 Hotelske in podobne
stavbe za kratkotrajno nastanitev: stavbe za nastanitev
(apartmaji). Njihova skupna površina je največ 50 % BTP
stanovanjskega objekta. Apartmaji so namenjeni oddajanju kot
dejavnosti lastnika, kar mora biti razvidno iz zasnove objekta
in instalacij (skupni priključki brez odštevalnih števcev,
skupno ogrevanje). |
5 Oblikovanje
5.1 Gabariti
·
tlorisni gabarit
je podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,2 in je lahko členjen;
·
višinski gabarit:
pritlične stavbe s koto pritličja največ 1,20 m nad raščenim
terenom in višino kolenčnega zidu na podstrešju do 1,20 m;
enonadstropne stavbe s koto pritličja največ 0,30 m nad raščenim
terenom in višino kapi 5,50 m nad koto pritličja
5.2 Streha
·
dopustne so dvokapne strehe s slemenom v smeri daljše stranice
oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru
členjenega tlorisa,
·
dopusten naklon streh je od 38 º do 45 º z upoštevanjem
prevladujočega naklona naselja oziroma dela naselja,
·
strešna kritina je sive barve, razen če ni s PPIP za posamezno
EUP določeno drugače,
·
odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad in strešnih oken,
·
strehe so lahko zaključene s čopom.
5.3 Posebnosti
Za spodnje objekte,
če so prostostoječi objekti, veljajo oblikovalska določila za
stavbe v območjih z naslednjo podrobno namensko rabo:
·
za
objekte 12610, 12301, 12304 oblikovalska določila območij CU in
CD,
·
za
objekte 12630 oblikovalska določila območij CD.
5.4 Posebnosti na
območju narodnega parka
·
dopustni so objekti 11100, 11210, 24110, 24122 ter pod pogoji iz
četrte točke te preglednice tudi objekti 12304 in pogojno
dejavnosti 4b),
·
streha vseh objektov je simetrična dvokapnica z naklonom od 40º
do 45º,
·
stanovanjski objekti imajo podolgovat tloris v razmerju stranic
vsaj 1:1,4,
·
–
etažnost stanovanjskih objektov: P+1+M s koto pritličja pri
vhodu največ 0,30 m nad raščenim terenom in višino kolenčnega
zidu do 0,60 m; P+M s kolenčnim zidom do 1,20 m. |
|
2) Podrobnejši PIP za večstanovanjske površine (SSv): |
|
2. SSv –
STANOVANJSKE POVRŠINE ZA VEČSTANOVANJSKE STAVBE |
1 Namenska raba:
Večstanovanjske
površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi
dejavnostmi. |
2 Dopustna izraba
prostora na parceli, namenjeni gradnji objekta
FZ = 25 %
FI = 0,9
DOBP = 15 % |
3 Dopustni objekti
in dejavnosti:
·
11221 Tri in večstanovanjske stavbe,
·
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
·
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo:
samo stavbe za predšolsko vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje
(vrtci, osnovne šole),
·
24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem –
večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za
določeno igro z žogo, garderobe,
·
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča ter javni
vrtovi, parki in trgi, ki niso sestavni deli javne ceste,
zelenice in druge urejene zelene površine,
·
12420 Garažne stavbe (za potrebe območja). |
4 Pogojno dopustni
objekti in dejavnosti
a) Pogojno so
dopustne tudi naslednje dejavnosti:
·
trgovina na drobno razen z motornimi vozili, storitvene
dejavnosti (razen vzdrževanja in popravila motornih vozil),
dejavnosti osebnih storitev, zdravstvo in socialno varstvo ter
kultura, če služijo tem območjem.
b) Dejavnosti iz
točke a) so dopustne, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
·
obseg dejavnosti do vključno 2 zaposlena na stanovanje,
·
dovolj velika parcela, namenjena gradnji objekta, ki zagotavlja
potrebne površine za funkcioniranje objekta, vključno z
zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe vseh dejavnosti v
stavbi,
·
zagotovljen direktni zunanji dostop v prostore dejavnosti,
·
dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna
vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, ali
gradbene stroje,
·
delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne
povzroča čezmerne obremenitve s hrupom.
c) V
večstanovanjskih stavbah so nestanovanjske dejavnosti dopustne
samo v pritličju. |
5 Oblikovanje
5.1 Gabariti
·
tlorisni gabarit
je podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,2. Tlorisno zasnovo
določi odgovorni projektant glede na značilnosti oblikovanja
okoliške pozidave, pri čemer tlorisni gabarit ne sme preseči
maksimalnih gabaritov stavb v morfološki enoti;
·
višinski gabarit:
P+1+M z višino kolenčnega zidu do 1,20 m.
5.2 Streha
·
dopustne so dvokapne strehe s slemenom v smeri daljše stranice
oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru
členjenega tlorisa,
·
dopusten naklon streh je od 38 º do 45 º z upoštevanjem
prevladujočega naklona naselja oziroma dela naselja,
·
strešna kritina je sive barve, razen če ni s PPIP za posamezno
EUP določeno drugače,
·
odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad in strešnih oken,
·
strehe so lahko zaključene s čopom.
5.3 Posebnosti
a) Za spodnje
objekte, če so prostostoječi objekti, veljajo oblikovalska
določila za stavbe v območjih z naslednjo podrobno namensko
rabo:
·
za
objekte 12630 oblikovalska določila območij CD,
·
za
objekte 12420 oblikovalska določila območij CU.
b) Za potrebe
parkiranja je dopustna postavitev skupnih nadstrešnic na
parcelah, namenjenih gradnji, ki pripadajo stavbam. Nadstrešnice
morajo biti oblikovno zasnovane kot celota. |
|
3) Podrobnejši PIP za stanovanjske površine vaških jeder (SSvj): |
|
3. SSvj –
STANOVANJSKE POVRŠINE – VAŠKA JEDRA |
1 Namenska raba:
Površine vaškega
jedra, kjer se prepletajo površine za stanovanja in kmetije.
Namenjene so bivanju, kmetijskim in dopolnilnim oziroma
spremljajočim dejavnostim. |
2 Dopustna izraba
prostora na parceli, namenjeni gradnji objekta
DOBP = 10 % |
3 Dopustni objekti
in dejavnosti
Ohranjanje in
prenova imata v območjih vaških jeder prednost pred novimi
gradnjami. Ohranjajo se značilnosti območij in arhitekture v
skladu z določili 101. člena tega odloka za registrirano
naselbinsko dediščino. Za vsak poseg je treba v skladu s 99.
členom tega odloka pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih s področja
varstva kulturne dediščine.
a) Dopustni objekti
so:
·
11100 Enostanovanjske stavbe,
·
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne
prireditve in prostori za društvene dejavnosti,
·
12112 Gostilne, restavracije (do 250,00 m2 BTP
objekta ali dela objekta); bifeji, točilnice, bari (do 70,00 m2
BTP dela objekta),
·
12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev:
samo penzion, gostišče,
·
12620 Muzeji in knjižnice: samo galerije, knjižnice,
·
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante,
·
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov,
·
24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem –
večnamenska igrišča za določeno igro z žogo, garderobe,
·
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča,
·
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe,
·
12713 Stavbe za spravilo pridelka,
·
12712 Stavbe za rejo živali,
·
dejavnosti osebnih storitev, pri čemer sme biti površina
prostorov za dejavnost največ 30 % BTP posameznega
stanovanjskega objekta ter gostinske nastanitvene dejavnosti
(samo oddajanje zasebnih sob gostom).
b) Na območju
kmetije je dopustna ureditev gnojišča, ki mora biti vsaj 10,0 m
oddaljeno od meje s sosednjo parcelo, namenjeno stanovanjski
gradnji.
c) Dopustne so
dopolnilne dejavnosti kmetije v skladu s predpisi o vrsti,
obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na
kmetiji razen pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih
virov.
d) Dopusten je obseg
kmetijske dejavnosti s hlevom do 20 glav živine. |
4 Pogojno dopustni
objekti in dejavnosti
a) Pogojno dopustni
objekti so:
·
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti: do 150,00 m2
BTP objekta ali dela objekta,
·
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic: samo pošte in banke,
·
12201 Stavbe javne uprave: samo lokalne skupnosti in krajevni
uradi,
·
12301 Trgovske stavbe (do 200,00 m2 objekta ali dela
objekta),
·
12510 Industrijske stavbe: samo obrtne delavnice (do 150,00 m2
BTP objekta ali dela objekta).
b) Objekti iz točke
a) so dopustni, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
·
obseg dejavnosti do vključno 5 zaposlenih,
·
dejavnost ne potrebuje parkirnih površin za tovorna vozila,
katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, ali gradbene
stroje,
·
delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne
povzroča čezmerne obremenitve s hrupom. |
5 Oblikovanje
5.1 Gabariti
·
tlorisni gabarit
je podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,5;
·
višinski gabarit:
pritlične stavbe do P+M in nadstropne stavbe do P+1+M. Kota
pritličja je največ 0,30 m nad raščenim terenom. Pri pritličnih
objektih je dovoljena višina kolenčnega zidu do 1,20 m. Pri
nadstropnih objektih je dovoljena višina kolenčnega zidu enaka
širini napušča.
5.2 Streha
·
dopustne so dvokapne strehe s slemenom v smeri daljše stranice
oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru
členjenega tlorisa,
·
dopusten naklon streh je od 38 º do 45 º z upoštevanjem
prevladujočega naklona naselja oziroma dela naselja,
·
odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad in strešnih oken,
pri čemer morajo biti stranice frčad ometane ali lesene, odvisno
od značilnosti frčad lokalnega stavbarstva,
·
širina napušča je največ 80 cm, razen v primeru ganka, ko mora
napušč tega prekriti. Širina ganka mora upoštevati širino
gankov, značilno za vaško jedro.
5.3 Posebnosti
·
na
stavbah ne sme biti več manjših balkonov,
·
balkonske ograje imajo vertikalno položene deske.
·
kadar je vaško jedro v območju naselbinske kulturne dediščine,
morajo biti barve fasad ter barve in materiali stavbnega
pohištva usklajeni s smernicami pristojnega organa za varstvo
kulturne dediščine,
·
na
stiku stavbnih in nestavbnih zemljišč se z zasaditvijo nizke in
visoke lokalno značilne vegetacije ali sadnega drevja oblikuje
postopen prehod v odprto krajino.
Za nestanovanjske
kmetijske stavbe veljajo oblikovalska določila za nestanovanjske
kmetijske stavbe v območjih s podrobno namensko rabo SK. |
6 Dopustne gradnje
in posegi
a) Pogojno dopustne
gradnje so:
·
dozidave, ki so dopustne do največ FZ = 60 %,
·
nadzidave.
b) Gradnje iz točke
a) so dopustne, če z novo situacijo ni okrnjena oblikovna podoba
objekta in dela naselja.
c) Za posege v EUP s
podrobno namensko rabo SSvj je treba pridobiti pogoje in
soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
(d) Obstoječe
sadovnjake s starimi visokodebelnimi sortami v vaških jedrih je
treba ohranjati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni
možno, se jih v največji možni meri sanira ali nadomesti. |
|
4) Podrobnejši PIP za stanovanjske površine za posebne namene (SB): |
|
4. SB – STANOVANJSKE
POVRŠINE ZA POSEBNE NAMENE |
1 Namenska raba
Stanovanjske
površine, ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju
različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in
drugih socialnih skupin) ter samostanom. |
2 Dopustna izraba
prostora na parceli, namenjeni gradnji objekta
Pred izdelavo
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba izdelati
preveritev obstoječih faktorjev izkoriščenosti v območju oziroma
območjih z enako podrobno namensko rabo v okolici ter jo
priložiti k projektu. Dopustna izraba prostora se določa po
obstoječih faktorjih v območju, ki izhajajo iz preveritve. Če
obstoječih faktorjev ni možno določiti, velja:
FZ = 35 %
DOBP = 40 % (od tega
polovica na raščenem terenu) |
3 Dopustni objekti
in dejavnosti
a) Dopustni objekti
so:
·
11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene,
·
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
·
24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem,
·
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi,
parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in
druge urejene zelene površine.
b) Pogojno dopustni
objekti so:
·
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo:
samo dnevni center za starejše ali otroke in mladostnike,
·
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante.
c) Objekti iz točke
b) so dopustni, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
·
dovolj velika parcela, namenjena gradnji objekta, ki zagotavlja
potrebne površine za funkcioniranje objekta, vključno z
zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe vseh dejavnosti v
stavbi,
·
delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne
povzroča čezmerne obremenitve s hrupom,
·
dejavnost dopolnjuje osnovno dejavnost v območju (bivanje). |
4 Oblikovanje
4.1 Gabariti
·
tlorisni gabarit:
tlorisno zasnovo določi odgovorni projektant glede na
značilnosti oblikovanja okoliške pozidave, pri čemer tlorisni
gabarit ne sme preseči maksimalnih gabaritov stavb v okolici.
Prilagojen je velikosti in legi parcele, namenjene gradnji
objekta, ter namembnosti območja in funkciji stavb;
·
višinski gabarit:
skladno s 75. členom tega odloka.
4.2 Streha
·
obliko in naklon strešine ter kritino in smeri slemen določi
odgovorni projektant glede na značilnosti okoliške pozidave in
izpostavljene lege stavbe,
·
če
je streha dvokapna, ima sleme v smeri daljše stranice. |
|
5) Podrobnejši PIP za površine podeželskega naselja (SK): |
|
5. SK– POVRŠINE
PODEŽELSKEGA NASELJA |
1 Namenska raba
Površine
podeželskega naselja so namenjene površinam kmetij, dopolnilnim
dejavnostim in bivanju. |
2 Dopustna izraba
prostora na parceli, namenjeni gradnji objekta
FZ = 40 %
DOBP = 30 % |
3 Dopustni objekti
in dejavnosti
a) Dopustni objekti
so:
·
11100 Enostanovanjske stavbe,
·
11210 Dvostanovanjske stavbe,
·
12620 Muzeji in knjižnice: samo galerije,
·
24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem,
·
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča,
·
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe,
·
12713 Stavbe za spravilo pridelka,
·
12712 Stavbe za rejo živali.
b) Dopustne so
dopolnilne dejavnosti kmetije v skladu s predpisi o vrsti,
obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na
kmetiji razen pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih
virov. V skladu s tem so dopustni tudi objekti za opravljanje
teh dejavnosti.
c) Dopusten je obseg
kmetijske dejavnosti s hlevom do 120 glav živine, oziroma 40
glav živine, če gre za območje kulturne dediščine.
d) Na območju
kmetije je dopustna ureditev gnojišča, ki mora biti vsaj 10,0 m
oddaljeno od meje s sosednjo parcelo, namenjeno stanovanjski
gradnji.
e) Gradbeno
dovoljenje za gradnjo nove kmetije mora obravnavati objekte
celotne kmetije in ne samo stanovanjske stavbe. Gradbeno
dovoljenje za gradnjo nove kmetije lahko obravnava samo
kmetijske objekte, ne sme pa obravnavati samo stanovanjske
stavbe. |
|
4 Pogojno dopustni
objekti in dejavnosti
a) Pogojno dopustni
objekti so:
·
12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev:
samo penzion, gostišče,
·
12510 Industrijske stavbe: samo obrtne delavnice (150,00 m2 BTP
objekta ali dela objekta), če so namenjene dopolnilni dejavnosti
kmetije.
b) Objekti iz točke
a) so dopustni, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
·
obseg dejavnosti do vključno 5 zaposlenih,
·
dovolj velika parcela, namenjena gradnji objekta, ki zagotavlja
potrebne površine za funkcioniranje objekta, vključno z
zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe vseh dejavnosti v
stavbi,
·
dejavnost ne potrebuje parkirnih površin za tovorna vozila,
katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, ali gradbene
stroje,
·
delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne
povzroča čezmerne obremenitve s hrupom. |
5 Oblikovanje
5.1 Gabariti
·
tlorisni gabarit:
gospodarska poslopja in pomožne kmetijske stavbe (razen silosov)
imajo podolgovat tlorisni gabarit v razmerju stranic vsaj 1:2,
·
višinski gabarit:
etažnost P+M.
5.2 Streha
·
dopustne so dvokapne strehe s slemenom v smeri daljše stranice,
·
naklon streh je od 35º do 45 º (ne velja za silose),
·
v
primeru dozidav h gospodarskim poslopjem in hlevom so izjemoma
dopustne lomljene strešine, če zaradi prevelikih strešnih
dimenzij izvedba strehe v predpisanem naklonu ni možna oziroma
racionalna (izjema se utemelji v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja).
