|
Na podlagi 16.
člena
statuta Občine Markovci (Uradni list RS, št. 15/99) je Občinski svet
občine Markovci na 4. seji dne 25. 2. 1999 sprejel
|
|
|
P O S L O V N
I K
|
|
|
Občinskega
sveta občine Markovci
|
|
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE
|
|
|
1. člen
|
|
|
Ta poslovnik
ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter
način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v
nadaljevanju: člani).
|
|
|
2. člen
|
|
|
Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v
skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles,
lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles.
|
|
|
3. člen
|
|
|
Občinski svet in
njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
|
|
|
4. člen
|
|
|
Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno.
|
|
|
Javnost dela se
lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih
podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali
zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna
tajnost.
|
|
|
Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta
in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik.
|
|
|
5. člen
|
|
|
Svet dela na
rednih in izrednih sejah.
|
|
|
Redno sejo sveta
skliče župan enkrat mesečno praviloma najmanj šestkrat letno.
|
|
|
6. člen
|
|
|
Svet predstavlja
župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa.
|
|
|
7. člen
|
|
|
Svet uporablja
pečat občine, ki je določen s statutom občine, v katerega notranjem krogu je
ime občinskega organa “Občinski svet”.
|
|
|
Svet uporablja
pečat na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter
na dopisih.
|
|
|
Pečat sveta
uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.
|
|
|
Pečat sveta
hrani in skrbi za njegovo uporabo tajnik občine.
|
|
|
II.
KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
|
|
|
8. člen
|
|
|
Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov
članov sveta.
|
|
|
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče župan 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne
kasneje kot poteče njegov mandat. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo
skliče predsednik volilne komisije.
|
|
|
Zaradi priprave
na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili
izvoljeni svetniki.
|
|
|
9. člen
|
|
|
Prvo sejo sveta
vodi župan.
|
|
|
Na prvi seji
svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo.
Člane komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje najprej
o županovem predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih članov po vrstnem
redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O
preostalih predlogih svet ne odloča.
|
|
|
Mandatna
komisija na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije
pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta,
predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za
člane občinskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga
potrditev mandatov za člane.
|
|
|
Mandatna
komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana
predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur.
|
|
|
10. člen
|
|
|
Mandate članov
občinskega sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi
njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti
morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih
list.
|
|
|
Svet odloči
skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa
odloča posebej.
|
|
|
Član občinskega
sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega
mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o
pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
|
|
|
Svet na podlagi
poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila
mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za
župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
|
|
|
11. člen
|
|
|
Ko se svet
konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni
člani občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom občinskega
sveta in županu pa preneha.
|
|
|
S prenehanjem
mandata članov občinskega sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine
ter stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta.
|
|
|
Članom
občinskega sveta, ki jim je prenehal mandat, preneha članstvo v vseh
občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, v
katera so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta.
|
|
|
12. člen
|
|
|
Ko je svet
konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija
mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in
delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov,
katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter pripraviti
poročilo in predloge za imenovanje novih članov.
|
|
|
III. PRAVICE
IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA
|
|
|
1. Splošne
določbe
|
|
|
13. člen
|
|
|
Pravice in
dolžnosti članov občinskega sveta so določene z zakonom, statutom občine in
tem poslovnikom.
|
|
|
Člani občinskega
sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu
občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani
občinskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in
imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.
|
|
|
Član občinskega
sveta ima pravico:
|
|
|
– predlagati
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana, ter obravnavo
vprašanj iz njegove pristojnosti,
|
|
|
– glasovati o
predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega sveta
ter predlagati dopolnila teh predlogov,
|
|
|
– sodelovati pri
oblikovanju dnevnih redov sej občinskega sveta,
|
|
|
– predlagati
kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles občinskega sveta in
organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica
ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z
zakonom svoje predstavnike.
|
|
|
Član občinskega
sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki,
državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim
predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.
|
|
|
Član občinskega
sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter
v skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do dela plače za
nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja.
|
|
|
14. člen
|
|
|
Član občinskega
sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki
ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.
