Statut Občine Vodice - neuradno prečiščeno besedilo (3)
Uradni list Republike Slovenije, št. 49/1995, 31/1998; Uradno glasilo Občine Vodice, št. 7/1998, 15/2004
Datum začetka veljavnosti: 08.01.2004 Datum prenehanja veljavnosti: 26.07.2005
 
Na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in 57/94), je Občinski svet občine Vodice na 7. seji dne 6. 7. 1995 sprejel
 
S T A T U T
 
 
Občine Vodice
 
 
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE
 

 

1. člen

  
 

Statut Občine Vodice določa temeljna načela za organizacijo in delovanje Občine Vodice, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, organizacijo občinske uprave in javnih služb, premoženje in financiranje občine, splošne in posamične akte, varstvo občine v razmerju do države in drugih občin, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in širših lokalnih samoupravnih skupnosti ter druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.

  
 
2. člen
 
Območje Občine Vodice obsega območja naslednjih naselij: Bukovica, Dobruša, Dornice, Koseze, Polje, Povodje, Repnje, Selo, Skaručna, Šinkov Turn, Torovo, Utik, Vesca, Vodice, Vojsko in Zapoge.
 
 
3. člen
 
 

Občina Vodice varuje in deluje za koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno upravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni, ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.

  
 
4. člen
 

 

Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.

 

 

Občina se pri uresničevanju svojih nalog lahko povezuje in sodeluje neposredno ali prek ustreznih asociacij s sosednjimi in drugimi občinami, ter širšimi lokalnimi skupnostmi, tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav in z mednarodnimi organizacijami.

 
 
5. člen
 
 

Občani se lahko obračajo s pobudami, peticijami ali pritožbami na katerikoli organ občine, ki jih mora obravnavati najkasneje v 30 dneh.

  
 
6. člen
 

 

Občina je pravna oseba, sedež občine je v Vodicah, Kopitarjev trg 1.

 

 

Občina ima svoj grb, zastavo in pečat. Pečat je okrogle oblike, 35 mm, z naslednjo vsebino: Občina Vodice, v sredini pečata je grb občine. Simbola občine sta grb in zastava. Oba simbola in njuno uporabo ureja odlok o simbolih Občine Vodice, ki ga sprejme občinski svet.

 

 

Občina ima svoj občinski praznik. Datum praznovanja določi občinski svet.

 

 

Občina podeljuje zaslužnim občanom, pravnim osebam in organizacijam naziv častnega občana, nagrade in druga priznanja v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme občinski svet.

 

 

7. člen

 

 

Prebivalci posameznih katastrskih občin: k. o. Bukovica (Utik, Bukovica), k.o. Polje (Polje), k. o. Repnje (Repnje in Dobruša), k. o. Skaručna (Skaručna, Vojsko in Povodje), k.o. Šinkov Turn (Šinkov Turn in Koseze), k.o. Vesca (Vesca in Selo), k.o. Vodice (Vodice) in k.o. Zapoge (Zapoge, Dornice in Torovo) lahko ustanovijo vaško skupnost.

 

 

Pobudo za ustanovitev skupnosti lahko poda najmanj 10% volivcev posameznega dela občine, ki naj bi bil vključen v novo vaško skupnost, občinski svet z večino vseh članov sveta ali župan. Pobuda je veljavna, ko jo volilci podprejo s podpisi na Krajevnem uradu Vodice.

 

 

Pred ustanovitvijo skupnosti občinski svet ugotovi voljo občanov v skladu z zakonom in oceni, za kolikšen del nalog je racionalno in smotrno, da se iz občinske pristojnosti prenese v upravljanje ožjih delov občine.

 

 

Organe ožjih delov občine ter način njihovega imenovanja ter pooblastila določi občinski svet z odlokom.

 

 

8. člen

  

 

Skladno z določili 7. člena tega statuta občinski svet lahko s sklepom večine vseh članov sveta prenese opravljanje določenih nalog iz občinske pristojnosti v opravljanje vaške skupnosti. V ta namen občinski svet z odlokom o letnem proračunu določi tudi ustrezna finančna sredstva.

 
 
9. člen
 
  Občinski svet lahko predhodno pridobi mnenje organov vaških skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev le-teh skupnosti. Mnenje mora biti posredovano občini v 30. dneh od zahtevka občine.  
 
10. člen
 
Občina se lahko povezuje v pokrajino in sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelih prostovoljnosti in solidarnosti.
 

 

11. člen

 

 

Občina se lahko združi z drugo občino, del občine oziroma vaške skupnosti se lahko tudi izloči in priključi sosednji občini.