5.3 Posebnosti
·
na
stiku stavbnih in nestavbnih zemljišč se z zasaditvijo nizke in
visoke lokalno značilne vegetacije ali sadnega drevja oblikuje
postopen prehod v odprto krajino.
Za stanovanjske
stavbe veljajo oblikovalska določila za stanovanjske stavbe v
območjih s podrobno namensko rabo SSe.
5.4 Posebnosti na
območju narodnega parka
·
streha vseh objektov je simetrična dvokapnica z naklonom od 40º
do 45º,
·
gospodarska poslopja imajo podolgovat tlorisni gabarit v
razmerju stranic vsaj 1:1,5,
·
stanovanjski objekti imajo podolgovat tloris v razmerju stranic
vsaj 1:1,4,
·
etažnost stanovanjskih objektov: P+1+M s koto pritličja pri
vhodu največ 0,30 m nad raščenim terenom in višino kolenčnega
zidu do 0,60 m; P+M s kolenčnim zidom do 1,20 m. |
|
6) Podrobnejši PIP za površine počitniških hiš (SP): |
|
6. SP –POVRŠINE
POČITNIŠKIH HIŠ |
1 Namenska raba
Površine počitniških
hiš so namenjene počitniškemu bivanju. |
2 Dopustna izraba
prostora na parceli, namenjeni gradnji objekta, objekti in
dejavnosti
Izraba prostora na
parceli, namenjeni gradnji objekta, objekti in drugi posegi so
dopustni v skladu z veljavnimi upravnimi dovoljenji.
Za zakonito zgrajene
objekte sta dopustna vzdrževanje in odstranitev objektov. Za
nezakonito zgrajene objekte je dopustna odstranitev objektov.
Povečevanje
(dozidave, nadzidave) objektov ni dopustno.
Dopustno je
počitniško bivanje. Sprememba namembnosti počitniških hiš v
objekte za stalno bivanje ali druge namembnosti ni dopustna. |
3 Oblikovanje
Upoštevajo se
določila za oblikovne značilnosti objektov in urejanje okolice
objektov, kakor so predpisana z veljavnimi upravnimi dovoljenji. |
121.
člen |
(območja centralnih dejavnosti) |
1) Podrobnejši PIP za osrednja območja centralnih dejavnosti (CU): |
|
7. CU – OSREDNJA
OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
1 Namenska raba
Območja osrednjih
centralnih dejavnosti so namenjena trgovskim, oskrbnim,
storitvenim, upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim in
izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim dejavnostim ter
bivanju. |
2 Dopustna izraba
prostora na parceli, namenjeni gradnji objekta
Pred izdelavo
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba izdelati
preveritev obstoječih faktorjev izkoriščenosti v območju oziroma
območjih z enako podrobno namensko rabo v okolici ter jo
priložiti k projektu. Dopustna izraba prostora se določa po
obstoječih faktorjih v območju, ki izhajajo iz preveritve. Če
obstoječih faktorjev ni možno določiti, velja:
FZ = 40 %
DOBP = 30 % |
3 Dopustni objekti
in dejavnosti
a) Dopustni objekti
so:
·
11100 Enostanovanjske stavbe,
·
11210 Dvostanovanjske stavbe,
·
11221 Tri in večstanovanjske stavbe,
·
11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene,
·
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
·
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine:
samo župnišča
·
12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
·
12201 Stavbe javne uprave,
·
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
·
12203 Druge poslovne stavbe,
·
12301 Trgovske stavbe,
·
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
·
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
·
12650 Stavbe za šport (kot sestavni del vzgojno-izobraževalnih
dejavnosti),
·
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo,
·
12620 Muzeji in knjižnice,
·
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante,
·
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov,
·
12302 Sejemske dvorane, razstavišča,
·
24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem –
večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za
določeno igro z žogo, garderobe,
·
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča ter javni
vrtovi, parki in trgi, ki niso sestavni deli javne ceste,
zelenice in druge urejene zelene površine,
·
12420 Garažne stavbe,
·
12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih
komunikacij in z njimi povezane stavbe: samo stavbe in terminali
na avtobusnih postajah in z njimi povezane stavbe.
b) Pritličja stavb
morajo biti v javni rabi. |
4 Oblikovanje
4.1 Gabariti
·
tlorisni gabarit
je podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,2 in je lahko členjen,
·
višinski gabarit:
skladno s 75. členom tega odloka.
4.2 Streha
·
dopustne so dvokapne strehe s slemenom v smeri daljše stranice
oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru
členjenega tlorisa,
·
dopusten naklon streh je od 38 º do 45 º z upoštevanjem
prevladujočega naklona naselja oziroma dela naselja,
·
odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad in strešnih oken,
·
strehe so lahko zaključene s čopom.
4.3 Posebnosti na
območju narodnega parka
·
streha vseh objektov je simetrična dvokapnica z naklonom od 40º
do 45º,
·
stanovanjski objekti imajo podolgovat tloris v razmerju stranic
vsaj 1:1,4,
·
etažnost stanovanjskih objektov: P+1+M s koto pritličja pri
vhodu največ 0,30 m nad raščenim terenom in višino kolenčnega
zidu do 0,60 m; P+M s kolenčnim zidom do 1,20 m,
·
oblikovanje nestanovanjskih objektov sledi oblikovanju kmetij in
okoliških objektov v narodnem parku, objekti imajo podolgovat
tloris v razmerju stranic vsaj 1:1,4. |
|
2) Podrobnejši PIP za druga območja centralnih dejavnosti (CD): |
|
8. CD – DRUGA
OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
1 Namenska raba
Druga območja
centralnih dejavnosti so namenjena trgovskim, oskrbnim,
storitvenim, upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim in
izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim dejavnostim brez
bivanja. |
2 Dopustna izraba
prostora na parceli, namenjeni gradnji objekta
Pred izdelavo
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba izdelati
preveritev obstoječih faktorjev izkoriščenosti v območju oziroma
območjih z enako podrobno namensko rabo v okolici ter jo
priložiti k projektu. Dopustna izraba prostora se določa po
obstoječih faktorjih v območju, ki izhajajo iz preveritve. Če
obstoječih faktorjev ni možno določiti, velja:
FZ = 40 %
DOBP = 30 % |
3 Dopustni objekti
in dejavnosti
·
12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
·
12201 Stavbe javne uprave,
·
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
·
12203 Druge poslovne stavbe,
·
12301 Trgovske stavbe,
·
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti,
·
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
·
12650 Stavbe za šport (kot sestavni del vzgojno-izobraževalnih
dejavnosti),
·
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo,
·
12620 Muzeji in knjižnice,
·
12640 Stavbe za zdravstvo: samo ambulante,
·
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov,
·
12302 Sejemske dvorane, razstavišča,
·
24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem –
večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za
določeno igro z žogo, garderobe,
·
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča ter javni
vrtovi, parki in trgi, ki niso sestavni deli javne ceste,
zelenice in druge urejene zelene površine,
·
12420 Garažne stavbe,
·
12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih
komunikacij in z njimi povezane stavbe: samo stavbe in terminali
na avtobusnih postajah in z njimi povezane stavbe. |
4 Oblikovanje
4.1 Gabariti
·
tlorisni gabarit
tlorisno zasnovo določi odgovorni projektant glede na
značilnosti oblikovanja okoliške pozidave, pri čemer tlorisni
gabarit ne sme preseči maksimalnih gabaritov stavb v okolici.
Prilagojen je velikosti in legi parcele, namenjene gradnji
objekta, ter namembnosti območja in funkciji stavb;
·
višinski gabarit
stavbe ne sme presegati višine slemena najvišje stavbe na
območju v oddaljenosti do 50 m od parcele, namenjene gradnji
novega objekta, k čemur se ne štejejo cerkveni in gasilski
stolpi.
4.2. Streha
·
obliko in naklon strešine ter kritino in smeri slemen določi
odgovorni projektant glede na značilnosti okoliške pozidave in
izpostavljene lege stavbe,
·
če
je streha dvokapna, ima sleme v smeri daljše stranice. |
122.
člen |
(območja proizvodnih dejavnosti) |
1) Podrobnejši PIP za gospodarske cone (IG): |
|
9. IG – GOSPODARSKE
CONE |
1 Namenska raba
Gospodarske cone so
namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim
in proizvodnim dejavnostim. |
2 Dopustna izraba
prostora na parceli, namenjeni gradnji objekta
FZ = 50 %
DOBP = 20 % |
3 Dopustni objekti
in dejavnosti
·
12510 Industrijske stavbe,
·
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča,
·
12303 Bencinski servisi,
·
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti
·
12203 Druge poslovne stavbe
·
12301 Trgovske stavbe (samo industrijske prodajalne do 2000,00 m2
BTP posamezne stavbe),
·
12112 Gostilne, restavracije in točilnice, ki služijo temu
območju
·
12420 Garažne stavbe,
·
21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste:
samo parkirišča in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5
tone, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za
dostavna vozila
·
cestno vzdrževalne baze. |
4 Oblikovanje
4.1 Gabariti
·
tlorisni gabarit
je podolgovat, praviloma v razmerju stranic vsaj 1:1,2 in je
lahko členjen,
·
višinski gabarit
stavbe ne sme presegati višine slemena najvišje stavbe na
območju v oddaljenosti do 50 m od parcele, namenjene gradnji
novega objekta, k čemur se ne štejejo cerkveni in gasilski
stolpi. Če tehnološki proces zahteva drugače, je dopustna tudi
drugačna višina.
4.2 Streha
·
naklon strešine določi odgovorni projektant glede na funkcijo
stavbe ter značilnosti okoliške pozidave in izpostavljene lege
stavbe,
·
streha je dvokapna s slemenom v smeri daljše stranice,
·
kritina je sive barve.
4.3 Posebnosti
·
sklopi objektov morajo biti oblikovno poenoteni. |
123.
člen |
(posebna območja) |
1) Podrobnejši PIP za površine za turizem (BT): |
|
10. BT – POVRŠINE ZA
TURIZEM |
1 Namenska raba
Površine za turizem
so namenjene hotelom ter drugim objektom za turistično ponudbo
in nastanitev. |
2 Dopustna izraba
prostora na parceli, namenjeni gradnji objekta
Pred izdelavo
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba izdelati
preveritev obstoječih faktorjev izkoriščenosti v območju oziroma
območjih z enako podrobno namensko rabo v okolici ter jo
priložiti k projektu. Dopustna izraba prostora se določa po
obstoječih faktorjih v območju, ki izhajajo iz preveritve. Če
obstoječih faktorjev ni možno določiti, velja
FZ = 35 %
DOBP = 30 % |
|
3 Dopustni objekti
in dejavnosti
a) Dopustni objekti
so:
·
12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe za kratkotrajno
nastanitev,
·
12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno
nastanitev,
·
12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
·
12203 Druge poslovne stavbe: samo konferenčne in kongresne
stavbe,
·
12302 Sejemske dvorane, razstavišča,
·
24110 Športna igrišča: razen površin za avtomobilske,
motoristične, kolesarske ali konjske dirke,
·
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: razen zabaviščnih parkov, tudi vodnih in podobnih
objektov na prostem ter igrišč za golf,
·
12420 Garažne stavbe za potrebe osnovne namembnosti območja.
b) Bungalovi,
apartmajska naselja in apartmaji, razen hotelski apartmaji, niso
dopustni.
c) V hotelskih in
podobnih gostinskih stavbah je dopustno bivanje lastnika ali
upravljavca objekta, in sicer največ ena stanovanjska enota.
Počitniška stanovanja, ki niso predmet trženja v turistične
namene, v teh objektih niso dopustna. |
4 Pogojno dopustni
objekti in dejavnosti
a) Pogojno dopustne
dejavnosti so:
·
izobraževalne dejavnosti,
·
kulturne in razvedrilne dejavnosti.
b) Dejavnosti iz
točke a) so dopustne, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
·
dejavnosti dopolnjujejo osnovno namembnost območja,
·
dejavnosti so umeščene v kleti ali pritličju objekta in v skupni
površini ne presegajo 3/4 posamezne etaže,
·
dovolj velika parcela, namenjena gradnji objekta, ki zagotavlja
potrebne površine za funkcioniranje objekta, vključno z
zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe vseh dejavnosti v
stavbi. |
5 Oblikovanje
5.1 Gabariti
·
tlorisni gabarit:
je podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,2 in je lahko členjen,
·
višinski gabarit:
skladno s 75. členom tega odloka.
5.2 Streha
·
dopustne so dvokapne strehe s slemenom v smeri daljše stranice,
·
dopusten naklon streh je od 38 º do 45 º z upoštevanjem
prevladujočega naklona naselja oziroma dela naselja,
·
odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad in strešnih oken.
5.3 Posebnosti na
območju narodnega parka
·
streha vseh objektov je simetrična dvokapnica z naklonom od 40º
do 45º,
·
objekti imajo podolgovat tloris v razmerju stranic vsaj 1:1,4. |
124.
člen |
(območja zelenih površin) |
1) Podrobnejši PIP za površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS): |
|
11. ZS – POVRŠINE ZA
ODDIH, REKREACIJO IN ŠPORT |
1 Namenska raba
Površine za oddih,
rekreacijo in šport so namenjene preživljanju prostega časa,
oddihu, rekreaciji in športom na prostem ter izboljšanju
kakovosti bivanja. |
2 Dopustni objekti
in dejavnosti
a) Dopustni objekti
so:
·
24110 Športna igrišča: razen površin za avtomobilske,
motoristične ali konjske dirke,
·
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: razen zabaviščnih parkov, tudi vodnih in podobnih
objektov na prostem ter igrišč za golf,
·
12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo
sanitarni prostori,
·
tribune za gledalce,
·
–
počivališča, naprave za rekreacijo v naravi, piknik prostori,
klopi, mize, lesena zavetišča do velikosti 100,00 m2,
razgledišča, koši za odpadke, informativne table, kažipoti in
podobna mikrourbana oprema. |
3 Pogojno dopustni
objekti in dejavnosti
a) Pogojno dopustni
objekti so:
·
spremljajoči objekti, potrebni za funkcioniranje športnih igrišč
(garderobe, shrambe rekvizitov, orodja in strojev, sanitarije,
klubski prostor in podobno).
b) Objekti iz točke
a) so dopustni, če dopolnjujejo osnovno namembnost območja.
Velikost objekta za posamezno dejavnost je določena v PPIP za
posamezno EUP. |
4 Oblikovanje
a) Ureditve,
objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem kompleksu
oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi
ureditvami stičnih območij. Pri urejanju novih površin se v
največji možni meri ohranjajo neutrjene, raščene površine.
b) Travnata ali
peščena igrišča se uredijo na naravno ravnem prostoru oziroma na
prostoru, ki ga je možno primerno urediti (zravnati, samo delno
nasuti, urediti in sanirati brežine) brez večjih zemeljskih del. |
|
2) Podrobnejši PIP za parke (ZP): |
|
12. ZP – PARKI |
1 Namenska raba
Parki so urejena
območja odprtega prostora v naselju in so namenjeni preživljanju
prostega časa ter izboljšanju kakovosti bivanja. |
2 Dopustni objekti
in dejavnosti ter ostali pogoji
a) Dopustni objekti
so:
·
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi,
parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in
druge urejene zelene površine.
b) Dopustno je
vzdrževanje in odstranitev GJI, drugih omrežij v javni rabi ter
pomožnih infrastrukturnih objektov. Nove ureditve in gradnja
objektov GJI je dopustna izjemoma, za priključke objektov in
naprav na primarno omrežje ter izjemoma na krajših odsekih za
primarno omrežje, če kakršnakoli druga možnost gradnje in poteka
ni mogoča.
c) V območju ZP ni
dopustno postavljanje ograj razen na meji območja z drugo
podrobno namensko rabo.
d) Urbana in
mikrourbana oprema morata biti na celotnem območju EUP oziroma
na celotnem območju parka, če ga sestavlja več EUP, oblikovno
poenoteni.
e) Raščen teren (s
travo, grmovnicami, drevjem in drugimi zasaditvami) mora
pokrivati najmanj 70 % površine parka. |
|
3) Podrobnejši PIP za pokopališča (ZKp): |
|
13. ZKp –
POKOPALIŠČA |
1 Namenska raba
Pokopališča so
namenjena površinam za pokop in spominu na umrle. |
2 Dopustni objekti
in dejavnosti
a) Dopustni objekti
so:
·
24204 Pokopališča,
·
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov,
·
12722 Pokopališke stavbe,
·
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo javni
sanitarni prostori,
·
12301 Trgovske stavbe: samo za potrebe pokopališča,
·
–
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo za potrebe
pokopališča. |
3 Oblikovanje
3.1 Gabariti
·
tlorisni gabarit
tlorisno zasnovo objektov določi odgovorni projektant glede na
značilnosti oblikovanja okoliške pozidave, pri čemer tlorisni
gabarit ne sme preseči maksimalnih gabaritov stavb v okolici.