|
|
|
Član občinskega
sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami
in dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren.
|
|
|
15. člen
|
|
|
Svetniške
skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega sveta izvoljeni z istoimenske
liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo
posameznemu svetniku.
|
|
|
2. Vprašanja
in pobude članov občinskega sveta
|
|
|
16. člen
|
|
|
Član občinskega
sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske
uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem
svetu in njegovih delovnih telesih.
|
|
|
Občinski organi
iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov občinskega
sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta to
posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v
pisni obliki.
|
|
|
Član občinskega
sveta ima pravico županu ali tajniku občine postaviti vprašanje ter jima
lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih
ukrepov iz njune pristojnosti.
|
|
|
17. člen
|
|
|
Član občinskega
sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
|
|
|
Na vsaki redni
seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in
pobude članov.
|
|
|
Vprašanja
oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni
podžupan oziroma član občinskega sveta na to opozori in člana občinskega
sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
|
|
|
Ustno
postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude
pa ne več kot 5 minut.
|
|
|
Pisno
postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je
naslovljeno.
|
|
|
Pri obravnavi
vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno navzoča župan in tajnik
občine. Če sta župan ali tajnik občine zadržana, določita, kdo ju bo
nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude.
|
|
|
Na seji se
odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje ter
na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega
sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije
oziroma proučitev, lahko župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik
odgovori na naslednji seji.
|
|
|
Župan ali tajnik
občine oziroma njun namestnik lahko na posamezna vprašanja ali pobude
odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za
katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem
članom občinskega sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni
seji.
|
|
|
18. člen
|
|
|
Če član
občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma
pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko
predlaga občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči
svet z glasovanjem.
|
|
|
Če svet odloči,
da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red
prve naslednje redne seje.
|
|
|
3.
Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih
teles
|
|
|
19. člen
|
|
|
Član občinskega
sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
|
|
|
Če ne more priti
na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o
razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa
najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more
obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do
začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
|
|
|
Članu sveta, ki
se neupravičeno ne udeleži redne seje občinskega sveta, ne pripada del plače
za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja.
|
|
|
Če se član
delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega
telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga
občinskemu svetu njegovo razrešitev.
|
|
|
IV. DELOVNO
PODROČJE SVETA
|
|
|
20. člen
|
|
|
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
|
|
|
Svet opravlja
zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona
statut občine.
|
|
|
V. SEJE SVETA
|
|
|
1.
Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji
|
|
|
21. člen
|
|
|
Občinski svet
dela in odloča na sejah.
|
|
|
Seje sveta
sklicuje župan.
|
|
|
Župan sklicuje
seje občinskega sveta po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih
predlagateljev določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati najmanj
šestkrat letno.
|
|
|
22. člen
|
|
|
Vabilo za redno
sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje
sedem dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi
gradivo, ki je bilo predlagano za uvrstitev zadev na dnevni red.
|
|
|
Vabilo na sejo
občinskega sveta se pošlje županu, podžupanu, predsedniku nadzornega odbora
občine in tajniku občine.
|
|
|
23. člen
|
|
|
Izredna seja
občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah,
kadar ni pogojev za sklic redne seje.
|
|
|
Izredno sejo
občinskega sveta lahko skliče župan na predlog delovnega telesa sveta ali na
zahtevo ene četrtine članov sveta ali na lastno pobudo.
|
|
|
V predlogu
oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen
sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o
katerih naj občinski svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku sedem dni
od predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahteve za sklic s
priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni
predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem primeru lahko predlagatelj sejo
tudi vodi.
|
|
|
Vabilo za
izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom občinskega
sveta najkasneje tri dni pred sejo.
|
|
|
Če razmere
terjajo drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta skliče v skrajnem
roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje
lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami
seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo.
|
|
|
Občinski svet
pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost
razlogov za sklic z dvetretjinsko večino navzočih članov. Če občinski svet
ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna
ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.
|
|
|
24. člen
|
|
|
Na seje sveta se
vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma tajnik občine.