 

 

O združitvi, razdelitvi ali izločitvi odločajo volivci, ki so glasovali na referendumu po postopku in pod pogoji, ki so določeni v zakonu.

 

 

V primeru združitve občine z drugo občino obstoječi ožji deli na dan razpisa tovrstnega referenduma postanejo pravne osebe, s tem da prejmejo po nedoločenih delih v last premoženje, ki je bilo do uveljavitve tega statuta v lasti KS Vodice in KS Bukovica – Šinkov Turn.

 
II. NALOGE OBČINE
 
 
12. člen
 
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
 
 
1. na področju normativnega urejanja:
 
 
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
 
 
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
 
 
– sprejema načrt razvoja občine;
 
 
– sprejema prostorske načrte;
 
 
– sprejema načrt varstva pred požarom v občini;
 
 
– predpisuje lokalne davke;
 
 
– ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti;
 
 
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;
 
 
– ureja javni red v občini;
 
 
– ureja delovanje občinske uprave;
 
 
– ureja občinske javne službe;
 
 
– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine;
 
 
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;
 
 
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
 
 
– ureja druge zadeve javnega pomena;
 
 
2. pospešuje:
 
 
– službe zdravstvenega varstva, socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
 
 
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko-dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost;
 
 
– razvoj športa in rekreacije;
 
 
– kmetijske in gospodarske dejavnosti;
 
 
3. na področju upravljanja:
 
 
– upravlja občinsko premoženje;
 
 
– upravlja lokalne javne službe;
 
 
– določi način in pogoje upravljanja javnih in drugih podjetij;
 
 
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
 
 
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;
 
 
4. s svojimi sredstvi sodeluje pri:
 
 
– gradnji in vzdrževanju lokalne javne ceste in javne poti;
 
 
– pospeševanju kulturne, društvene, vzgojne in knjižnične dejavnosti;
 
 
– gradnji komunalnih objektov in naprav;
 
 
– gradnji stanovanj za socialno ogrožene;
 
 
– zagotavljanju delovanja lokalnih javnih služb;
 
 
– zagotavljanju delovanja občinskega sveta, župana in odborov ter občinske uprave;
 
 
– izvajanju dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;
 
 
– zagotavljanju subvencij in tekočih transferjev v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
 
 
– požarni varnosti in gasilstvu;
 
 
– opravljanju pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe;
 
 
– zagotavljanju financiranja političnih strank;
 
 
5. vzdržuje:
 
 
– lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;
 
 
– vodovodne in energetske komunalne objekte;
 
 
6. s svojimi ukrepi:
 
 
– spodbuja gospodarski razvoj občine;
 
 
– pospešuje razvoj športa in rekreacije;
 
 
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
 
 
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov;
 
 
7. zagotavlja in organizira:
 
 
– pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč;
 
 
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
 
 
– požarno varnost;
 
 
8. pridobiva in razpolaga:
 
 
– z vsemi vrstami premoženja;
 
 
– s sredstvi za delovanje in razvoj občine;
 
 
9. sklepa:
 
 
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih, v katere vstopa občina.
 
13. člen
 
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
 
 
– vodenje evidence volilne pravice,
 
 
– razgrinjanje volilnih imenikov,
 
 
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,
 
 
– občinsko upravno nadzorstvo,
 
 
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
 
 
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
 
 
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
 
 
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
 
 
– odločanje o rabi prostora,
 
 
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,
 
  - varstvo naravne in kulturne dediščine,  
 
– ukrepe za zaščito okolja,
 
 
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
 
 
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
 
  – izdajanje soglasij za lokacijska in gradbena dovoljenja.  
 
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
 
 
– določanje komunalnih dejavnosti,
 
 
– organizacijo dimnikarske službe,
 
 
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
 
 
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
 
 
– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov,
 
 
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
 
 
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
 
 
– urejanje lokalnega prometa,
 
 
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
 
 
– določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja in določanje kazni za nepravilno parkiranje,
 
 
– predpisovanje prometne ureditve,
 
 
– urejanje lokalnega potniškega prometa,
 
 
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
 
 
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter pomoč na domu,
 
 
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.
 

 

– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.

  
 
14. člen
 
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:
 
 
– davek od premoženja,
 
 
– davek na dediščine in darila,
 
 
– davek na dobitke od iger na srečo,
 
 
– davek na promet nepremičnin,
 
 
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,
 
 
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja,
 
 
– druge dajatve, ki jih občinski svet določi z odloki.
 