Prilagojen je velikosti in legi parcele, namenjene gradnji
objekta, ter namembnosti območja in funkciji stavb,
·
višinski gabarit:
pritlični objekti.
3.2 Streha
·
naklon strešine določi odgovorni projektant glede na funkcijo
stavbe ter značilnosti okoliške pozidave in izpostavljene lege
stavbe,
·
streha je dvokapna s slemenom v smeri daljše stranice,
·
–
kritina je sive barve. |
|
4) Podrobnejši PIP za vojna grobišča (ZKv): |
|
14. ZKv – VOJNA
GROBIŠČA |
1 Namenska raba
Vojna grobišča so
pokopališča ter so namenjena površinam za pokop in spominu na
umrle. |
2 Dopustni objekti
in dejavnosti
a) Dopustni objekti
so:
·
24204 Pokopališča,
·
ograje, spominska obeležja ali drugi spominski objekti.
b) Dopustni posegi
so:
·
posegi, katerih namen je nadaljnja raziskava in potrditev
obstoječih grobišč, in sicer pod strokovnim nadzorom,
·
posegi, ki so potrebni za varstvo vojnih grobišč.
c) Območje vojnega
grobišča obsega tudi zemljišče, ki je potrebno za njegovo
varstvo. Dostop do grobišč mora biti omogočen.
d) Na vojnih
grobiščih je v skladu z zakonom, ki ureja vojna grobišča,
prepovedano:
·
spreminjati zunanji videz grobišč,
·
poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente,
·
izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do
grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. |
125.
člen |
(območja gospodarske javne infrastrukture) |
1) Podrobnejši PIP za površine cest (PC): |
|
15. PC – POVRŠINE
CEST |
1 Namenska raba
Površine cest so
namenjene izvajanju motornega, kolesarskega in peš prometa. |
2 Dopustni objekti
in dejavnosti
·
državne ceste: 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in
regionalne ceste,
·
občinske ceste: 21120 Lokalne ceste in javne poti,
·
21410 Mostovi in viadukti,
·
21420 Predori. |
3 Oblikovanje
Upoštevati je treba
urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti stičnih
območij. Posamezni sistemi, omrežja in tipologija objektov
morajo biti poenoteni.
Ob rekonstrukcijah
se obstoječe drevorede ohranja skladno s 77. členom tega odloka.
4 Posebnosti na
območju narodnega parka
Ureditve prometne
infrastrukture morajo upoštevati posebnosti in značilnosti
zavarovanega območja (zmanjšanje oziroma prilagoditve računskih
hitrosti, radijev, normalnih prečnih prerezov, oblikovanje
ipd.), hkrati pa zagotavljati minimalni potrebni standard
prometno varnostnih in tehničnih zahtev. |
|
2) Podrobnejši PIP za površine železnic (PŽ): |
|
16. PŽ – POVRŠINE
ŽELEZNIC |
1 Namenska raba
Površine železnic so
namenjene izvajanju železniškega prometa. |
2 Dopustni objekti
in dejavnosti
·
21210 Glavne in regionalne železniške proge,
·
21410 Mostovi in viadukti,
·
21420 Predori,
·
12510 Industrijske stavbe: samo avtomehanične in podobne
delavnice za potrebe območja,
·
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo pokrite skladiščne
površine za potrebe območja,
·
postajališča in peroni. |
3 Oblikovanje
Upoštevati je treba
urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti stičnih
območij. Posamezni sistemi, omrežja in tipologija objektov
morajo biti poenoteni. |
|
3) Podrobnejši PIP za ostale prometne površine (PO): |
|
17. PO – OSTALE
PROMETNE POVRŠINE |
1 Namenska raba
Ostale prometne
površine so namenjene objektom transportne infrastrukture ter
objektom in napravam za odvijanje prometa, kot so prometni
terminali, postajališča avtobusnega in železniškega prometa ipd. |
2 Dopustni objekti
in dejavnosti
a) Dopustni objekti
so:
·
odprta parkirišča,
·
parkirne površine za avtobuse.
b) Na avtobusnih in
železniških postajah ter bencinskih servisih so dopustne
spremljajoče storitvene dejavnosti, trgovina in gostinstvo, če
dopolnjujejo osnovno namembnost območja. |
3 Oblikovanje
Upoštevati je treba
urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti stičnih
območij. Posamezni sistemi, omrežja in tipologija objektov
morajo biti poenoteni. |
|
4) Podrobnejši PIP za območja energetske infrastrukture (E): |
|
18. E – OBMOČJA
ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
1 Namenska raba
Območja energetske
infrastrukture so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih
služb s področja energetike. |
2 Dopustni objekti
in dejavnosti
a) Dopustni objekti
so:
·
23020 Elektrarne in drugi energetski objekti: samo mHE in drugi
energetski objekti ,
·
21520 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,
·
objekti in naprave, namenjeni vzdrževanju vodnih zemljišč
površinskih voda in vodnim objektom.
b) Na obstoječih
objektih mHE z izdanim upravnim dovoljenjem in podeljeno
koncesijo so dopustne rekonstrukcije, vzdrževalna dela in tista
dela, ki izboljšujejo oziroma vzpostavljajo ekološko stanje
vodotoka (zagotovitev ekološko sprejemljivega pretoka, ribje
steze) in vodni režim vodotoka (naravna dinamika vodotoka). |
3 Oblikovanje
Upoštevati je treba
urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti stičnih
območij. Posamezni sistemi, omrežja in tipologija objektov
morajo biti poenoteni. |
126.
člen |
(površine razpršene poselitve) |
1) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve za stanovanja (As): |
|
19. As – POVRŠINE
RAZPRŠENE POSELITVE ZA STANOVANJA |
1 Namenska raba
Površine razpršene
poselitve za stanovanja so območja poselitve izven strnjenih
naselij, ki so pretežno namenjene bivanju ter dopolnilnim
dejavnostim. |
2 Dopustna izraba
prostora na parceli, namenjeni gradnji objekta
FZ = 35 %
DOBP = 30 % |
3 Dopustni objekti
in dejavnosti
·
11100 Enostanovanjske stavbe,
·
11210 Dvostanovanjske stavbe,
·
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča ter javni
vrtovi, parki in trgi, ki niso sestavni deli javne ceste,
zelenice in druge urejene zelene površine. |
4 Pogojno dopustni
objekti in dejavnosti
Dopustna je
gostinska nastanitvena dejavnost (samo oddajanje zasebnih sob
gostom), če je parcela, namenjena gradnji objekta oziroma na
kateri stoji zgrajeni objekt, dovolj velika, da zagotavlja
potrebne površine za funkcioniranje objekta, vključno z
zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe vseh dejavnosti v
stavbi. |
5.1 Oblikovanje
Na stiku stavbnih in
nestavbnih zemljišč se z zasaditvijo nizke in visoke lokalno
značilne vegetacije ali sadnega drevja oblikuje postopen prehod
v odprto krajino.
Za stanovanjske
stavbe veljajo oblikovalska določila za stanovanjske stavbe v
območjih s podrobno namensko rabo SSe.
5.2 Posebnosti na
območju narodnega parka
·
med stanovanjskimi stavbami so dopustne samo 11100
Enostanovanjske stavbe,
·
streha vseh objektov je simetrična dvokapnica z naklonom od 40º
do 45º,
·
stanovanjski objekti imajo podolgovat tloris v razmerju stranic
vsaj 1:1,4,
·
etažnost stanovanjskih objektov: P+1+M s koto pritličja pri
vhodu največ 0,30 m nad raščenim terenom in višino kolenčnega
zidu do 0,60 m; P+M s kolenčnim zidom do 1,20 m. |
|
2) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve za kmetije (Ak): |
|
20. Ak – POVRŠINE
RAZPRŠENE POSELITVE ZA KMETIJE |
1 Namenska raba
Površine razpršene
poselitve za kmetije so območja poselitve izven strnjenih
naselij, ki so pretežno namenjene kmetijam, bivanju ter
dopolnilnim dejavnostim. |
2 Dopustna izraba
prostora na parceli, namenjeni gradnji objekta
FZ = 40 %
DOBP = 30 % |
3 Dopustni objekti
in dejavnosti
·
11100 Enostanovanjske stavbe,
·
11210 Dvostanovanjske stavbe,
·
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča,
·
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe,
·
12713 Stavbe za spravilo pridelka,
·
12712 Stavbe za rejo živali.
b) Dopustne so
dopolnilne dejavnosti kmetije v skladu s predpisi o vrsti,
obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na
kmetiji razen pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih
virov. V skladu s tem so dopustni tudi objekti za opravljanje
teh dejavnosti.
c) Dopusten je obseg
kmetijske dejavnosti s hlevom do 120 glav živine, oziroma 40
glav živine, če gre za območje kulturne dediščine.
d) Na območju
kmetije je dopustna ureditev gnojišča, ki mora biti vsaj 10,0 m
oddaljeno od meje s sosednjo parcelo, namenjeno stanovanjski
gradnji.
e) Gradbeno
dovoljenje za gradnjo nove kmetije mora obravnavati objekte
celotne kmetije in ne samo stanovanjske stavbe. Gradbeno
dovoljenje za gradnjo nove kmetije lahko obravnava samo
kmetijske objekte, ne sme pa obravnavati samo stanovanjske
stavbe. |
4 Pogojno dopustni
objekti in dejavnosti
a) Pogojno dopustni
objekti in dejavnosti so:
·
12510 Industrijske stavbe: samo obrtne delavnice (100,00 m2 BTP
objekta ali dela objekta), če so namenjene dopolnilni dejavnosti
kmetije,
·
gostinske nastanitvene dejavnosti (samo oddajanje zasebnih sob
gostom).
b) Objekti iz točke
a) so dopustni, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
·
dovolj velika parcela, namenjena gradnji objekta, ki zagotavlja
potrebne površine za funkcioniranje objekta, vključno z
zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe vseh dejavnosti v
stavbi,
·
brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje, bivalno
okolje in naravno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih
emisij, povečane obremenitve s prometom) glede na obstoječe
obremenitve,
·
dejavnost ne potrebuje parkirnih površin za tovorna vozila,
katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, ali gradbene
stroje. |
5.1 Oblikovanje
Na stiku stavbnih in
nestavbnih zemljišč se z zasaditvijo nizke in visoke lokalno
značilne vegetacije ali sadnega drevja oblikuje postopen prehod
v odprto krajino.
Za stanovanjske
stavbe veljajo oblikovalska določila za stanovanjske stavbe v
območjih s podrobno namensko rabo SSe. Za gospodarska poslopja
in pomožne kmetijske stavbe veljajo oblikovalska določila za
stavbe enake namembnosti v območjih s podrobno namensko rabo SK.
5.2 Posebnosti na
območju narodnega parka
·
streha vseh objektov je simetrična dvokapnica z naklonom od 40º
do 45º,
·
gospodarska poslopja imajo podolgovat tlorisni gabarit v
razmerju stranic vsaj 1:1,5,
·
stanovanjski objekti imajo podolgovat tloris v razmerju stranic
vsaj 1:1,4,
·
etažnost stanovanjskih objektov: P+1+M s koto pritličja pri
vhodu največ 0,30 m nad raščenim terenom in višino kolenčnega
zidu do 0,60 m; P+M s kolenčnim zidom do 1,20 m. |
|
3) Podrobnejši PIP za druge površine razpršene poselitve (Ad): |
|
21. Ad – DRUGE
POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE |
1 Namenska raba
Druge površine
razpršene poselitve so območja poselitve izven strnjenih
naselij, ki so pretežno namenjene objektom za gospodarjenje z
gozdovi in za upravljanje lovskega območja ter za zavetje v
visokogorju. |
2 Dopustna izraba
prostora na parceli, namenjeni gradnji objekta
Pred izdelavo
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba izdelati
preveritev obstoječih faktorjev izkoriščenosti v območju oziroma
območjih z enako podrobno namensko rabo v okolici ter jo
priložiti k projektu. Dopustna izraba prostora se določa po
obstoječih faktorjih v območju, ki izhajajo iz preveritve. |
3 Dopustni objekti
in dejavnosti
·
planinske koče in domovi, gozdarske koče, logarnice in lovske
koče,
·
v
gozdarskih kočah je dejavnost tabornikov dopustna s soglasjem
upravljavca narodnega parka,
·
za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela in
rekonstrukcije, ki pomenijo oblikovno ali okoljsko sanacijo
(npr. gradnja čistilnih naprav, zamenjava neustreznih energentov
z naravnimi viri),
·
povečanje nočitvenih zmogljivosti v objektih ni dopustno. |
4 Oblikovanje
Pri gradnji,
rekonstrukciji in vzdrževanju objektov se uporablja materiale,
značilne za območje narodnega parka. Gradi se skladno z
značilnostmi kulturne dediščine v narodnem parku ter na način,
ki upošteva stavbno tipologijo območja.
Streha vseh objektov
je simetrična dvokapnica z naklonom od 40º do 45º. |
127.
člen |
(območja kmetijskih zemljišč) |
|
22. K1 – NAJBOLJŠA
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
K2 – DRUGA KMETIJSKA
ZEMLJIŠČA |
1 Namenska raba
Območja najboljših
in drugih kmetijskih zemljišč so namenjena kmetijski pridelavi. |
2 Dopustni objekti
in posegi
a) Dopustni objekti
in posegi so:
·
agrarne operacije skladno s predpisi o kmetijskih zemljiščih.
Načrtuje in izvaja se jih ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje
narave, kulturne dediščine, prepoznavnosti krajin in značilnosti
krajinskega vzorca ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev;
·
sanacija nelegalnih kopov (brez izkoriščanja mineralnih surovin)
in divjih odlagališč odpadkov s kontroliranim odlaganjem
inertnih odpadkov (do višine okoliškega terena) in vzpostavitev
kmetijskih površin na podlagi projekta in soglasij pristojnih
služb;
·
objekti za vodnogospodarske ureditve (pregrade, jezovi ipd.),
vodnogospodarske ureditve obstoječih strug, potokov in
hudournikov po usmeritvah pristojne vodne uprave ter druge
ureditve za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda;
·
naprave in oprema za varstvo pred točo;
·
objekti, ki neposredno služijo kmetijskim zemljiščem in
vodnogospodarskim ureditvam (dovodni in odvodni kanali,
namakalni in osuševalni sistemi), skladno z zakonskimi in
podzakonskimi akti, ki urejajo to področje;
·
gradnja objektov za črpanje, filtriranje in zajem vode ne glede
na zahtevnost objekta ob upoštevanju zakonskih in podzakonskih
aktov, ki urejajo to področje.
b) Ureditev vrtin
ali vodnjakov za potrebe namakanja kmetijskih površin, je
dopustna le na območjih, za katera bodo po izračunu vodne
bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene.
c) Vse nelegalne
kope je treba v čim krajšem času sanirati (brez izkoriščanja
mineralnih surovin). Možna je sanacija s sukcesijo oziroma z
vzpostavitvijo prvotne primarne rabe. V vseh nelegalnih kopih je
treba do končne sanacije s fizičnimi ovirami (zapore) preprečiti
odvažanje mineralne surovine.
d) Vsi zgoraj
navedeni objekti in posegi se na območju narodnega parka
izvajajo tudi v skladu s predpisi o narodnem parku.
e) Poseganje v
grbinaste travnike ni dopustno.
f) Obstoječe
ekstenzivne oziroma travniške sadovnjake s starimi
visokodebelnimi sortami je treba ohranjati. Če to zaradi
tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, se jih nadomesti
oziroma sanira. Določilo velja tudi pri širitvi stavbnih
zemljišč na robu naselij: če zaradi tehničnih zahtev gradnje
pride do odstranitve dela ali celega sadovnjaka, se mora
sadovnjak na stiku stavbnih in nestavbnih zemljišč na novo
zasaditi, tako da se oblikuje postopen prehod v odprto krajino. |
128.