|
|
|
Vabilo se pošlje
tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna.
|
|
|
25. člen
|
|
|
Predlog dnevnega
reda seje občinskega sveta pripravi župan.
|
|
|
Predlog dnevnega
reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.
|
|
|
V predlog
dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so
izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
|
|
|
Na dnevni red se
prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
|
|
|
O sprejemu
dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
|
|
|
Svet ne more
odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo
predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel
stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih
določa ta poslovnik.
|
|
|
26. člen
|
|
|
Sejo občinskega
sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
predsedujoči).
|
|
|
Če nastopijo
razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane
seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član
občinskega sveta.
|
|
|
27. člen
|
|
|
Seje občinskega
sveta so javne.
|
|
|
Javnost seje se
zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah občinskega sveta.
|
|
|
Predstavnike
sredstev javnega obveščanja v občini se povabi na sejo z osebnim vabilom, ki
mu je priloženo gradivo za sejo.
|
|
|
Občan, ki se
želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena članom
občinskega sveta za to sejo.
|
|
|
Predsedujoči
mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja občinskega sveta
poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter pri
tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za
člane občinskega sveta. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva
javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči najprej
opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, pa ga
odstrani iz prostora.
|
|
|
Župan predlaga
občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob
obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu
z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne
ali zasebno pravne osebe, zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna
tajnost.
|
|
|
Kadar svet
sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval
brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega
in članov občinskega sveta navzoč na seji.
|
|
|
2. Potek seje
|
|
|
28. člen
|
|
|
Ko predsedujoči
začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov občinskega sveta mu je sporočil,
da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
|
|
|
Predsedujoči
nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem,
kdo je povabljen na sejo.
|
|
|
Na začetku seje
lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji.
|
|
|
29. člen
|
|
|
Preden svet
določi dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
|
|
|
Član občinskega
sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik
ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali
dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
|
|
|
Zapisnik se
lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se
sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
|
|
|
30. člen
|
|
|
Svet na začetku
seje določi dnevni red.
|
|
|
Pri določanju
dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve
umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato
o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri
postopek.
|
|
|
Zadeve, za
katere tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z
dnevnega reda.
|
|
|
Predlogi za
razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po
sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta izročeno gradivo, ki je
podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev
dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
|
|
|
Po sprejetih
posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
|
|
|
31. člen
|
|
|
Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu.
|
|
|
Med sejo lahko
svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
|
|
|
32. člen
|
|
|
Na začetku
obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi
župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev.
Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem
poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan
podati dopolnilno obrazložitev.
|
|
|
Če ni župan
predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma tajnik
občine mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega
telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega
mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset
minut.
|
|
|
Po tem dobijo
besedo člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k
razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet
lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja
dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut.
|
|
|
Razpravljavec
lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi
vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na
napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove.
Replike smejo trajati največ tri minute.
|
|
|
Ko je vrstni red
priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo
razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute.
|
|
|
33. člen
|
|
|
Razpravljavec
sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava, h kateri je predsedujoči pozval.
|
|
|
Če se
razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga
predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper
odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave.
|
|
|
34. člen
|
|
|
Članu občinskega
sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
|
|
|
Nato poda
predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član
ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
|
|
|
Če član zahteva
besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju
ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na
pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut.
|
|
|
35. člen
|
|
|
Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki
dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za
odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in
nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
|
|
|
Predsedujoči
lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih,
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči
določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
|
|
|
Predsedujoči
prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna
posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če
je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni
niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.
|
|
|
36. člen
|
|
|
Seje občinskega
sveta se sklicujejo praviloma ob sedemnajsti uri in morajo biti načrtovane
tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure.
|
|
|
Predsedujoči
odredi petnajstminutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.
|
|
|
Odmor
predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine
članov občinskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi
priprave dopolnil, mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov
oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset
minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ
dvakrat.
|
|
|
Če kdo od
upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega
odstavka, odloči občinski svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja
prekine in nadaljuje drugič.
|
|
|
37. člen
|
|
|
Če svet o
zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za
odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava
oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko
svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
|
|
|
Ko so vse točke
dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo.
|
|
|
3.