III. ORGANI OBČINE
 
 
1. Skupne določbe
 
 
15. člen
 

Organi občine so: občinski svet, župan, nadzorni odbor in občinska volilna komisija. Organi občine lahko imenujejo komisije ali druga delovna telesa za obravnavo posameznih vprašanj. Občinski svet in župana se voli za 4 leta.
 
 
 Nadzorni odbor in občinsko volilno komisijo voli in razrešuje občinski svet.
 
16. člen
 
Delo občinskih organov je javno.
 
 
Javnosti niso dostopni le dokumenti in gradiva občinskega sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
 
 
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
 
 
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in o delu občinskih odborov.
 
 
17. člen
 
 

Občinski organi in njihova delovna telesa so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.

  
2. Občinski svet
 
 
18. člen
 
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
 
 
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
 
 
– sprejema statut občine,
 
 
– sprejema odloke in druge občinske akte,
 
 
– sprejema poslovnik za svoje delo,
 
 
– sprejema prostorske načrte in druge načrte razvoja občine,
 
 
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
 
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
 
 
– ustanavlja občinske odbore,
 
 
– imenuje in razrešuje člane nadzornega in drugih odborov in komisij,
 
 
– imenuje volilne komisije za občinske volitve in volitve za svet krajevne skupnosti,
 
 
– na predlog župana imenuje in razrešuje tajnika občine,
 
 
– določa organizacijo in delovno področje občinske uprave,
 
 
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana,
 
 
– nadzoruje delo župana in podžupana ter občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
 
 
– imenuje in razrešuje predstavnika občine v sosvetu načelnika upravne enote,
 

 

 - upravlja s premoženjem občine,  
 
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote,
 
 
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin,
 
 
– odloča o najemu občinskega posojila,
 
 
– razpisuje referendum,
 
 
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
 
 
– določa nadomestila članom občinskega sveta, odborov in komisij, župana in drugih funkcionarjev,
 
 
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
 
 
– daje koncesije,
 
 
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
 
 
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
 
 
– predpisuje pogoje in določa davke iz 16. člena statuta,
 
 
– imenuje in razrešuje člane za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
 
 
– opravlja druge naloge, določene z zakonom, tem statutom ali odlokom.
 
19. člen
 
Občinski svet odloča o vseh, na občino prenesenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
 
20. člen
 
 
Občinski svet ima 15 članov.
 
21. člen
 
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
 
 
Prvo sejo skliče dotedanji predsednik občinskega sveta, do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član občinskega sveta.
 
22. člen
 
Občinski svet izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika.
 
 
Predsednik občinskega sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo.
 
 
Podpredsednik občinskega sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja.
 
 
Občinski svet ima lahko svojega tajnika, ki pomaga predsedniku pri opravljanju in vodenju sej občinskega sveta, vodi zapisnik in opravlja druge zadeve po nalogu predsednika. Tajnika imenuje občinski svet.
 
23. člen
 
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jo sklicati na zahtevo najmanj četrtine članov občinskega sveta, nadzornega odbora ali drugega občinskega odbora.
 
 
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na obrazloženo zahtevo župana.
 
 
Dnevni red predlaga predsednik občinskega sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic občinskega sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
 
24. člen
 
 
Seje občinskega sveta so javne. Javnost dela občine zagotavlja občinska uprava.
 
 
Če terja javni interes, lahko občinski svet sklene, da se javnost izključi.
 
 
Člani občinskih odborov in župan imajo pravico biti navzoči na sejah občinskega sveta. Predstavniki občinskih odborov so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
 
25. člen
 
Občinski svet veljavno sklepa, če je navzočih večina njegovih članov.
 
 
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov razen, če zakon ali ta statut določa drugače.
 
 
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar to določa zakon ali ta statut in kadar tako zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta.
 
26. člen
 
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
 
 
Občinski svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
 
3. Odbori in komisije
 
 
27. člen
 
Občinski svet lahko ustanovi odbore in komisije kot svoja delovna telesa. Člane odborov in komisij imenuje izmed članov občinskega sveta in izmed občanov.
 
28. člen
 
Odbori in komisije občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja, v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in mu dajejo mnenja in predloge.
 
29. člen
 
Odbori in komisije opravljajo naslednje naloge:
 
 
– obravnavajo predloge župana, članov občinskega sveta in občanov s svojega delovnega področja, preden o njih odloča občinski svet in dajejo občinskemu svetu mnenje o teh predlogih;
 
 
– razpravljajo o vprašanjih s svojega delovnega področja in dajejo občinskemu svetu in županu mnenja o teh vprašanjih;
 
 
– predlagajo občinskemu svetu in županu odločitve s svojega delovnega področja.
 