člen |
(območja gozdnih zemljišč) |
1) Podrobnejši PIP za gozdna zemljišča (Gg): |
|
23. Gg – GOZDNA
ZEMLJIŠČA |
1 Namenska raba
Gozdna zemljišča so
namenjena gozdovom, njihovemu izkoriščanju in gospodarjenju z
gozdovi. |
2 Dopustni objekti
in posegi
a)
Dopustni objekti so:
·
objekti in druga dela, ki povečujejo požarno varnost gozdov,
·
sanacija nelegalnih kopov (brez izkoriščanja mineralnih surovin)
in divjih odlagališč odpadkov s kontroliranim odlaganjem
inertnih odpadkov na podlagi projekta in soglasij pristojnih
služb,
·
gozdarska investicijsko-vzdrževalna dela skladno s predpisi o
gozdovih,
·
posegi v skladu z gozdnogospodarskimi in lovskogojitvenimi
načrti,
·
objekti za vodnogospodarske ureditve (pregrade, jezovi ipd.),
vodnogospodarske ureditve obstoječih strug, potokov in
hudournikov po usmeritvah pristojne vodne uprave ter druge
ureditve za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda in
objekti za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
·
gradnja objektov za črpanje, filtriranje in zajem vode ne glede
na zahtevnost objekta ob upoštevanju zakonskih in podzakonskih
aktov, ki urejajo to področje.
b) Vse nelegalne
kope je treba v čim krajšem času sanirati (brez izkoriščanja
mineralnih surovin). Možna je sanacija s sukcesijo oziroma z
vzpostavitvijo prvotne primarne rabe. V vseh nelegalnih kopih je
treba do končne sanacije s fizičnimi ovirami (zapore) preprečiti
odvažanje mineralne surovine.
c) Vsi zgoraj
navedeni objekti in posegi se na območju narodnega parka
izvajajo tudi v skladu s predpisi o narodnem parku.
d) Krčitve gozdov za
ureditev vzletišč jadralnega padalstva oziroma zmajarstva niso
dopustne. |
|
2) Podrobnejši PIP za gozdove posebnega pomena (Gpn): |
|
24. Gpn – GOZD
POSEBNEGA NAMENA |
1 Namenska raba
Območja gozdov s
posebnim namenom so namenjena gozdovom s poudarjeno estetsko,
rekreacijsko in varovalno funkcijo. |
2 Dopustni objekti
in posegi
a)
Dopustni objekti in posegi so:
·
objekti in druga dela, ki povečujejo požarno varnost gozdov,
·
sanacija nelegalnih kopov (brez izkoriščanja mineralnih surovin)
in divjih odlagališč odpadkov s kontroliranim odlaganjem
inertnih odpadkov na podlagi projekta in soglasij pristojnih
služb ter sanacija cestnih usekov in nasipov,
·
gozdarska investicijsko-vzdrževalna dela skladno z zakonom,
·
posegi v skladu z gozdnogospodarskimi in lovskogojitvenimi
načrti.
b) V gozdovih s
posebnim namenom je treba skrbeti za urejenost, dostopnost in
čistočo. Dopustna je ureditev počivališč, naprav za rekreacijo v
naravi, klopi, miz, lesenih zavetišč do velikosti 100,00 m2,
razgledišč in razglednih stolpov, košev za odpadke,
informativnih tabel, kažipotov in podobne opreme.
c) Vse nelegalne
kope je treba v čim krajšem času sanirati (brez izkoriščanja
mineralnih surovin). Možna je sanacija s sukcesijo oziroma z
vzpostavitvijo prvotne primarne rabe. V vseh nelegalnih kopih je
treba do končne sanacije s fizičnimi ovirami (zapore) preprečiti
odvažanje mineralne surovine.
d) Vsi zgoraj
navedeni objekti in posegi se na območju narodnega parka
izvajajo tudi v skladu s predpisi o narodnem parku. |
|
3) Podrobnejši PIP za varovalne gozdove (Gv): |
|
25. Gv – VAROVALNI
GOZD |
1 Namenska raba
Varovalni gozd je
gozd, ki varuje sebe, svoje zemljišče in nižje ležeča zemljišča
ter gozd, ki ima izjemno poudarjeno katero koli drugo ekološko
funkcijo. |
2 Dopustni objekti
in posegi
·
prostorski posegi v varovalne gozdove so dopustni izjemoma ter
na podlagi presoje vplivov na okolje in izdelanega krajinsko
ureditvenega načrta. Za posege je treba pridobiti soglasje
organa pristojnega za gozdove;
·
posegi, ki bi zahtevali preoblikovanje reliefa in spremembo
talnega profila niso dopustni;
·
sečnja drevja in grmovja je dopustna izjemoma na površini do 5
arov, če se s tem krepi varovalna vloga gozda in je poseg
izveden na podlagi gozdnogojitvenega načrta;
·
posekani les praviloma ostane v gozdu;
·
posegi v planinska travišča ter ostanke drevesne in grmovne
vegetacije niso dopustni, razen ob obnovi in gradnji steza,
katere vzdolžni naklon je dopusten do 25 % in širina do 0,60 m.
Vsi zgoraj navedeni
objekti in posegi se na območju narodnega parka izvajajo tudi v
skladu s predpisi o narodnem parku. |
129.
člen |
(območja vodnih zemljišč) |
1) Podrobnejši PIP za območja celinskih voda (VC): |
|
26. VC – CELINSKE
VODE |
1 Namenska raba
Območja površinskih
voda, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe
voda. |
2 Dopustni objekti
in posegi
a)
Dopustni objekti in posegi so:
·
objekti, potrebni za rabo voda ter zagotovitev varnosti plovbe,
·
objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem,
·
ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in
bioloških lastnosti površinskih voda,
·
ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
·
objekti gospodarske javne infrastrukture,
·
objekti grajenega javnega dobra,
·
objekti, namenjeni obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi,
živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
b)
Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen na
krajših razdaljah, kadar se omogoča dostop ali prehod prek
vodotoka z objektom javne prometne infrastrukture (most, prepust
na javnih cestah in poteh). |
|
2) Podrobnejši PIP za območja vodne infrastrukture (VI): |
|
27. VI – OBMOČJA
VODNE INFRASTRUKTURE |
1 Namenska raba
Območja voda so
namenjena izvajanju dejavnosti s področja rabe voda. |
2 Dopustni objekti
in posegi
·
21520 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,
·
24202 Objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na
ogroženih območjih,
·
objekti in naprave, namenjeni vzdrževanju vodnih zemljišč
površinskih voda in vodnim objektom,
·
objekti, namenjeni interveniranju javne gasilske službe
(splavljenje plovil javne gasilske službe, pritrdišča zaves za
prestrezanje nevarnih snovi, objekti, ki olajšajo odstranjevanje
nevarnih snovi). |
130.
člen |
(območja mineralnih surovin in ostala območja) |
1) Podrobnejši PIP za območja nadzemnega pridobivalnega prostora (LN): |
|
28. LN – POVRŠINE
NADZEMNEGA PRIDOBIVALNEGA PROSTORA |
1 Namenska raba
Območja mineralnih surovin so namenjena izvajanju dejavnosti s
področja izkoriščanja mineralnih surovin. |
2 Dopustni objekti
in posegi
a)
Dopustni objekti in posegi so:
·
23010 Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih
surovin: površinski kopi, rudarski objekti in inštalacije ter
tehnične naprave za pridobivanje mineralnih surovin,
·
posegi, ki so namenjeni varovanju in zaščiti pred negativnimi
vplivi na okolje,
·
objekti in naprave, namenjeni zavarovanju dostopa do območja
izkoriščanja.
b)
Izkoriščanje mineralnih surovin je možno samo v skladu z
zakonskimi in podzakonskimi akti, ki urejajo to področje, kar
vključuje tudi obvezno sanacijo območja po zaključku
izkoriščanja.
c)
Vse nelegalne kope je z rudarskimi načini dela dopustno sanirati
(brez izkoriščanja mineralnih surovin) le v skladu z zakonskimi
in podzakonskimi predpisi, ki urejajo to področje.
d)
Za vsak površinski kop je upravljavec oziroma lastnik dolžan
zagotoviti sprotno in končno sanacijo. Na območjih sanacij
nelegalnih kopov je dopustno saniranje (brez izkoriščanja
mineralnih surovin) in prepuščanje naravni sukcesiji ali
vzpostavitev prvotnega stanja, pri čemer se ne smejo poslabšati
prostorske razmere in kakovosti okolja. |
|
2) Podrobnejši PIP za ostala območja (OO): |
|
29. OO – OSTALA
OBMOČJA |
1 Namenska raba
Ostala območja so nerodovitna zemljišča skalnatih pobočij in
visokogorja. |
2 Dopustni objekti
in posegi
·
dopustni so objekti za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter objekti za zaščito, reševanje in pomoč ob
naravnih nesrečah,
·
posegi, ki bi zahtevali preoblikovanje reliefa in spremembo
talnega profila niso dopustni,
·
odvzemanje grušča z melišč ni dopustno,
·
posegi v planinska travišča ter ostanke drevesne in grmovne
vegetacije niso dopustni, razen ob vzdrževanju planinskih poti
pod pogoji in s soglasjem organov, pristojnih za ohranjanje
narave in gozdove ter upravljavca narodnega parka,
·
vzdrževanje in urejanje planinskih in drugih poti je dopustno
pod pogoji in s soglasjem organa, pristojnega za ohranjanje
narave, ter upravljavca narodnega parka,
·
objekti za zavetje v visokogorju (bivaki), objekti
komunikacijske, energetske in okoljske gospodarske javne
infrastrukture ter nezahtevni in enostavni objekti, ki so
dopustni na teh območjih (priloga 1), so dopustni pod pogoji in
s soglasjem organa, pristojnega za ohranjanje narave, ter
upravljavca narodnega parka
Vsi zgoraj navedeni
objekti in posegi se na območju narodnega parka izvajajo tudi v
skladu s predpisi o narodnem parku. |
|
131.
člen
|
(objekti razpršene gradnje) |
(1) V EUP z namensko rabo K1, K2, Gg in Gpn so evidentirani posamični
objekti razpršene gradnje. |
(2) Objekti razpršene gradnje so evidentirani na podlagi podatkov
katastra stavb in so prikazani kot stavbišča v karti »Prikaz območij
enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe in
prostorskih izvedbenih pogojev«. |
(3) Poleg posegov, objektov in dopustnih dejavnosti za namensko rabo K1,
K2, Gg ali Gpn so na zakonito zgrajenem objektu razpršene gradnje
oziroma na njegovi parceli, namenjeni gradnji, kadar gre za izboljšanje
bivalnega standarda v teh objektih, dopustne naslednje vrste gradenj in
posegov: |
·
rekonstrukcija objektov, |
·
na
mestu poprej odstranjenega objekta je dopustno postaviti nov objekt, ki
je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu, |
·
dozidava objekta do 20 % povečanja obstoječe zazidane površine, |
·
vzdrževanje objektov, |
·
odstranitev objektov. |
(4) Dozidave objektov iz tretjega odstavka tega člena so dopustne samo
kot enkratni poseg na posamičnih zakonito zgrajenih obstoječih objektih
razpršene gradnje. Objekta, ki je bil zgrajen na mestu poprej
odstranjenega objekta, ni dopustno dozidati in nadzidati oziroma
povečati BTP z rekonstrukcijo. |
(5) Za izvedbo dopustnih gradenj iz tretjega odstavka tega člena se
smiselno uporabljajo PIP tega odloka glede na namen objekta, ki je
določen z upravnim dovoljenjem oziroma glede na namen objekta, ki mu je
določen v uradnih evidencah. Posamezen tip objekta se oblikuje po
določilih za oblikovanje objektov v območju namenske rabe v skladu s
spodnjo preglednico. |
Preglednica 5:
Oblikovanje objektov iz tretjega odstavka tega člena: |
|
tip objekta glede na
namen |
izven območja
narodnega parka * |
območje narodnega
parka * |
stanovanjske stavbe |
SSe |
As |
gospodarska poslopja
in pomožne kmetijske stavbe |
SK |
Ak |
objekti za
gospodarjenje z gozdovi in za upravljanje lovskega območja ter
za zavetje v visokogorju |
/ |
Ad |
počitniške stavbe |
SP |
SP |
objekti GJI |
PC, PO, E |
PC, PO, E |
* veljajo
oblikovalska določila za stavbe enake namembnosti v območjih s podrobno
namensko rabo |
/ objektov
tega tipa ni v območju |
(6) Na parceli, namenjeni gradnji objekta, ki pripada zakonito
zgrajenemu objektu razpršene gradnje, je gradnja enostavnih in
nezahtevnih objektov dopustna ob smiselnem upoštevanju določb 3.3
poglavja izvedbenega dela tega odloka. Dopustna je gradnja naslednjih |
·
enostavnih objektov: 13.a (nadstrešek), 13.b (rezervoar za UNP ali
nafto), 13.f (enoetažni pritlični objekt) in 13.g (utrjena dvorišča), v
območju narodnega parka pa samo objekt 13.b, |
·
nezahtevnih objektov: 11.1d (uta oziroma senčnica), 11.1f (enoetažna
pritlična lopa), 11.1g (nepretočna greznica), 11.2 (ograje) in 11.3
(škarpe, podporni zidovi), v območju narodnega parka pa samo objekt
11.1g. |
(7) Na zakonito zgrajenih objektih razpršene gradnje iz prvega odstavka
tega člena je treba ob izvajanju gradenj iz tretjega odstavka tega člena
na podlagi določil tega odloka izvesti komunalno sanacijo, če je ta
potrebna. |
(8) Parcela, namenjena gradnji objekta, ki pripada zakonito zgrajenemu
objektu, je določena z gradbenim dovoljenjem ali drugim predpisanim
upravnim dovoljenjem za objekt. Če parcela, namenjena gradnji, k objektu
ni bila določena, se za potrebe izvajanja določb tega odloka kot
parcela, namenjena gradnji, šteje površina, ki poleg stavbišča osnovnega
objekta obsega zemljišča, nujna za uporabo stavbe, kot so določena s
prvim odstavkom 80. člena tega odloka. Enako velja za objekte, zgrajene
pred 31.12.1967, za katere je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje po
predpisih o graditvi objektov. |
(9) Če obstoječi zakonito zgrajeni objekt ni vrisan na karti iz drugega
odstavka tega člena, zanj veljajo enake določbe kot za vrisane objekte. |
(10) Za objekte razpršene gradnje na planinah in rovtih veljajo določila
136. člena tega odloka. |
5.
Posebni prostorski izvedbeni pogoji za območje Triglavskega narodnega
parka |
132.
člen
|
(splošna
določila za posege v prostor) |
(1) Za izvajanje posegov v prostor in gradnjo objektov v narodnem parku
je treba pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstvena soglasja po
predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, in kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstvena soglasja po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne
dediščine, razen če drugi predpisi ne določajo drugače. |
(2) Spreminjanje namembnosti kmetijskih ali gozdarskih gospodarskih
objektov (stanovi, seniki, hlevi, kašče, sirarne, drvarske in oglarske
koče, lovske in gozdarske koče, pastirske koče ipd.) v objekte drugih
nekmetijskih in negozdarskih namembnosti ni dopustno. |
(3) Dopustna je sprememba namembnosti objektov ali delov objektov v
kmetijsko ali gozdarsko namembnost. |
(4) Rekonstrukcije objektov so v prvem in drugem varstvenem območju
dopustne v okviru obstoječih gabaritov in zatečene namembnosti.
Odstopanja od obstoječih gabaritov so dopustna samo, kadar gre za
preprečevanje ali zmanjševanje obstoječega obremenjevanja okolja. |
133.
člen
|
(dopustne gradnje, objekti in dejavnosti) |
(1) Če ta odlok ali drug zakonski oziroma podzakonski predpis ne določa
drugače, so na celotnem območju narodnega parka v občini Gorje dopustni
naslednji objekti in ureditve iz 64. člena tega odloka: 1. (razen
nadzemnih okoljskih, elektroenergetskih in elektronskih komunikacijskih
objektov in naprav), 3., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13. (razen
nadzemnih zaklonišč), 14., 15. in 16. (v sklopu počivališč ob poteh)
točka. |
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena so na spodaj naštetih
območjih namenske rabe dopustni le naslednji objekti in drugi posegi v
prostor: |
·
K1,
K2: 1. (razen nadzemnih okoljskih, elektroenergetskih in elektronskih
komunikacijskih objektov in naprav), 3. (samo vzdrževanje in
rekonstrukcija lokalnih cest in javnih poti), 5. (samo ob rekonstrukciji
lokalne ceste in javne poti), 7. (samo: pločnik, kolesarska steza in
kolesarska pot ob rekonstrukciji lokalne ceste in javne poti ter
ureditev obstoječih dostopnih cest oziroma poti do objektov), 8. (samo
kot ureditev v sklopu vzdrževanja zakonito zgrajenega objekta), 10., 11.