 
Način dela in postopek odločanja odborov in komisij ter razmerja med njimi in občinskimi organi se uredijo s poslovnikom občinskega sveta.
 
30. člen
 
Občinski svet ima naslednje odbore:
 
 
1. Odbor za družbene dejavnosti:
 
 
– šolstvo in otroško varstvo,
 
 
– kultura in informiranje,
 
 
– šport in rekreacija,
 
 
– zdravstvo in sociala,
 
 
– mladi in družina.
 
 
2. Odbor za komunalo, urejanje prostora in naravovarstvo:
 
 
– komunala,
 
 
– urejanje prostora,
 
 
– naravovarstvo.
 
 
3. Odbor za finance in investicije
 
 
4. Odbor za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
 
 
5. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo
 
 
6. Odbor za gospodarstvo:
 
 
– obrt,
 
 
– turizem in podjetništvo.
 

 

 7. Odbor za pravne akte in lokalno samoupravo  

 

 8. Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin  
  Svet sestavljajo predsedniki odborov občinskega sveta.  
 
Občinski svet ima lahko še druge odbore kot stalna ali začasna delovna telesa.
 
31. člen
 
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta.
 
32. člen
 
Občinski odbor ali komisija ima najmanj 3 člane. Člani odbora ali komisije so lahko tudi občani, ki niso svetniki.
 
33. člen
 
Na predlog večine članov lahko občinski svet izreče nezaupnico občinskemu odboru.
 
 
Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem z večino glasov vseh članov izvoli nov odbor.
 
34. člen
 
Člane občinskega odbora izvoli občinski svet izmed svojih članov in občanov. Predsednik občinskega odbora je član odbora iz vrst občinskega sveta. Le tega s sklepom določi občinski svet. Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo člani občinskega sveta, zainteresirane organizacije v občini in 10 občanov.
 
 
Če je predlaganih več kandidatov, kot je članov odbora, imajo prednost uvrstitve na kandidatno listo kandidati iz različnihnaselij. Ne glede na to, mora biti na listo uvrščenih vsaj polovico kandidatov izmed občanov.
 
 
Člani odbora so izvoljeni, če je za kandidatno listo glasovala večina članov občinskega sveta.
 
 
35. člen
 
Predsednik odbora ali komisije vodi delo odbora ali komisije.
 
 

Odbor ali komisija veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov, odločitve sprejema z večino glasov navzočih članov.

  
 
Župan in člani občinskega sveta imajo pravico sodelovati na sejah odborov ali komisij.
 
4. Nadzorni odbor
 
 
36. člen
 

 

V skladu z zakonom:

 

 

– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

 

 

– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,

 

 

– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev,

 

 

– ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe proračunskih sredstev.

 

 

Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvešča občinski svet v obliki pisnega poročila. Občinski svet, župan ter organi porabnikov proračunskih sredstev so poročilo dolžni obravnavati in upoštevati predloge in priporočila.

 

 

Nadzorni odbor sprejme svoj poslovnik, ki je smiselna oblika poslovnika občinskega sveta.

 

 

Delo nadzornega odbora je javno, kot je javno delo ostalih organov občine.

 
 
37. člen
 
Člane nadzornega sveta imenuje občinski svet izmed občanov.
 
 
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov članov občinskega sveta.
 
 
Listo kandidatov določi predsednik občinskega sveta na podlagi predlogov najmanj četrtine članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini in 10 občanov.
 
 
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
 
5. Župan
 
 
38. člen
 

 

Občina ima župana, lahko tudi podžupana. Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa voli občinski svet z večino glasov vseh članov na predlog župana. Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, v času opravljanja te funkcije ne more opravljati funkcije občinskega svetnika. Župan v treh mesecih po izvolitvi obvesti občinski svet, kako bo funkcijo opravljal (poklicno ali nepoklicno). Podžupan funkcijo opravlja nepoklicno, le v izjemnih primerih lahko poklicno, če mu občinski svet to odobri.

 
 
39. člen
 

 

Župan opravlja naslednje naloge:

 

 

– predstavlja in zastopa občino,

 

 

– predlaga občinskemu svetu v sprejem občinski proračun in zaključni račun, odloke in splošne akte iz pristojnosti občinskega sveta,

 

 

– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta,

 

 

– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,

 

 

– ima pravico udeležiti se sej občinskega sveta in na njih razpravljati,

 

 

– ima pravico predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na sejah občinskega sveta,

 

 

– skrbi in odgovarja za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,

 

 

– mora zadržati izvajanje nezakonite odločitve občinskega sveta,

 

 

– daje predloge svetu o prostorski ureditvi občine,

 

 

– sprejema začasne, nujne ukrepe v izjemnih razmerah,

 

 

– določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi,

 

 

– če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca, ali podanega predloga ne obravnava, lahko skliče sejo občinskega sveta župan.