(samo ob rekonstrukciji lokalne ceste in javne poti), 15. (samo vrtina
ali vodnjak, potrebna za raziskave) in 16. (samo kot počivališče v
sklopu rekonstrukcije obstoječe rekreacijske poti) točka prvega
odstavka. |
·
Gg:
1. (razen nadzemnih okoljskih, elektroenergetskih in elektronskih
komunikacijskih objektov in naprav), 3. (vzdrževanje in rekonstrukcija),
6. (v skladu s predpisi o narodnem parku), 7., 8., 9. (samo biotop),
10., 11., 12., 13., 14., 15. in 16. (kot počivališča v sklopu
rekreacijskih poti) točka prvega odstavka, |
·
Gpn: 1. (razen nadzemnih okoljskih, elektroenergetskih in elektronskih
komunikacijskih objektov in naprav), v sklopu navezave z obstoječo
infrastrukturno ureditvijo tudi 3. (samo vzdrževanje in rekonstrukcija),
6. (v skladu s predpisi o narodnem parku), 7. (samo pešpoti), 8., 9.
(samo biotop), 10., 11., 12., 13. (razen zaklonišč), 14., 15. in 16.
(kot počivališča v sklopu rekreacijskih poti) točka prvega odstavka, |
·
Gv:
1. (razen nadzemnih okoljskih, elektroenergetskih in elektronskih
komunikacijskih objektov in naprav), v sklopu navezave z obstoječo
infrastrukturno ureditvijo tudi 7. (samo pešpoti), 9. (samo biotopi),
10., 11., 12., 13. (razen zaklonišč), 14., 15. in 16. (kot počivališča s
klopmi in koši v sklopu pešpoti in planinskih poti) točka prvega
odstavka, |
·
VC:
1. (samo komunalni vodi, nujni za urejanje območja in komunalni vodi, ki
prečkajo območje), 7., 8., 9. (samo biotop), 10., 11., 12., 13., 14. in
15. točka prvega odstavka. |
·
VI:
1. (samo komunalni vodi, nujni za urejanje območja in komunalni vodi, ki
prečkajo območje), 7., 8., 9. (samo biotopi), 10., 11., 13., 14. in 15. |
(4) Ureditev prog za smučarski tek je dopustna zunaj območja pomembnih
habitatov živalskih in rastlinskih vrst. |
(5) Trim steze je dopustno urejati po obstoječih stezah in poteh. |
134.
člen
|
(nezahtevni objekti in enostavni objekti) |
(1) Ograje v naseljih, varovalne ograje ob cesti in na mostovih so
lesene ali iz naravnega, lokalno značilnega kamna. Višina ograje v
naseljih ne sme presegati 0,80 m. |
(2) Čredinke na planinah oziroma pašnikih je treba izven pašne sezone
odstraniti. |
(3) Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva oziroma
gospodarskega poslopja. Prostostoječi stolpni silosi niso dopustni. |
(4) Objekti za lastne potrebe in pomožni kmetijsko-gozdarski objekti kot
samostojni objekti imajo podolgovat tloris z dvokapno streho. Enokapne
in ravne strehe niso dopustne. Objekti za lastne potrebe in pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti, ki so prizidki, so izvedeni tako, da se
streha osnovnega objekta podaljša preko nezahtevnega oziroma enostavnega
objekta v istem naklonu. |
(5) Pri gradnjah, rekonstrukcijah in vzdrževanju pomožnih kmetijskih
objektov je treba upoštevati značilnosti lokalnega stavbarstva. |
(6) Lokacijo postavitve pomožnega kmetijsko-gozdarskega objekta potrdi
pristojni oddelek občinske uprave Občine Gorje za urejanje prostora. |
(7) Pri umestitvi, številu in velikosti turistične in druge obvestilne
signalizacije je treba upoštevati merilo in značilnosti prostora (tudi
značilne poglede). |
135.
člen
|
(oblikovanje vseh vrst objektov in urejanje okolice objektov) |
(1) Pri gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju objektov se uporablja
materiale, značilne za območje narodnega parka. Gradi se skladno z
značilnostmi kulturne dediščine v narodnem parku ter na način, ki
upošteva stavbno tipologijo območja. |
(2) Strehe objektov so dvokapne v naklonu 40 º do 45 º in s slemenom v
smeri daljše stranice. |
(3) Prizidki z ravnimi strehami niso dopustni. |
(4) Prosojna kritina je na gospodarskih poslopjih za dosuševanje sena
dopustna na delu južne strešine. Bakrena pločevina je dopustna na
cerkvah, kapelicah in znamenjih. |
(5) Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad. Razmerje frčad mora
biti usklajeno s celotno fasado objekta. Celotna dolžina frčad na
strehi, ki je vidna z javnih površin, ne sme presegati 1/3 dolžine
strehe. Frčade na objektu morajo biti enako oblikovane. Dopustne so
samo: |
·
klasične frčade z dvokapno streho, katerih strešine morajo imeti enak
naklon kot osnovna streha, |
·
pultne frčade z enokapno streho. |
(6) Napušči se oblikujejo kot tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi
elementi. |
(7) Zatrepi stanovanjskih objektov so v celoti ometani ali v celoti
leseni. Delna izvedba v lesu in delna v ometu ni dopustna. Zatrepi
gospodarskih poslopij so v celoti leseni. |
(8) Balkoni oziroma ganki na čelnih fasadah stanovanjskih objektov in
gospodarskih poslopij so dopustni na zatrepu in v nadstropju. Potekati
morajo po vsej širini čelne fasade. Balkoni oziroma ganki na vzdolžnih
fasadah stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij so dopustni v
nadstropju in le po delu fasade. |
(9) Za ograje balkonov oziroma gankov se uporablja lesen opaž, ki je
položen vertikalno. Razmik med deskami ne sme biti večji od 1,00 cm.
Stopničasto zaključevanje ograj balkonov in opažev ni dopustno. |
(10) Zidane stene morajo biti ometane. Omet je praviloma gladek, obdelan
s tradicionalno ročno obdelavo, ki daje razgibano površino. Za barvo
ometa se uporablja lokalno značilne barve ometov. Obloge iz umetnega
kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali obloge iz umetnih snovi in
zasteklitve niso dopustni. |
(11) Okenske odprtine je treba praviloma izvesti v pokončni pravokotni
legi. |
(12) Za zaščito lesenih delov objektov je dopustna uporaba brezbarvnih
zaščitnih oziroma impregnacijskih sredstev. |
(13) Fotovoltaične sisteme je dopustno postavljati na streho, balkonske
ograje in zatrepe, in sicer tako, da ležijo v njihovi ravnini. Zgornji
rob panelov sončnih zbiralnikov ne sme segati nad sleme strehe, spodnji
rob pa ne pod rob kapa. |
(14) Podporni zidovi so praviloma iz zloženega kamenja. Izjemoma jih je
zaradi terenskih razmer dopustno postaviti kot betonske podporne zidove,
ki se jih obloži z lokalno značilnim kamnom. |
(15) Upravljavec narodnega parka v sodelovanju s pristojnim upravljavcem
posameznega omrežja gospodarske javne infrastrukture pripravi koncept
enotnega oblikovanja oziroma usmeritve za oblikovanje naslednjih vrst
objektov: |
·
urbana oprema in objekti javne razsvetljave v naseljih, |
·
turistična in druga obvestilna signalizacija, |
·
mikrourbana oprema na parkiriščih izven naselij (klopi, smetnjaki,
sanitarije in voda). |
136.
člen
|
(planine in rovti) |
(1) Na planinah in rovtih so objekti dopustni le za kmetijske namene
(stan, pastirska koča, hlev, staja, steljnik, senik, sirarna in drug
objekt, v katerem se predeluje mleko idr. objekti na kmetijskih
zemljiščih, navedeni v Prilogi 1 tega odloka). |
(3) Gradnja objekta in rekonstrukcija obstoječega objekta sta dopustni
na podlagi skupne strokovne podlage za območje planin in rovtov v občini
Gorje, ki jo potrdita organa pristojna za varstvo narave in ohranjanje
kulturne dediščine. Strokovna podlaga analizira stanje, ovrednoti
prostorske in arhitekturne kakovosti območij ter določa merila in pogoje
za posege v prostor na posamezni planini in rovtu (dopustnost gradnje
novih objektov, umestitev objektov, oblikovanje novih objektov,
rekonstrukcij, dozidav in nadzidav obstoječih objektov). |
(4) Na obstoječih objektih so dopustni vzdrževanje in odstranitve
objektov (če ne gre za objekt ali območje kulturne dediščine, za katere
veljajo določila 100., 101., 102. in 103. člena tega odloka). Pri
vzdrževanju objektov je treba upoštevati značilnosti lokalnega
stavbarstva na posamezni planini. Pred posegom je treba pridobiti pogoje
organov, pristojnih za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine. |
(5) Pri vzdrževanju objektov se uporablja les, kamen in omet. |
(6) Strehe vseh vrst kmetijskih objektov na planinah, rovtih in
senožetih morajo biti lesene (skodle ali deske). |
(7) Sončni zbiralniki so dopustni samo za samooskrbne potrebe.
Namestitev je dopustna na strehah. Za postavitev je treba pridobiti
pogoje in soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine. |
(8) Dopolnilne dejavnosti na planini so dopustne v skladu s predpisi o
narodnem parku. |
(9) Določila tega člena veljajo za zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne
in enostavne objekte. |
137.
člen
|
(velikost parcele, namenjene gradnji objekta) |
Največja velikost parcele, namenjene gradnji objekta družinske hiše, je
600,00 m2. Najmanjša velikost parcele, namenjene gradnji
kmetije, je 2000,00 m2. |
138.
člen
|
(priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo) |
(1) Glede obveznosti priključevanja obstoječih in načrtovanih objektov
na omrežja gospodarske javne infrastrukture veljajo določila 81. in 82.
člena tega odloka. |
(2) Za dostop do javne ceste za zahtevne in manj zahtevne objekte se
šteje tudi peš dostop po poteh, poljskih in gozdnih poteh ipd. |
(3) Kot dostop za intervencijska vozila v oddaljenih območjih se šteje
tudi intervencija v zračnem prometu. |
139.
člen
|
(okoljska, energetska in elektronsko komunikacijska infrastruktura) |
(1) Pri umeščanju elektroenergetskega omrežja je treba traso načrtovati
tako, da čim manj vpliva na namensko rabo prostora, površinski pokrov in
vidne kakovosti v prostoru. Načrtovana srednjenapetostna povezava skozi
dolino Radovne se izvede kot vkopan kablovod ob obstoječi cesti, poteh
in obstoječih infrastrukturnih koridorjih. Poseganje v grbinaste
travnike ni dopustno. |
(2) Gradnja nadzemnih objektov in naprav okoljske, energetske in
elektronsko komunikacijske infrastrukture ni dovoljena, razen v primeru,
kjer bi vkop lahko negativno vplival na ugodno stanje živalskih ali
rastlinskih vrst, njihovih habitatov, habitatnih tipov oziroma naravnih
vrednot, oziroma taka izvedba predstavlja manjši poseg kot vkopavanje.
Dele komunalnega omrežja in naprav nad površjem je treba izvesti v
kamnu. Vidni beton ni dopusten. Za obstoječe nadzemne objekte in naprave
okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture je
dopustna rekonstrukcija. |
(3) Gradnja baznih postaj s samostoječimi antenskimi stolpi je dopustna
samo v EUP z namensko rabo BT, PC, PO, K2 in Gg pod pogojem, da antenski
stolp stoji neposredno ob drugi stavbi ali v skupini visokih dreves.
Objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno umestiti na obstoječe
stavbe in objekte. Za postavitev baznih postaj veljajo tudi pogoji iz
92. člena tega odloka v kolikor niso z njim v nasprotju. |
(4) Transformatorske postaje morajo biti načrtovane na vidno
nevpadljivih mestih in oblikovane skladno s krajevno značilno
arhitekturo. |
(5) Za odvajanje in čiščenje odpadnih voda se uporablja male komunalne
čistilne naprave. V primeru možnega praznjenja in odvažanja vsebine s
strani pooblaščene organizacije na ustrezna odlagališča izven narodnega
parka je dovoljena uporaba nepretočnih greznic. |
(6) Gradnja novih objektov in naprav za proizvodnjo energije zunaj
naselij, razen objektov in naprav za proizvodnjo iz obnovljivih virov
energije za samooskrbne potrebe, kjer ni možnosti priključitve na javno
energetsko omrežje, ni dopustna. |
(7) Postavljanje in uporaba virov svetlobe za usmerjeno osvetljevanje
naravnega okolja ni dopustna. |
(8) Gradnja odlagališč odpadkov in odlaganje odpadkov v naravno okolje
je prepovedano. Povzročitelji odpadkov so dolžni vse nastale odpadke
zbrati ločeno in jih odložiti na najbližjih zbiralnicah ločenih frakcij
odpadkov. |
(9) Odjemna mesta komunalnih odpadkov na območjih, ki so dostopna z
javne ceste, morajo biti urejena pri posamičnih objektih in sicer ob
vhodih v sklopu ograje oziroma ob uvozu na parcelo. |
(10) Odjemna mesta za ločene odpadke morajo biti v postavljena v bližini
trgovin ali parkirnih površin. |
140.
člen
|
(prometna infrastruktura) |
(1) Pri načrtovanju prometne infrastrukture je treba enakovredno
upoštevati naravovarstveni, okoljski in prostorski vidik ter omejitvam
prilagoditi tudi prometni režim. |
(2) Pri ureditvi cestnega telesa (premostitve, podporne zložbe,
varovalne ograje ipd.) in obcestnega prostora (reliefno preoblikovanje,
zatravitev in zasaditev) je treba slediti sonaravnim rešitvam z uporabo
naravnih materialov (kamen, les, lokalno značilna drevnina). |
(3) Nove dostopne ceste na planote preko vizualno izpostavljenih
pobočij niso dopustne. |
(4) Kmetijske in gozdne prometnice ne smejo biti širše od 3,00 m, razen
v ostrih zavojih, pri tem so na ravninskih delih mestoma dopustne
ureditve izogibališč in deponij za les. |
(5) Kjer se z gradnjo ali rekonstrukcijo prometnice posega v planinske
in druge poti, je treba te poti prav tako rekonstruirati in označiti. |
(6) Pri zimskem urejanju cest je treba soljenje omejiti na najmanjši
možen obseg oziroma nadomestiti z drugimi, naravi manj škodljivimi
ukrepi. |
(7) Parkirišča nestanovanjskih objektov, razen industrijskih stavb in
skladišč praviloma ne smejo biti locirana pred ulično fasado objekta. |
(8) Parkirišča in počivališča izven naselij morajo biti opremljena s
klopmi in smetnjaki. Parkirišča in površine za ustavljanje je dopustno
utrditi rušniki in tratnimi ploščami ali urediti kot makadamsko vozišče. |
(9) Ureditve peš poti za dostop in ogled naravnih znamenitosti, za
dostop do razglednih točk ter ureditev turističnih, vzgojno
izobraževalnih poti in informacijskih točk so dopustne ob upoštevanju
poteka obstoječih poti in morebitnih prevezav. Na izpostavljenih mestih
je poti dopustno zavarovati. Ob poteh je dopustno urejati počivališča z
ustrezno opremo (klopi, opozorilne in informacijske table, kurišče
ipd.). |
(10) Gradnja kolesarskih poti je dopustna, če gre za povezavo z
izgradnjo nacionalne mreže daljinskih kolesarskih poti oziroma za druge
povezave, ki ne ogrožajo varstva naravnih vrednot in biotske
raznovrstnosti ter s krajinskega vidika ne obremenjujejo prostora. |
(11) Pri prometu s športnimi in turističnimi letali je treba upoštevati
predpise o največjem dovoljenem hrupu ter prepovedi nizkega letenja v
narodnem parku. Alternativne oblike zračnega prometa s plovili z
motornim pogonom niso dovoljene. |
141.
člen
|
(varstvo površinskih voda in vodnih virov) |
(1) Za vsak poseg, vključno z gradnjo mostov in drugih infrastrukturnih
objektov, odvzemom proda in peska, vzdrževanjem obrežne vegetacije in
drugimi posegi, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali
stanje voda, je treba poleg soglasja organa pristojnega za vode,
pridobiti tudi soglasje organa pristojnega za ohranjanje narave. |
(2) Pri urejanju voda se uporabljajo naravni materiali (kamen, les),
vidni beton ni dopusten. |
(3) Za potrebe napajanja živine ter za požarno varnost se vzdržuje vse
obstoječe in potencialno pomembne vodne vire. |
6.
Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja
prostora in na območjih predvidenih OPPN |
142.
člen
|
(podrobni PIP za posamezne EUP) |
Oznaka EUP |
Način urejanja |
PPIP |
GK-1 |
OPN |
Med Sp. in Zg.