 
40. člen
 
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem znova odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in z zakonom.
 
 
Če se odločitev občinskega sveta  nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom poverjena občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.
 
 
41. člen
 
  Župan lahko pooblasti tudi drugo osebo iz občinske uprave, da ga nadomešča v njegovi odsotnosti.  

 

6. Ožji deli občine

  
 
42. člen
 

 

Če se skladno s 7. členom tega statuta organizirajo ožji deli, lahko opravljajo naslednje naloge, katerih obseg in časovno obdobje opravljanja določi občinski svet v skladu z 8. členom statuta:

 

 

a) pospešujejo:

 

 

– razvoj športa in rekreacije;

 

 

b) upravljajo z:

 

 

– občinskim premoženjem,

 

 

– občinskimi javnimi površinami in drugim javnim dobrim;

 

 

c) s svojimi sredstvi sodelujejo pri:

 

 

– gradnji in vzdrževanju lokalnih javnih cest in javnih poti,

 

 

– pospeševanju kulturne, društvene, vzgojne in knjižnične dejavnosti,

 

 

– gradnji komunalnih objektov in naprav,

 

 

– požarni varnosti in gasilstvu;

 

 

d) vzdržujejo:

 

 

– lokalne javne poti, rekreacijske in druge javne površine.

 
 
43. člen
 
  Občinski svet in župan opravljata nadzor nad izvajanjem nalog, ki jih opravljajo ožji deli občine oziroma skupnosti.  
8. Neposredne oblike odločanja občanov
 
 
44. člen
 
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
 
 
45. člen
 

 

Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen posamezni del. Skliče ga župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo 5% volilcev v občini oziroma v njenem ožjem delu.

 

 

Kadar zbor občanov občine ali v njenega ožjega dela obravnava pobude ali se izjavlja oziroma na referendumu odloča o statusnih vprašanjih ali o uvedbi samoprispevka, pa odločanje ne uspe, se lahko po preteku enega leta izjavljanje oziroma odločanje na referendumu ponovi, razen če zakon ne določa drugače.

 
 
46. člen
 

 

Zbor občanov v občini razpravlja:

 

 

– o delu občinskih organov,

 

 

– o povezovanju občine z drugimi občinami,

 

 

– o lokalni problematiki v občini,

 

 

– o spremembah območja občine,

 

 

– daje mnenja o zadevah v javni obravnavi,

 

 

– daje pobude, mnenja in predloge o prostorski ureditvi občine in o organiziranju vaških skupnosti,

 

 

– o drugih vprašanjih, ki jih določi občinski svet ali župan ali zakon.

 
 
47. člen
 

 

Zbor občanov v ožjem delu razpravlja:

 

 

– o problematiki v svoji skupnosti,

 

 

– o delu organov v svoji skupnosti,

 

 

– o delu svojega predstavnika v organih skupnosti,

 

 

– o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti,

 

 

– o zadevah, ki jih da v obravnavo občinski svet in župan,

 

 

– o problematiki varstva pred požarom,

 

 

– daje pobude, predloge in mnenja o zadevah iz prejšnjih alinei.

 
48. člen
 
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva 10% volivcev v občini.
 
 
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo volilno pravico.
 

 

 Glasovanje na referendumu je tajno, razen če zakon ne določa drugače.  
 
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
 
49. člen
 
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
 
 
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
 
50. člen
 
Občinski svet ali župan lahko razpišeta svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
 
 
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
 
 

Svetovalni referendum se razpiše na zahtevo najmanj 5% volilcev občine ali posameznega njenega ožjega dela.

  
 
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
 
 
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 54. in 55. člena tega statuta.
 
51. člen
 
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
 
 
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
 
 
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
 
 
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo. Zahteva je veljavna, ko jo s podpisi na Krajevnem uradu Vodice potrdi 5% volilcev ustreznega območja.
 
IV. OBČINSKA UPRAVA
 
 
1. Organizacija občinske uprave
 
 
52. člen
 
Upravne naloge v občini opravlja občinska uprava. Organizacijo občinske uprave z odlokom določi občinski svet na predlog župana.
 

 

Občina se lahko odloči, da v skladu z zakonom ustanovi z drugimi občinami enega ali več organov skupne občinske uprave.

  
53. člen
 
Občinsko upravo vodi župan.
 