Gorjami je načrtovana ureditev pločnika za pešce. |
GK-2 |
OPN |
V skladu z Oceno
ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč na območju občine
Gorje (november 2012) se v primeru zemeljskega plazu ob mostu
čez reko Radovno v naselju Grabče ter na brežini nad žago v
naselju Mevkuž izvajajo ukrepi zaščite.
Za posege na odseku
državne ceste med mejo z občino Bled in Spodnjimi Gorjami je
treba zaradi preveritve vpliva na vedute na cerkev sv. Andreja
pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za varstvo
kulturne dediščine. |
GR-2 |
OPN |
V skladu z Oceno
ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč na območju občine
Gorje (november 2012) se v primeru poplav na območju objektov
Grabče 13 izvajajo ukrepi zaščite. |
KM-2 |
OPN |
Dopustni so posegi v
okviru veljavnega upravnega dovoljenja ter posegi s katerimi se
zagotovi oblikovna in okoljska sanacija objektov. |
KR-1 |
OPN |
Dopustno je samo
vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječih objektov. |
KR-2 |
OPN |
Dopustno je samo
vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječih objektov ter dozidava
objektov v tlorisni velikosti največ 20 % obstoječega objekta.
Okolico objektov je
treba oblikovno sanirati in krajinsko urediti v skladu s pogoji
pristojnih organov za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje
narave.
Možnosti širitve
gostinske dejavnosti in gradnje novih objektov se rešuje in
presoja v okviru DPN, ki ga za območje rekreacijskega središča
in smučišča Zatrnik določa zakon o narodnem parku. |
KR-3 |
OPN |
Območje predstavlja
informacijsko točko znotraj mreže informacijskih mest v narodnem
parku. Poleg parkovnih informativnih in obvestilnih oznak je
dopustno urediti počivališče, piknik prostor, otroško igrišče
ter manjši parkirni prostor. |
KR-14 |
OPN |
V čim večji meri se
ohranjata obstoječa drevesna in grmovna vegetacija. Krčenje je
dovoljeno le v jesenskem in zimskem času na način, da se
površina zarasti ohrani.
Pred gradnjo je
treba preveriti prisotnost prednostnih habitatnih tipov in
opredeliti omilitvene ukrepe, ki se jih upošteva pri
načrtovanju. Gradnja objektov je dopustna za potrebe kmetije.
Javna razsvetljava ni dopustna. |
KR-22 |
OPN |
V skladu z Oceno
ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč na območju občine
Gorje (november 2012) se v primeru poplav na območju objektov
Krnica 15 izvajajo ukrepi zaščite. |
KR-23 |
OPN |
Dopustna so
vzdrževalna dela in rekonstrukcija brez povečanja BTP. |
KR-28 |
OPN |
V skladu z Oceno
ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč na območju občine
Gorje (november 2012) se v primeru zemeljskega plazu nad
stanovanjsko hišo Krnica 34 za objekte na navedenem naslovu
izvajajo ukrepi zaščite. |
KR-29 |
OPN |
Dopustna je
sprememba namembnosti objekta v počitniški dom za otroke.
Dopustna je postavitev igral in druge mikrourbane opreme kot del
ureditve zelenih površin objekta. |
LA-2 |
OPN |
V skladu z Oceno
ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč na območju občine
Gorje (november 2012) se v primeru zemeljskega plazu na lokalni
poti – kolovozu ob vodnem črpališču v vasi Grabče izvajajo
ukrepi zaščite. |
ME-8 |
OPN |
Vplivno območje
registrirane kulturne dediščine: Jesenice – Partizanska
bolnišnica na Mežakli – EŠD 5306. |
PH-3 |
OPN |
Turistične
dejavnosti v območju BT se uredijo v obstoječem objektu, ki se
ohranja. |
PH-7 |
OPN |
Ohranja se obstoječa
drevesna vegetacija. |
PJ-7 |
OPN |
Posegi v gozdni rob
niso dopustni. V primeru poškodb pri izvajanju del ga je treba
sanirati. |
PJ-8 |
OPN |
V čim večji meri se
ohranjata obstoječa drevesna in grmovna vegetacija. |
PL-1 |
OPN |
V skladu z Oceno
ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč na območju občine
Gorje (november 2012) se v primeru zemeljskega plazu na državni
cesti Javornik–Gorje–Bled (R3-634) na ovinku pri zaselku Poljane
izvajajo ukrepi zaščite. |
RA-3 |
OPN |
Širitev nelegalnega
kopa Radovna
‐ Mlinarjeva
peč ni dopustna. Izdela se načrt sanacije (brez izkoriščanja
mineralnih surovin), kjer se predvidi sanacijo s sukcesivnim
zaraščanjem. |
RA-23 |
OPN |
Območje vodnega vira
Ovčja jama - varstveni pas cona 0 z najstrožjim režimom. Za
območje veljajo določila odloka o določitvi varstvenih pasov in
ukrepov za zavarovanje vodnega zajetja Ovčja jama. |
SG-2 |
OPN |
Dozidave in
nadzidave obstoječega večstanovanjskega objekta niso dopustne. |
SG-9 |
OPN |
Območje se ureja
parkovno, s sprehajalnimi potmi in zasaditvami. Pri tem se
upoštevajo zahteve športnih površin in krajinske značilnosti
območja.
Spremljajoči
objekti, potrebni za funkcioniranje športnih igrišč (garderobe,
shrambe rekvizitov, orodja in strojev, sanitarije, klubski
prostor in podobno) so dopustni do 80,00 m2 BTP objekta ali dela
objekta. Dopustna je ureditev parkirišča za največ 15 PM. Posegi
v obrežni relief in vegetacijo niso dopustni. |
SG-14 |
OPN |
Za poseg v območju
parka okoli cerkve sv. Ožbolta je treba pridobiti pogoje in
soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
Ob posegih na
parcelah ob arheološkem najdišču Staroslovanskega grobišča je
treba zaradi možnosti arheološkega nadzora nad zemeljskimi deli
pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za varstvo
kulturne dediščine. |
SG-23 |
OPN |
Ob večstanovanjskih
objektih se razmeji prometne površine od funkcionalnih
prostorov, uredi se dvorišča, parkirišča in zelene površine z
igrišči za otroke. Dopustna je obnova nadstreškov nad
parkirišči, ki se jih obnovi kot lesena pergola s pokritim
strešnim delom |
SG-24 |
OPN |
Območje je namenjeno
ureditvi parka ter programski in arhitekturni prenovi objekta
dnevnega bara Labod. Za ureditev območja in objekt se izdelajo
celovite urbanistične, arhitekturne in krajinsko-arhitekturne
variantne strokovne rešitve.
Obstoječi objekt
dnevnega bara Labod se nameni kulturnim, gostinskim in trgovskim
dejavnostim. Dopustna je odstranitev objekta, če le-ta ni
skladen z novo namembnostjo. Dopustno oblikovanje za načrtovani
objekt:
·
FZ =
35 %,
·
višinski gabarit: etažnost P + 1 + M oziroma ne višje od
obstoječega objekta,
·
del
parkirnih mest za potrebe objekta se lahko zagotovi na parkovnih
površinah, vendar največ do 10 % površine parka. Parkirišče se
ozeleni (1 drevo na 4 PM).
Parkovna ureditev
vključuje otroško igrišče in letni tržni prostor. |
SG-26 |
OPN |
V čim večji meri se
ohranjata strukturno in vrstno pestra obstoječa drevesna in
grmovna vegetacija. Krčenje je dovoljeno le v jesenskem in
zimskem času in na način, da se površina zarasti ohrani. |
SG-31 |
OPN |
Urediti je treba
okolico objektov. Tlakovanje manipulacijskih površin in dvorišča
je dopustno z materiali, ki vsaj 50 % prepuščajo meteorno vodo.
Na stiku stavbnega in nestavbnih zemljišč je treba oblikovati
rob naselja ter z zasaditvijo nizke in visoke vegetacije
oblikovati postopen prehod v odprto krajino. |
SG-32 |
OPN |
Dopustna je gradnja
največ dveh družinskih hiš na prostih stavbnih zemljiščih na
severozahodnem delu naselja – parceli št. 665/4 in 665/6.
Gradbena linija novih objektov na zahodni strani sledi liniji
fasade obstoječega objekta na parc. št. 665/2. Dostope do
objektov se uredi iz severne strani, iz obstoječe dostopne ceste
do kmetije na parc. št. 667. Obstoječa živica na zahodni strani
parcel št. 665/4 in 665/6 se ohranja. Javna razsvetljava ni
dopustna. V čim večji meri se ohranjata obstoječa drevesna in
grmovna vegetacija. Krčenje je dovoljeno le v jesenskem in
zimskem času na način, da se površina zarasti ohrani.
V skladu z Oceno
ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč na območju občine
Gorje (november 2012) se v primeru zemeljskega plazu na državni
cesti Spodnje Gorje – Jesenice na ovinku pri zaselku Poljane
izvajajo ukrepi zaščite. |
SG-38 |
OPN |
Za novogradnje na
parcelah 311, 310/2, 310/1, 309/2, 309/1, 306/3, 306/2, 306/1,
308, 307 in del parcele 1003, vse k.o. Spodnje Gorje, je treba v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati preveritev
vpliva gradnje objekta na sosednje objekte z vidika geoloških,
hidroloških in geomehanskih razmer (geomehansko poročilo).
Sosednji objekti so objekti na parcelah 203/1, 203/2, 203/3,
203/4, 203/5, 203/6, 203/7, 204/1, 204/2, 205 in 206 vse k.o.
Podhom. Gradnja objektov je dopustna, če geološke, hidrološke in
geomehanske razmere to dopuščajo. Če tako izhaja iz preveritve,
je treba sočasno z gradnjo novih objektov urediti odvodnjavanje
in izvesti ukrepe za preprečitev poslabšanja hidroloških in
geomehanskih razmer za sosednje objekte.
V skladu z Oceno
ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč na območju občine
Gorje (november 2012) se v primeru zemeljskega plazu brežine
reke Radovne pri stanovanjski hiši Podhom 63 za objekte na
navedenem naslovu izvajajo ukrepi zaščite. |
SG-42 |
OPN |
Dopustna je gradnja
eno- ali dvostanovanjskega objekta. Ohranja se visokodebelna
vegetacija. |
SG-43 |
OPN |
Ohranja se obstoječi
delež zelenih površin na raščenem terenu okoli obstoječega
objekta. |
SG-44 |
OPN |
Na stanovanjskih
površinah (SSe, SSvj), površinah podeželskega naselja (SK) in
drugih območij centralnih dejavnosti (CD) gradnja novih objektov
ni dopustna. Za obstoječe objekte sta dopustna vzdrževanje in
odstranitev objektov v soglasju z upravljavcem javne ceste.
Območje je rezervirano za rekonstrukcijo državne ceste z
izgradnjo hodnika za pešce. |
SG-45 |
OPN |
Ob križišču v
Vintgar se uredi javna zelena površina. |
ZA-2 |
OPN |
Dopustno je
obstoječe travnato športno igrišče na gozdni jasi. Gradnja
objektov ni dopustna. Dopustna je postavitev začasnih kemičnih
sanitarij ter ureditev največ 7 peščenih parkirnih mest, kot
razširitev dostopne gozdne ceste. Dostop do igrišč se uredi s
peščenimi potmi. |
ZG-1 |
OPN |
Zagotovi se najmanj
9 parkirnih mest. Dopustna sezonska dopolnilna dejavnost
počitniškega doma je hostel. Dopustno je vzdrževanje tenis
igrišča in igral oziroma zamenjava igral. Tlakovanje območja ni
dopustno. |
ZG-2 |
OPN |
Javne odprte
površine (trgi in ulice) v Zgornjih Gorjah se urejajo celostno. |
ZG-3 |
OPN |
Prometne površine v
območju se razmeji od funkcionalnih prostorov, uredi se
dvorišča, parkirišča in zelene površine z igrišči za otroke.
Javne odprte
površine (trgi in ulice) v Zgornjih Gorjah se urejajo celostno. |
ZG-4
|
OPN |
Dopustna je gradnja
novega vrtca s pripadajočo zunanjo ureditvijo ter novega
kulturnega doma. Dopustno oblikovanje za načrtovane objekte in
druge posege:
·
tlorisni in višinski gabariti: etažnost P + 1 + M, višina
objektov ne sme presegati višine šolskega objekta ali drugih
okoliških objektov;
·
streha: je lahko tudi ravna ali dvokapna, dopustne so zelene
strehe;
·
igrišče obstoječega vrtca je treba vključiti v zunanjo ureditev
obeh izobraževalnih objektov,
·
parkirna mesta za potrebe šole, vrtca in novega kulturnega doma
je dopustno zagotoviti v skupni podzemni garažni stavbi v kleti
enega izmed objektov. Če podzemna garažna stavba ni pod
objektom, mora njena izvedba vsaj delno omogočati zasaditev
manjših dreves in večjih grmovnic, ki so del zunanje ureditve
objektov.
Obvezna je izdelava
celovitih urbanističnih, arhitekturnih in
krajinsko-arhitekturnih strokovnih rešitev.
Pri urejanju območja
je treba upoštevati varstvene režime enot kulturne dediščine in
varstva narave na območju. Ob gradbenih posegih se ohranja
posamezne balvane in izrazite morenske oblike. Na območje
naravne vrednote se ne sme odlagati zemeljskih izkopov, zemljine
in odpadkov.
Ohranja se obstoječa
večja drevesa oziroma se v sklopu zunanjih ureditev zasadijo
lokalno značilna drevesa.
Javne odprte
površine (trgi in ulice) v Zgornjih Gorjah se urejajo celostno. |
ZG-5 |
OPN |
Načrtuje se
preobrazba programske in urbanistične zasnove območja.
Območje ZG-5 se
načrtuje kot osrednje dnevno športno-rekreacijsko območje
občine. Dopustna je odstranitev objekta Gorjanskega doma in
obstoječih javnih parkirnih površin, tako da se območje skupaj s
preostalim delom uredi v športno-rekreacijsko območje.
Dopustno je
postaviti objekt, potreben za funkcioniranje rekreacijskega
območja, z naslednjimi dopustnimi dejavnostmi: garderobe,
sanitarije, prostori za nastopajoče in sodnike, shramba
rekvizitov, orodja in strojev za vzdrževanje ter prostori za
fitnes in bar (12112 Gostilne, restavracije). Velikost objekta
je do 500 m2 BTP objekta ali dela objekta. Dopustno oblikovanje:
·
višinski gabariti: etažnost P,
·
streha: ravna ali dvokapna, dopustna je tudi zelena streha, ki
se jo oblikuje kot del zunanje ureditve območja,
·
za
oblikovanje objekta je dopustno izrabiti višinske razlike
terena.
V primeru
odstranitve Gorjanskega doma nov spremljajoči objekt in javno
parkirišče za potrebe območja skupaj ne smeta presegati 15 %
celotne površine EUP. V primeru ohranitve Gorjanskega doma se
potrebe po parkirnih mestih zagotovijo na obstoječem parkirišču
Gorjanskega doma.
Gorjanskega doma ni
dopustno dozidati in nadzidati.
Za ureditev
nogometnega igrišča veljajo naslednji pogoji:
·
igrišče bo zaradi značilnosti terena delno vkopano,
·
v
višino ograje ob igrišču se šteje tudi višina vkopov, tako da je
celotna višina skladna z normativi, dejanska višina ograje pa
čim nižja,
·
tribune se urejajo kot sedišča v travnatih brežinah, ali kot
tribune, urejene na vkopanem spremljajočem objektu,
·
igrišče je travnato, dopustna je tudi umetna trava ali druga
športna podlaga (razen asfaltne in druge podobne utrjene
površine),
·
70 %
površin, ki jih ne bo zasedlo igrišče, mora biti zelenih površin
na raščenem terenu, ostalo so tlakovane in druge urbane
površine,
·
ob
regionalni cesti se zasadi drevored,
·
dopustno je vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev obstoječe
GJI in drugih omrežij v javni rabi.
Obvezna je izdelava
celovitih urbanističnih, arhitekturnih in
krajinsko-arhitekturnih strokovnih rešitev. Pri urejanju območja
je treba upoštevati varstvene režime enot kulturne dediščine in
varstva narave na območju. Ohranja se obstoječa večja drevesa
oziroma se v sklopu zunanjih ureditev zasadijo lokalno značilna
drevesa. Pri urejanju območja in umestitvi objektov je treba
zagotavljati in ohranjati značilne poglede na kulturno krajino
oziroma poglede iz odprtega prostora proti naselju. Ureditve in
predvsem igriščne ograje se načrtujejo tako, da ne bo omejevan
prehod dvoživk.
Javne odprte
površine (trgi in ulice) v Zgornjih Gorjah se urejajo celostno.
V primeru naravnih
in drugih nesreč se zelene površine ter športne in druge odprte
površine okoli Gorjanskega doma uporabijo kot območje za
evakuacijo prebivalstva, začasno nastanitev prebivalcev in za
zbiranje reševalnih ekip. |
ZG-6 |
OPN |
Upoštevati je treba
varstvene režime enot kulturne dediščine na območju. Območje EUP
je naselbinska dediščina. Obstoječe objekte je dovoljeno
vzdrževati in obnavljati, odstranitev je možna le v primerih
statične ogroženosti objekta.
Načrtovana je
arhitekturna, oblikovalska in programska prenova objektov okoli
osrednjega trga pred občino:
·
v
objektu gostilna Zadruga je poleg gostinske dejavnosti in
bivanja, dopustno tudi oddajanje sob. Stanovanjske enote v
zgornjih etažah se nadomestijo v sklopu prenove objekta
kmetijske zadruge oziroma drugih lokacij v občini;
·
na
objektu kmetijske zadruge je dopustno naklon strehe izenačiti z
naklonom strehe gostilne Zadruga in v pridobljeni mansardi
urediti stanovanja. Dopustna je ureditev zunanjega nepokritega
stopnišča in balkona, da se omogoči poslovne dejavnosti v
nadstropju;
·
dopustna je nadzidava objekta trgovine ob gasilskem domu za eno
etažo ter oblikovna uskladitev z objekti v okolici. Višina venca
mora biti enaka višini venca sosednje stavbe. Obstoječ gasilski
stolp se zniža na višino zidanega stolpa;
·
objekti za lastne potrebe in začasni objekti, namenjeni sezonski
turistični ponudbi ali prireditvam na osrednjem trgu niso
dopustni. Dopustna je postavitev urbane opreme razen kioskov
oziroma tipskih zabojnikov in transparentov. Med začasnimi
objekti so dopustni: odprt sezonski gostinski vrt, oder z
nadstreškom in začasna tribuna. Na gostinskem vrtu je dopustna
uporaba senčnikov enotne barve in brez reklamnih napisov. Na
trgu je dopustna ureditev 12 PM, druga PM se zagotovijo v sklopu
načrtovanega parkirišča pri pokopališču. Sprememba namembnosti
objektov, ki bi na ožjem območju osrednjega trga povečevala
frekvenco vozil in mirujoč promet, ni dopustna.
Javne odprte
površine (trgi in ulice) v Zgornjih Gorjah se urejajo celostno.
V sklopu celovitega reševanja kanalizacije se v povezavi z
vaškimi koriti ureja izvire oziroma vodotoke v naselju (pri
Kunšču in Potokarju). Na križišču ob znamenju Sv. Jurija se na
južni strani v osi pristopne ceste zasadi novo drevo (lipa) in
vzpostavi korito. Ob tem je treba zagotoviti prometno varnost.
Omenjeno območje se tlakuje (v povezavi z ureditvijo novejšega
zgornjega trga).
Gradbeni posegi in
posegi za javno infrastrukturo se morajo odmakniti od dreves NV
5239 Zgornje Gorje – hrast ter NV 5250 Zgornje Gorje – oreh za
projekcijo krošnje.
Na območju parc.
41/1 in 141, obe k.o. Zgornje Gorje, je obstoječa živica, ki jo
je treba varovati - ohranja se obstoječa visokodebelna
vegetacija. Ob postavitvi novega objekta na parceli, namenjeni
gradnji, ki jo sestavljajo navedene zemljiške parcele, je treba
na stiku stavbnega in nestavbnih zemljišč oblikovati rob naselja
ter z zasaditvijo nizke in visoke vegetacije ali sadovnjaka
oblikovati postopen prehod v odprto krajino. |
ZG-7 |
OPN |
Načrtuje se širitev
obstoječega pokopališča na zahodni in vzhodni strani ter
ureditev parkirišča na JV strani območja, za kar se izdela
celovita urbanistična, arhitekturna in krajinsko-arhitekturna
rešitev. Širitev pokopališča je dopustno izvesti v več fazah
(vzhodna in zahodna), kar se določi v projektu za širitev
pokopališča.
Zid okoli območij
širitev mora biti po višini, gradivu in obliki usklajen s starim
pokopališkim zidom. Na vzhodnem delu območja se oblikuje kot
žarni zid. Dopustna je začasna ureditev oboda na vzhodni strani
z zasaditvijo žive meje iz lokalno značilnih vrst, če se bo zid
izvedel kot ena izmed kasnejših faz.
Ob cesti med odcepom
za Mevkuž in naseljem se uredi parkirišče z 20 PM. Ozeleni se ga
z visokodebelnimi drevesi (1 drevo na 4 PM) in s pešpotjo poveže
s poslovilnimi vežicami.
Na mestu sedanjega
skladiščnega prostora ob pokopališkem zidu je dopustna gradnja
nevpadljivega paviljonskega objekta za pokopališke delavce in z
javnimi sanitarijami do 50,00 m2 BTP objekta ali dela objekta.
Upoštevati je treba
varstvene režime enot kulturne dediščine na območju. Za
načrtovane posege je treba pridobiti pogoje in soglasje organa,
pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
Javne odprte
površine (trgi in ulice) v Zgornjih Gorjah se urejajo celostno.
V primeru naravnih
in drugih nesreč se površine vzhodno od obstoječega pokopališča
na parc. 93/1 k.o. Zgornje Gorje lahko uporabi za deponijo
ruševin. |
ZT-3 |
OPN |
Območje
rekreacijskega središča in smučišča Zatrnik se bo na podlagi
zakona, ki ureja območje Triglavskega narodnega parka, celovito
urejalo z državnim prostorskim načrtom. Natančna meja območja bo
določena s sklepom ministra, pristojnega za ohranjanje narave.
Do uveljavitve
državnega prostorskega načrta niso dovoljeni novi posegi v
naravo. |
VI-1 |
OPN |
V čim večji meri se
ohranjata obstoječa drevesna in grmovna vegetacija. |
LS-2
RA-5
MK-1 |
OPN |
Javna razsvetljava
ni dopustna. V čim večji meri se ohranjata strukturno in vrstno
pestra obstoječa drevesna in grmovna vegetacija. Krčenje je
dovoljeno le v jesenskem in zimskem času in na način, da se
površina zarasti ohrani. |
KR-21
VI-3 |
OPN |
Ohranja se obstoječa
visokodebelna vegetacija. |
KR-30
KR-31
PH-6
ZG-8
ZG-9 |
OPN |
Obstoječe
ekstenzivne oziroma travniške sadovnjake s starimi
visokodebelnimi sortami je treba ohranjati. Če to zaradi
tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, se jih nadomesti
oziroma sanira.
V skladu z določili
tega odloka je dopustna postavitev naslednjih pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektov: kozolec, čebelnjak, poljska pot),
vendar le, če se ti umestijo na rob območja sadovnjaka in čim
bližje obstoječim objektom naselja. Novi pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti ne smejo poškodovati in zmanjšati
obsega trajnega nasada. |
KR-15
KR-16
KR-17
KR-18
ZT-1
|
OPN |
Dopustno je
vzdrževanje obstoječih dostopnih peščenih poti, katerih poteka
ni dopustno spreminjati. Na površinah počitniških hiš so
dopustni samo posegi v skladu z veljavnimi upravnimi dovoljenji
ter vzdrževanje obstoječih zakonito zgrajenih objektov.
Upoštevajo se določila za oblikovne značilnosti objektov in
urejanje okolice objektov, kakor so predpisana v veljavnih
upravnih dovoljenjih.
Sprememba
namembnosti počitniških hiš v stanovanjske stavbe ni dopustna.
Območje je treba
oblikovno in okoljsko sanirati. Obvezna je priključitev vseh
bivalnih objektov na skupno malo čistilno napravo. Malo čistilno
napravo je dopustno umestiti tudi v EUP PO-6 in ZT-3.
Omrežje energetske
infrastrukture mora biti izvedeno v podzemni izvedbi in mora
potekati po kultiviranih kmetijskih zemljiščih. Potek po gozdu
ali gozdnem robu ni dopusten. Javna razsvetljava ni dopustna. |
KR-11
KR-12
KR-33
KR-34 |
OPN |
Na površinah
počitniških hiš so dopustni samo posegi v skladu z veljavnimi
upravnimi dovoljenji ter vzdrževanje obstoječih zakonito
zgrajenih objektov. Upoštevajo se določila za oblikovne
značilnosti objektov in urejanje okolice objektov, kakor so
predpisana v veljavnih upravnih dovoljenjih.
Območje je treba
oblikovno in okoljsko sanirati. Obvezna je priključitev vseh
bivalnih objektov na skupno malo čistilno napravo.
Omrežje energetske
infrastrukture mora biti izvedeno v podzemni izvedbi. |
ME-1
ME-2
ME-3
PO-1
PO-2
PO-3
PO-4
PO-5 |
OPN |
Potrebno je celovito
in usklajeno urejanje območja posameznih planin, skladno s
pogoji organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine. Na
obstoječih objektih na planinah so dopustni vzdrževanje in
odstranitve objektov (če ne gre za objekt ali območje kulturne
dediščine, za katere veljajo določila 100., 101., 102. in 103.
člena tega odloka). Gradnja objekta in rekonstrukcija
obstoječega objekta ter drugi posegi in ureditve na planinah so
dopustni na podlagi skupne strokovne podlage za območje planin
in rovtov v občini Gorje, ki jo potrdita organa pristojna za
varstvo narave in ohranjanje kulturne dediščine.
Objektom na planinah
se ohranja njihovo tradicionalno kmetijsko rabo. |
RA-20
RA-21 |
OPN |
Urediti je treba
okolico objektov in izvesti krajinsko sanacijo vidno
izpostavljenih tehničnih objektov in naprav. Dozidave in
nadzidave obstoječih objektov niso dopustne. Ob razširitvi
glavne ceste se na mestu sedanjega divjega parkiranja uredi
parkiranje s peščenim oziroma parkiriščem. |
143.
člen |
(podrobni PIP za pripravo posameznih OPPN) |
|
Oznaka EUP |
Način urejanja |
PPIP |
SG-41 |
OPPN Stanovanjsko območje Fortuna
(1) |
Območje je namenjeno
strnjeni gradnji družinskih hiš, izboljšanju prometne zasnove
območja ter ureditvi skupnih javnih odprtih zelenih površin. Za
ureditev območja in objekte se izdelajo celovite urbanistične,
arhitekturne in krajinsko-arhitekturne variantne strokovne
rešitve. Z urbanistično zasnovo območja se v čim večji meri
ohranja cezura med naseljema Podhom in Spodnje Gorje.
Višina objektov je P
+ M. Na ravnem terenu je dopustna popolnoma ali delno vkopana
klet, na nagnjenem terenu mora biti klet na spodnji strani
objekta najmanj do polovice vkopana. FZ je 35 %, DOBP pa 45 %.
Delež skupnih javnih zelenih površin je najmanj 15 % in
vključuje zelene površine za igro z žogo ter otroško igrišče. Ob
cesti Sp. Gorje – Podhom je treba zasaditi drevored.
Gradbena meja ob
cesti Sp. Gorje – Podhom je linija severne fasade objektov pred
križiščem v Vintgar.
Pri načrtovanju
novih cest in urejanju obstoječih se uporablja ukrepe za
umirjanje prometa. Javna razsvetljava v območju je minimalna in
skladna s predpisi. |
GK-4
RA-24
SG-13
SG-28
SG-30
|
OPPN Vršce
(2) |
Z OPPN se načrtuje
izboljšanje prometne in urbanistične zasnove območja, prenova
programske zasnove dela območja in razvoj
rekreacijsko-turističnega območja, vse kot del vstopa v sotesko
Vintgar.
Pred začetkom
priprave OPPN je treba izdelati strokovno podlago
(inventarizacija stanja, prometna študija, študija
izvedljivosti, presoja okoljskih obremenitev ipd.), ki jo potrdi
organ, pristojen za varstvo narave. Pri urejanju vseh površin je
treba preprečiti poseganje v naravno vrednoto Radovna. Nove
prostorske ureditve se načrtujejo izven pasu 20,00 m obrečnega
prostora, razen v primeru brvi ter gradenj v EUP SG-28, kakor
določajo podrobni PIP v nadaljevanju. Gradbena dela v 20,00 m
pasu ob Radovni ni dopustno izvajati v času drstitve kaplja, to
je od februarja do maja. Strugo se ohranja v obstoječem stanju.
Upoštevati je treba
varstvene režime enot kulturne dediščine in ohranjanja narave v
območju in na robu območja.
Javna razsvetljava v
območju je minimalna in skladna s predpisi. V primeru izvedbe je
treba izdelati načrt razsvetljave. Dejavnosti, ki povzročajo
hrup, ki presega dovoljene ravni za III. stopnjo varstva pred
hrupom, niso dopustne.
V območju
rekreacijsko-turističnega območja v Vršcah (SG-30) se
načrtuje parkirišče za dnevne obiskovalce Vintgarja, kamp s
šotorišči in prostori za avtodome ter rekreacijsko območje z
otroškim in športnimi igrišči. Delež površin za posamezno
dejavnost obsega:
·
parkirišče za dnevne obiskovalce v južnem delu območja največ 20
%,
·
prostori za avtodome v osrednjem delu območja najmanj10 %,
·
šotorišča v osrednjem delu območja najmanj 20 %,
·
rekreacijske površine z otroškim in športnimi igrišči na
severnem delu območja ter vstopni in sanitarni objekt 40 – 50 %
območja.
Območje je treba
zasnovati parkovno, s sprehajalnimi potmi in zasaditvami. Pri
tem se upoštevajo zahteve športnih površin in krajinske
značilnosti območja (konfiguracija terena, površinski pokrov,
potek in izoblikovanost gozdnega roba, posamezne vegetacijske
prvine, mejice).
Dopustni so
spremljajoči objekti s potrebno gospodarsko javno
infrastrukturo: objekt s pisarno, vstopno točko in manjšo
okrepčevalnico ter centralni sanitarni objekt s centralno odprto
kuhinjo. Skupna površina prostorov za naštete dejavnosti je
največ 230,00 m2. Objekti so pritlični in se umestijo v južni
polovici območja. Dopustna je postavitev mikrourbane opreme ter
ureditev poti (peš in kolesarske) in do treh opremljenih kurišč.
Kurjenje na parcelah ob šotorih in avtodomih ni dopustno.
Zagotoviti je treba
ustrezno odvajanje odpadne vode (priključitev na kanalizacijo)
vseh objektov in infrastrukture znotraj območja.
Dostop za kamp in
stanovanjski objekt na vzhodni strani je skupen. Križišča, uvozi
in dovozne poti morajo biti izvedeni tako, da se omilijo
posledice vibracij prometa na objekt Vila Podhom 56. Parkirišče
mora biti členjeno in ozelenjeno z visokodebelnimi drevesi (1
drevo na 4 PM). 5 % površine parkirišča se nameni parkirnim
mestom za kolesa. V območju šotorišč osebni motorni promet ni
dopusten.
Prometne površine
morajo biti utrjene peščene ali iz drugih materialov in tlakov,
ki prepuščajo vsaj 50 % vode. Prostori za avtodome, poti in
druge urbane površine morajo biti peščeni. Spodnji ustroj pod
voznimi površinami mora biti izveden tako, da omogoča odvajanje
padavinskih vod skozi lovilce olj ter je nepropusten za naftne
derivate in druge za okolje škodljive snovi.
Celotno
rekreacijsko-turistično območje mora biti krajinsko oblikovano
in členjeno. V čim večji meri se ohranja obstoječ raščen teren
in obstoječa visokodebelna vegetacija ter naravni strukturni
elementi (mejice, posamično drevje), nova zasaditev pa mora biti
iz lokalno značilnih vrst. Med cesto v Vintgar in območjem kampa
se uredi zeleni pas. Posegi v gozdni rob niso dopustni. Od
rekreacijsko-turističnega območja se do Radovne uredi peščena
pot ter nato brv čez reko s povezavo do vhodnega dela v Vintgar.
Brv je namenjena pešcev in kolesarjem. Posegi v strugo vodotoka
niso dopustni.
Za celotno območje
rekreacijsko-turističnega območja v Vršcah (SG-30, GK-7) se
izdelajo celovite urbanistične, arhitekturne in
krajinsko-arhitekturne variantne strokovne rešitve.
Z novimi rešitvami v
EUP SG-28 se mora izboljšati urbanistično zasnovo območja
in kakovost obvodnega prostora Radovne. Določiti je treba odnos
turističnih objektov do obstoječega objekta mHE in
večstanovanjskega objekta. Obvezna je izvedba javnega
arhitekturno-urbanističnega natečaja.