 
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren občinskemu svetu.
 

 

Za neposredno izvajanje nalog občinske uprave lahko skrbi tajnik občine, ki ga zaposli in razrešuje župan, ali vodja občinske uprave, ki ga zaposli župan.

 

 

Župan lahko pooblasti tajnika občine ali vodjo občinske uprave za podpisovanje določenih aktov.

 
 
Tajnik občinske uprave je za svoje delo odgovoren županu.
 
 
54. člen
 
 

Naloge občinske uprave opravlja občinska uprava, v okviru katere se lahko ustanovijo oddelki za izvajanje določenih nalog uprave. Uprava opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske uprave. Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti za občino kot celoto.

  
 
55. člen
 
 

Občinska uprava izvršuje sklepe, odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan. Občinska uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.

  
 
56. člen
 
 

Župan lahko za vodenje upravnega postopka in za odločanje o vseh upravnih stvareh ali posamični vrsti upravnih stvari pooblasti tajnika občine ali vodjo občinske uprave, oziroma delavca v občinski upravi, ki izpolnjuje predpisane pogoje.

  
 
57. člen
 
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti, odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
 
 
58. člen
 

 

O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.

 

 

O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari odloči.

 
 
59. člen
 

 

Položaj delavcev v občinski upravi urejata odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave in sistemizacija delovnih mest.

 

 

O imenovanju oziroma o sklenitvi delovnega razmerja, pogodbe o zaposlitvi zaposlenih delavcev v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občine oziroma vodja občinske uprave. O pravicah iz delovnih razmerij, iz delavnega mesta, napredovanja zaposlenih delavcev v občinski upravi in o razrešitvi odloča župan.

 

 

60. člen

  

 

Tajnik občine oziroma vodja občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisih v upravnem postopku ter zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu z veljavnimi predpisi.

 
2. Nadzor nad zakonitostjo dela občinske uprave
 
 
61. člen
 
Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
 
 
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
 
 
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku, lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
 
62. člen
 
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da občinska uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonskimi predpisi.
 
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
 
63. člen
 
Občina organizira obvezne gospodarske javne službe na naslednjih področjih:
 
 
– oskrba s pitno vodo,
 
 
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
 
 
– ravnanje z odpadki,
 
 
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
 
 
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
 
 
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
 
 
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov, zaradi varstva zraka.
 

Občina organizira obvezne gospodarske javne službe na naslednjih področjih:

1. oskrba s pitno vodo,

2. odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,

3. zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov,

4. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja  komunalnih odpadkov,

5. urejanje in čiščenje javnih površin,

6. vzdrževanje občinskih javnih cest,

7. pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v zavetišču.
 
64. člen
 
Občina organizira izbirne gospodarske javne službe za naslednja področja:
 
 
– javno razsvetljavo,
 
 
– plakatiranje in okraševanje naselij,
 
 
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,
 
 
– urejanje lokalnih cest,
 
 
– deratizacijo in dezinfekcijo,
 
 
– na drugih področjih.
 

Občina organizira izbirne gospodarske javne službe na naslednjih področjih:

1. upravljanje s pokopališči, urejanje ter vzdrževanje pokopališč in pogrebne storitve,

2. distribucija toplote in oskrba z energetskimi plini,

3. oskrba industrijskih porabnikov z vodo ter oskrba naselij s požarno vodo v javni rabi,

4. urejanje in vzdrževanje javne razsvetljave v naseljih,

5. varstvo pred požarom,

6. urejanje in vzdrževanje javnih tržnih prostorov,

7. urejanje in vzdrževanje javnih parkirišč,

8. upravljanje in vzdrževanje stanovanj in poslovnih  prostorov ter drugih objektov v javni rabi,

9. plakatiranje in obveščanje ter krašenje naselij.

Kot izbirne lokalne gospodarske javne službe se lahko izvajajo tudi druge dejavnosti, ki jih z odlokom določi Občina Vodice.
 
65. člen
 
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.
 
66. člen
 
Občinski svet lahko z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
 
 
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
 

 

67. člen

 

 

Občina Vodice je pravni naslednik ustreznega dela premoženja in vseh pravic ter obveznosti občin na območju DPS Mesta Ljubljana. Pravno nasledstvo vključuje tudi finančne in druge sklade dotedanjih občin na območju DPS Mesta Ljubljana. Pravno nasledstvo se vnese v poslovne knjige Občine Vodice.

 

 

Občina Vodice z ustreznim delom stopa v ustanoviteljske pravice v javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih in javnih podjetjih, ki so jih izvrševale dosedanje občine na območju DPS Mesta Ljubljana.

 

 

Občina Vodice pridobi tudi ustrezni delež kapitala v strukturi kapitala tistih gospodarskih družb, v katerih so imele svoj kapitalski delež dosedanje občine na območju DPS Mesta Ljubljana.

 

 

V skladu s 100. členom zakona o lokalni samoupravi Občina Vodice uredi razmerja v zvezi s premoženjem ter pravicami in obveznostmi iz prejšnjih odstavkov, z Mestno občino Ljubljana in drugimi občinami, ustanovljenimi na območju DPS Mesta Ljubljana.

 
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
 
 
68. člen
 

 

Premoženje Občine Vodice sestavljajo premične in nepremične stvari, denarna sredstva in pravice. Skladno s prejšnjim členom je Občina Vodice pravni naslednik dosedanjega družbenega premoženja, zatečenega na območju občine.

 

 

Občina prevzame vse upravljalske pravice nad tem družbenim premoženjem, ki se nahaja na območju občine.

 

 

Občina mora z občinskim premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

 

 

69. člen

 

 

Odsvojitev delov občinskega premoženja je dopustna le proti plačilu, ki postane del premoženja občine, razen če se del premoženja podari za človekoljubne, znanstvenoraziskovalne, izobraževalne in druge podobne namene.

 

 

Odločitev o odsvojitvi delov premoženja sprejme občinski svet.

 

 

O stvarnih obremenitvah, nakupu in zamenjavi nepremičnin ali pravic odloča občinski svet.

 

 

Za nabavo premičnine do zneska, do katerega ni obvezen javni razpis, je pristojen župan.

 
70. člen
 
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev, v skladu z zakonom, in iz državnega proračuna ter donatorstvom.
 
71. člen
 
Prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v letnem proračunu občine.
 
 
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
 
 
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem, in načrtovani odhodki.
 
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
 
72. člen
 
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
 
 
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
 
 
73. člen
 
 

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo rezerve občine ali v skladu z zakonom najame posojilo največ za pet odstotkov sprejetega proračuna.

  
74. člen
 
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,2% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
 
 
Izločanje sredstev se izvrši vsak mesec.
 
 
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine dva odstotka letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
 
75. člen
 
Rezerva se uporablja:
 
 
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
 
 
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar pritekajo prihodki neenakomerno;
 
 
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
 
 
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke prejšnjega odstavka pa morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
 
 
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
 
 
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
 
76. člen
 
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
 
 
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
 
 
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun.
 
 
Zaključni račun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
 
77. člen
 
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
 
 
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
 
 
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
 
78. člen
 
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
 
 
O zadolžitvi odloča občinski svet.
 
 
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
 
79. člen
 
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
 
 
O soglasju odloča občinski svet.
 
 
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do pet odstotkov zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
 
80. člen
 
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
 
 
– davek na dediščine in darila,
 
 
– davek na dobitke iger na srečo,
 
 
– davek na promet nepremičnin,
 
 
– upravne takse,
 
 
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
 
 
– dotacije iz državnega proračuna.
 
 
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
 
 
Za financiranje zagotovljene porabe, pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini, določeni z zakonom.
 
81. člen
 
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
 
 
– davek od premoženja,
 
 
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
 
 
– krajevne takse,
 
 
– komunalne takse,
 
 
– pristojbine,
 
 
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
 
 
– prihodki uprave,
 
 
– rente,
 
 
– najemnine občinskih zemljišč in objektov,
 
 
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
 
 
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
 
 
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
 
82. člen
 
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.
 
83. člen
 
Finančno poslovanje izvršuje knjigovodska služba.
 
 
Delo knjigovodske službe nadzorujejo župan, tajnik občinske uprave in nadzorni odbor.
 
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
 
 
1. Splošni akti občine
 
 
 84. člen
 
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
 
 
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
 
 
Občinski odbor lahko sprejme poslovnik za svoje delo in izdaja pravilnike s soglasjem občinskega sveta.
 
 
Občinski svet sprejema prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
 
85. člen
 
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
 
86. člen
 
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
 
 
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
 
87. člen
 
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
 
89. člen
 
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
 
90. člen
 
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
 
91. člen
 
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
 
 
Občinski proračun se sprejema za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
 
 
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina članov občinskega sveta.
 
2. Postopek za sprejem odloka
 
 
92. člen
 
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
 
 
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.
 
93. člen
 
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
 
 
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
 
94. člen
 
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
 
 
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj odloka.
 