Dopustna je
odstranitev vile na površinah za turizem ter gradnja novega
hotelskega objekta na mestu poprej odstranjenega v enakem ali
manjšem tlorisnem gabaritu. Dopustna je tudi odstranitev objekta
Vezenin ter gradnja novega objekta. Da se zagotovi ustrezen
odmik od Radovne (10,00 m) ter kakovostno urbanistično in
arhitekturno zasnovo območja, je dopusten zamik novega objekta
od lokacije odstranjenega. Oblikuje se ga lahko kot samostojen
objekt ali kot prizidek k obstoječi vili oziroma njenemu
nadomestnemu objektu. Dopustne dopolnilne dejavnosti v območju
so javne kulturne, rekreacijske in razvedrilne dejavnosti.
Pogoji za gradnjo
novih objektov na površinah za turizem:
·
FZ =
40 %,
·
DOBP =
30 % (od tega najmanj 50 % zelenih površin na raščenem terenu in
največ 50 % tlakovanih površin, ki ne služijo kot prometne
površine ali komunalne funkcionalne površine,
·
tlorisni in višinski gabariti: etažnost P + 1 + M, višina
objektov ne sme presegati višine obstoječih objektov, klet je
dopustna v dveh etažah,
·
večina
parkirnih mest se zagotovi v podzemni garažni hiši v kletnih
etažah objektov. Vhod v podzemno garažno hišo se uredi v sklopu
objekta, tako da vhodna in izhodna rampa nista vidni. Vhod v
garažo ne sme biti prizidek k objektu, ampak del objekta znotraj
predpisanih gabaritov,
·
zelene
in urbane površine ob cesti v Vintgar se uredijo kot javne
površine.
Dozidava k
obstoječemu stanovanjskemu objektu je dopustna proti vzhodu, v
tlorisni velikosti največ 50 % obstoječega objekta. Objekt mora
imeti zagotovljen samostojni dostop z glavne ceste v Vintgar.
V EUP SG-13
nadzidave in dozidave objekta niso dopustne. Parkirišče za
potrebe gostov je dopustno na obstoječem parkirišču ob objektu.
V EUP RA-24
je treba obstoječe parkirišče ustrezno tehnično urediti ter
opremiti z lovilci olj in peskolovi, označiti parkirna mesta in
ozeleniti (1 drevo na 4 PM). Onemogočiti je treba parkiranje
izven površin parkirišča na neutrjenih površinah. Vplive divjega
parkiranja ob obstoječem parkirišču ter vzdolž lokalne ceste je
treba sanirati. |
|
RA-9
RA-14
RA-22 |
OPPN Fužine
(3) |
Za obstoječe
pretežno porušene objekte sta predvideni celovita prenova in
rekonstrukcija. Objekte se nameni kulturni, izobraževalni,
informacijski, turistično rekreacijski in drugi vsebini, s
katerimi bosta na podlagi raziskave zgodovinskega razvoja
predstavljena zgodovina in pomen fužinarstva za območje Radovne
in zaledja. Nova namembnost objektov mora biti skladna s cilji
narodnega parka in zakonskimi oziroma podzakonskimi predpisi o
narodnem parku.
Upoštevati je treba
varstvene režime enot kulturne dediščine in ohranjanja narave v
območju. Izdelati je treba konservatorski načrt, kot ga
opredeljujejo predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine.
Ker gre za območje kulturne krajine, mora konservatorski načrt
upoštevati tudi zahteve ohranjanja narave. V postopku OPPN je
treba preveriti habitatne tipe in upoštevati ugotovitve ter
omilitvene ukrepe.
Območje se ureja z
enim OPPN, ki ga je dopustno izvesti po fazah. Etapnost
izvajanja se določi v OPPN.
Drugi pogoji:
·
dejavnosti, ki povzročajo hrup, ki presega dovoljene ravni za
III. stopnjo varstva pred hrupom, niso dopustne,
·
v
območju naravne vrednote niso dopustni spreminjanje reliefa in
ravnanje grbinastih travnikov ter sečnja dreves (razen sanitarne
sečnje),
·
dopustna je ureditev peščenih sprehajalnih in rekreacijskih
poti, ki se prilagajajo obstoječemu stanju in reliefu, pri
urejanju območja se upošteva krajinske značilnosti prostora,
·
posegi
v gozd morajo biti čim manjši, ob potrebni krčitvi zaradi poti
se ta izvede tako, da se ohrani struktura gozda,
·
javna
razsvetljava v območju je minimalna in skladna s predpisi, v
primeru izvedbe je treba izdelati načrt javne razsvetljave,
·
pri
posegih znotraj vodovarstvenega območja na območju Fužin je
treba izdelati analizo tveganja za vodni vir,
·
odpadno vodo, ki nastaja na območju, je treba zbirati v
individualnem sistemu odvajanja in čiščenja odpadne vode z
urejenim rednim praznjenjem v okviru javne službe. Iztok
neočiščene vode ali očiščene vode ni dovoljen,
·
prostorske ureditve se načrtujejo izven pasu 20,00 m obrečnega
prostora. V primeru sanacije brežin je treba ohranjati sedanji
potek struge, uporaba betona ni dopustna, poškodovana ali
odstranjena vegetacija se mora sanirati oziroma ponovno
zasaditi, oporni zidovi niso dopustni, gradbenih del sanacije ni
dopustno izvajati v času drstitve kaplja, to je od februarja do
maja;
·
parkirna mesta ob glavni cesti se zagotovi za oskrbnike,
parkirne površine se ustrezno uredi in opremi z lovilci olj;
·
za
obiskovalce se spodbuja kolesarski in peš promet, parkirna mesta
pa se zagotovi v Gorjanskem kotu;
·
celotna ureditev območja mora upoštevati krajinske značilnosti v
prostoru (konfiguracija terena, površinski pokrov, potek in
izoblikovanost gozdnega roba, posamezne vegetacijske prvine,
mejice),
·
pri
obstoječi mali hidroelektrarni je dopustna postavitev
informacijske table. |
|
7.
Občinski podrobni prostorski načrti |
|
144.
člen
|
(območja, za katera je predviden OPPN) |
(1) S tem odlokom so določena območja, ki se urejajo z OPPN. |
Preglednica 6:
Enote urejanja prostora, na katerih je predvidena izdelava OPPN. |
|
zap. št. |
naselje |
ime OPPN |
enota urejanja
prostora |
1 |
Sp. Gorje |
Stanovanjsko območje
Fortuna |
SG-41 |
2 |
Podhom |
Vršce |
GK-4
RA-24
SG-13
SG-28
SG-30 |
3 |
Radovna |
Fužine |
RA-9
RA-14
RA-22 |
|
(2) EUP, za katere se v skladu z določbami tega odloka izdela OPPN, so
prikazane na karti »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne
oziroma podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«. |
(3) Usmeritve za predvidene OPPN so navedene v preglednici v 143. členu
tega odloka. |
(4) Meja OPPN, ki je določena s tem odlokom, se v fazi njegove priprave
lahko spremeni in prilagodi podrobnim programskim zahtevam in razmeram
na terenu, optimizaciji rešitev ter ureditvam dostopov in
infrastrukture. Meja OPPN se lahko spremeni pod pogojem, da s
spremenjeno mejo soglašajo lastniki na novo vključenih ali izključenih
parcel ali da občinski svet Občine Gorje sprejme akt, s katerim
ugotavlja splošni interes v zvezi s spremembo območja OPPN. |
145.
člen
|
(usmeritve za območja predvidenih OPPN) |
(1) Pri izdelavi OPPN je treba upoštevati: |
·
splošne PIP, določene v 3. poglavju izvedbenega dela tega odloka, |
·
PIP, določene v 4. in 5. poglavju izvedbenega dela tega odloka, |
·
usmeritve za izdelavo OPPN iz tega poglavja, |
·
usmeritve za pripravo posameznih OPPN iz 143. člena tega odloka. |
(2) Odstopanje od oblikovalskih določil, ki so določena s tem odlokom,
je dopustno v primerih, ko se za območje oziroma objekte v območju OPPN
izvede javni natečaj. |
(3) Odstopanja od določil za barve fasad so možna v območjih, ki se
urejajo z OPPN, če za to obstajajo strokovne podlage z utemeljitvijo
oziroma se za objekte ali območje OPPN izvede javni natečaj. |
(4) Če OPPN vključuje več enot urejanja prostora, je treba izdelati
strokovne podlage s strokovnimi rešitvami prostorskih ureditev za
celotno območje in določiti etapnost izvajanja OPPN v celotnem območju
urejanja z OPPN. |
(5) Za območje, ki se ureja z OPPN, se izdela en ali več OPPN, pri čemer
je treba zagotoviti, da posamezen OPPN vključuje prostorsko in
funkcionalno smiselno zaključeno enoto in da bo dinamika priprave
posameznih OPPN zagotavljala smiselno faznost prostorskih ureditev. |
(6) Če se izdela OPPN samo za del območja, za katerega je predvidena
izdelava OPPN, je treba izdelati strokovne podlage in strokovne rešitve
prostorskih ureditev za celotno območje OPPN, določiti in rezervirati
morebitne površine za programe družbene infrastrukture, omrežja
dostopnih cest in osnovne gospodarske javne infrastrukture ter določiti
etapnost izvajanja OPPN v celotnem območju urejanja z OPPN. Izdelati je
treba program opremljanja zemljišča, ki bo v primeru etapnega izvajanja
OPPN podlaga za izračun stroškov komunalnega opremljanja v posameznem
območju etape. |
(7) FI, FZ in DOBP se v OPPN računajo na območja posameznih EUP glede na
namenske rabe, v izračunu se ne upoštevajo obodne ceste, ki mejijo na
EUP, in ceste, ki so določene z regulacijskimi linijami. |
(8) Za OPPN in DPN, ki posegajo v območja izjemnih krajin in druga
območja prepoznavnosti prostora, se v okviru strokovnih podlag obvezno
izdelajo tudi krajinske preveritve in utemeljitve. |
146.
člen
|
(strokovne rešitve prostorskih ureditev in urbanistični, arhitekturni
ali krajinsko-arhitekturni natečaj) |
(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo z
izdelavo variantnih rešitev ali z javnim natečajem. Variantne rešitve
izdela več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da jih je
mogoče med seboj primerjati. Primerjajo se z urbanističnega, okoljskega
in ekonomskega vidika. Najustreznejšo variantno rešitev, ki jo predlaga
študija variant, potrdi pristojni oddelek občinske uprave Občine Gorje.
Kadar načrtovane ureditve zadevajo območja ali objekte kulturne
dediščine, je treba pred izdelavo variantnih rešitev ali izvedbo javnega
natečaja pridobiti strokovne podlage pristojnega organa za varstvo
kulturne dediščine. |
(2) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se pridobijo z javnim
natečajem, kadar gre za načrtovanje prostorske ureditve ob javnih
površinah, prostorske ureditve z javnim programom, za kompleksne
prostorske ureditve, za prostorske ureditve v vplivnem območju
prostorskih dominant ali za prostorske ureditve, ki so same prostorske
dominante. Javni natečaj se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo
področje javnih natečajev. |
(3) Zahteva za izvedbo variantnih rešitev ali javnega natečaja je
določena v tabelah v 6. poglavju izvedbenega dela tega odloka. |
147.
člen
|
(PIP do sprejema OPPN) |
(1) Če ni z usmeritvami za OPPN določeno drugače, so na območjih, kjer
je s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, do njegove uveljavitve
dopustni samo naslednji posegi: |
·
vzdrževanje obstoječih objektov, |
·
gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe ter
postavitev začasnih objektov, ki jih morajo lastniki odstraniti na
lastne stroške pred pričetkom izvajanja OPPN, če so v nasprotju z
načrtovanimi posegi v OPPN, |
·
sprememba namembnosti obstoječih objektov ali delov objektov v okviru
obstoječih in dopustnih dejavnosti namenske rabe EUP, |
·
odstranitev obstoječih objektov (če so to objekti, ki so varovani s
predpisi s področja kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje
organa pristojnega za varstvo kulturne dediščine), |
·
rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev GJI, |
·
gradnja gospodarske infrastrukture za potrebe priključevanja obstoječih
objektov, |
·
gradnja objektov za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči,
zaščitnih ukrepov ter za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev, |
·
vodnogospodarske ureditve, |
·
naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve,
zbiranje podatkov). |
(2) Na območjih, ki se urejajo s predvidenim OPPN, je do uveljavitve
OPPN dopustna gradnja GJI za obstoječe objekte, nove izmere, obodne
parcelacije in geodetski postopki za urejanje obstoječih in načrtovanih
objektov in naprav GJI. |
148.
člen
|
(sprememba namenske rabe v OPPN) |
V OPPN ni dopustno spreminjati namenske rabe zemljišč EUP, ki je
določena na karti 3 izvedbenega dela tega odloka »Prikaz območij enot
urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe in
prostorskih izvedbenih pogojev«. |
149.
člen
|
(PIP za pripravo OPPN in državnih prostorskih aktov, ki niso določeni s
tem odlokom) |
OPPN se lahko izdela v skladu s predpisi s področja urejanja prostora za
več EUP skupaj, posamezni EUP ali manjše območje znotraj posameznega EUP
tudi takrat, kadar njegova izdelava ni predvidena s tem odlokom, če: |
·
se
za območje ali manjše območje znotraj posameznega EUP izkaže
investicijski interes in ta ni v nasprotju strateškim delom OPN za
predlagano območje, |
·
gre
za sanacije posledic naravnih in drugih nesreč, |
·
gre
za gradnjo na stavbnih zemljiščih, kjer je predvidena komasacija, |
·
gre
za gradnjo na stavbnih zemljiščih, kjer ni mogoče zagotoviti dostopov do
parcel, namenjenih gradnji, |
·
gre
za kompleksne preureditve, nadomestne gradnje, sanacijo ali za spremembe
tehnologije na območjih proizvodnih dejavnosti velikosti več kot 0,5 ha, |
·
obstoječe lastništvo parcel, namenjenih gradnji, onemogoča racionalno
gradnjo GJI, |
·
gre
za gradnjo objektov in naprav GJI, |
·
gre
za urejanje, sanacijo in prenovo delov naselij, |
·
gre
za sanacijo degradiranih območij izven naselij. |
IV
Prehodne in končne določbe |
150.
člen
|
(oglaševanje) |
(1) Za potrebe oglaševanja v občini se v 6 mesecih po uveljavitvi tega
odloka sprejme poseben občinski odlok za oglaševanje, ki ga potrdita
pristojni oddelek občinske uprave Občine Gorje in pristojni organ za
varstvo kulturne dediščine. Odlok o oglaševanju določa enotni koncept
oglaševanja in obveščanja (oblika, velikost, material, število, pri
objektih oglaševanja za lastne potrebe tudi način postavitve na objektu
ali zemljišču) in kataster oglasnih mest z lokacijami postavitve
objektov za oglaševanje in obveščanje. |
(2) Do sprejema odloka o oglaševanju iz prvega odstavka tega člena so
dopustni samo obstoječi objekti za oglaševanje in obveščanje v naseljih.
Postavitev novih objektov za oglaševanje, oglaševanje za lastne potrebe
in obveščanje do sprejema odloka o oglaševanju ni dopustna. |
151.
člen
|
(dokončanje postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj) |
Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred
uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah prostorskih izvedbenih
aktov občine Gorje, veljavnih v času vložitve popolne vloge za izdajo
gradbenega dovoljenja. |
152.
člen
|
(prenehanje veljavnosti planskih in izvedbenih aktov) |
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo na območju občine veljati
naslednji planski in prostorski izvedbeni akti: |
·
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih
za območje
planske celote Bled (Uradni list RS, št. 54/04, 96/04, 120/05), |
·
Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana občine
Bled (Uradni list RS, št. 4/02, 10/02, 95/02), |
·
Odlok o ureditvenem načrtu za naselje Zgornje Gorje (Uradni list RS, št.
59/98, 6/01, 11/02), |
·
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Triglavski narodni park v
občini Radovljica (16/91, 58/98, 72/98, 43/00). |
153.
člen
|
(dostopnost občinskega prostorskega akta in nadzor) |
(1) Ta odlok je v času uradnih ur na vpogled javnosti na sedežu Občine
Gorje in na spletnih straneh Občine. |
(2) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska
služba. |
154.
člen
|
(veljavnost občinskega prostorskega načrta) |
Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
Številka:
9000-0002/2014-5 |
Datum:
5.3.2014 |
|
|
Občina Gorje |
|
Peter Torkar, župan |
|
|
Priloga 1:
Dopustne gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov na površinah
podrobnejše namenske rabe |