95. člen
 
 
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
 
96. člen
 
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne in druge nesreče, ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
 
 
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji, vse do konca obravnave predloga odloka.
 
 
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje, pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
 
97. člen
 
V obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
 
 
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
 
 
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
 
 
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta. ali predlagatelj odloka.
 
98. člen
 
Amandma, besedilo člena odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj glasuje večina članov občinskega sveta.
 
99. člen
 
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati 15 dan po objavi, če v njih ni določeno drugače.
 
3. Posamični akti občine
 
 
100. člen
 
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
 
 
S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
 
 
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh in to:
 
 
– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti,
 
 
– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristijnosti,
 
 
– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblasti.
 
VIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
 
 
101. člen
 
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastil ali soglasja občine, posega v njene pravice.
 
102. člen
 
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
 
103. člen
 
Župan ali občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta, lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
 
104. člen
 
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervient, če bi lahko bile v teh postopkih, oziroma, če so z izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
 
105. člen
 
Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta, oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
 
IX. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
 
 
106. člen
 
Občina se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v pokrajino, zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva in če je to v korist urejanja in opravljanja zadev širšega pomena, pomembnih za občino.
 
 
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov občinskega sveta.
 
 
O odločitvi občinskega sveta se lahko v občini izvede referendum.
 
 
S sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla nanjo.
 
 
S potrditvijo statuta pokrajine, občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti na pokrajino.
 

 

107. člen

 

 

Člane pokrajinskega sveta na predlog župana izvoli občinski svet izmed svojih članov. Po svojem položaju je župan član pokrajinskega sveta.

 
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
 
108. člen
 
Občina Vodice je pravni naslednik ustreznega dela premoženja, pravic in obveznosti Občine Ljubljana Šiška, vključno finančnih in drugih skladov Občine Ljubljana Šiška in Mesta Ljubljane.
 
 
Občina Vodice z ustreznim delom vstopi v ustanoviteljske pravice na javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih in javnih podjetjih, ki sta jih izvrševala Občina Ljubljana Šiška in Mesto Ljubljana. Občina Vodice pridobi tudi ustrezni delež kapitala v strukturi kapitala tistih gospodarskih družb, v katerih sta imela svoj kapitalski delež Občina Ljubljana Šiška in Mesto Ljubljana.
 
 
V skladu s 100. členom zakona o lokalni samoupravi, Občina Vodice uredi razmerja v zvezi s premoženjem ter pravicami in obveznostmi iz prejšnjih odstavkov, z Mestno občino Ljubljana in drugimi občinami, ustanovljenimi na območju DPS Mesta Ljubljana.
 
109. člen
 
Za urejanje vprašanj delitve premoženja, pravic in obveznosti z drugimi občinami skrbi župan, ki o tem sproti obvešča občinski svet. Odločitev o delitveni premoženjski bilanci sprejme občinski svet z večino vseh svojih članov.
 
 
Če pride do spora glede premoženja, sprte strani oblikujejo arbitražo, v kateri sodeluje predstavnik vlade ter enako število predstavnikov sprtih strani.
 
 
V primeru spora glede premoženjskih razmerij, vloži župan na zahtevo občinskega sveta tožbo pri vrhovnem sodišču.
 
110. člen
 
Tolmačenje tega statuta daje občinski svet.
 
111. člen
 
Postopek za sprejem sprememb in dopolnitev statuta je enak kot za sprejem statuta. Predlog za spremembo oziroma dopolnitev lahko da tretjina članov občinskega sveta, župan ali pet odstotkov volilnih upravičencev.
 
 
112. člen
 
 

Spremembe in dopolnitve statuta Občine Vodice začnejo veljati po sprejetju na občinskem svetu in petnajst dni po objavi v Uradnem listu RS ali v Uradnem glasilu Občine Vodice.

  
 
 
 
 
Vodice, dne 6. julija 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Vodice
Alojzij Kosec l. r.
 
 
  
 
 

Sklep o spremembi statuta občine Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 7/1998) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
 
 
2. člen
 
 

Sprememba Statuta občine Vodice stopi v veljavo z dnem, ko je bila sprejet na seji občinskega sveta.
 
 
3. člen
 
 
 Sprememba statuta občine Vodice se objavi v Uradnem glasilu občine Vodice.
 
 
  
 

Spremembe Statuta Občine Vodice (Uradno glasilo občina Vodice št. 15/2004) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
 
 
4. člen
 
 

Te spremembe statuta začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Vodice.
 
Neuradno prečiščeno besedilo predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega občina ne jamči odškodninsko ali kako drugače (peti odstavek 8. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005)).