Vzdrževanje reda na seji
|
|
|
38. člen
|
|
|
Za red na seji
skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede.
|
|
|
Predsedujoči
skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red
ali mu seže v besedo le predsedujoči.
|
|
|
39. člen
|
|
|
Za kršitev reda
na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
|
|
|
– opomin,
|
|
|
– odvzem besede,
|
|
|
– odstranitev s
seje ali z dela seje.
|
|
|
40. člen
|
|
|
Opomin se lahko
izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega
govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.
|
|
|
Odvzem besede se
lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega
poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in
določbe tega poslovnika.
|
|
|
Odstranitev s
seje ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta oziroma
govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo sveta.
|
|
|
Član občinskega
sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela
seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
|
|
|
41. člen
|
|
|
Predsedujoči
lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak
drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča
nemoten potek seje.
|
|
|
Če je red hudo
kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
|
|
|
42. člen
|
|
|
Če predsedujoči
z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine.
|
|
|
4. Odločanje
|
|
|
43. člen
|
|
|
Svet lahko
veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov sveta.
|
|
|
Navzočnost se
ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku
nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi.
|
|
|
Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v sejni sobi
(dvorani).
|
|
|
Kadar je za
sprejem odločitve potrebna dvetretjinska večina, svet veljavno odloča, če je
na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov občinskega sveta.
|
|
|
44. člen
|
|
|
Občinski svet
sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če zakon ali
statut določa drugačno večino. Predlagana odločitev je sprejeta, če se je
zahtevana večina navzočih članov izrekla “ZA” njen sprejem.
|
|
|
45. člen
|
|
|
Občinski svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem.
|
|
|
S tajnim
glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni
zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali
najmanj ena četrtina navzočih članov sveta.
|
|
|
46. člen
|
|
|
Glasovanje se
opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
|
|
|
Član občinskega
sveta ima pred glasovanjem pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta
poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega
glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti.
|
|
|
Predsedujoči po
vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
|
|
|
47. člen
|
|
|
Člani občinskega
sveta glasujejo tako, da se opredelijo “ZA” ali “PROTI” sprejemu predlagane
odločitve.
|
|
|
48. člen
|
|
|
Javno glasovanje
se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem.
|
|
|
Poimensko
glasujejo člani občinskega sveta, če svet tako odloči na predlog
predsedujočega ali najmanj ene četrtine navzočih članov sveta.
|
|
|
Člane se pozove
k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član
glasuje tako, da glasno izjavi “ZA”, “PROTI” ali “NE GLASUJEM”.
|
|
|
49. člen
|
|
|
Tajno se glasuje
z glasovnicami.
|
|
|
Tajno glasovanje
vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva
člana določi občinski svet na predlog predsedujočega.
Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja
tajnik občine ali delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik.
|
|
|
Za glasovanje se
natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.
|
|
|
Glasovnice
morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet.
|
|
|
Pred začetkom
glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja.
|
|
|
Komisija vroči
glasovnice članom občinskega sveta in sproti označi, kateri član je prejel
glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na
katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.
|
|
|
Glasovnica
vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev “ZA” in
“PROTI”. “ZA” je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani,
“PROTI” pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo “ZA” ali besedo
“PROTI”.
|
|
|
Glasovnica mora
vsebovati navodilo za glasovanje.
|
|
|
Glasovnica za
imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih
je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se
obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se
želi glasovati in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v
skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati.
|
|
|
Ko član
občinskega sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
|
|
|
50. člen
|
|
|
Ko je glasovanje
končano, komisija ugotovi izid glasovanja.
|
|
|
Ugotovitev izida
glasovanja obsega:
|
|
|
– število
razdeljenih glasovnic,
|
|
|
– število
oddanih glasovnic,
|
|
|
– število
neveljavnih glasovnic,
|
|
|
– število
veljavnih glasovnic,
|
|
|
– število glasov
“ZA” in število glasov “PROTI”, oziroma pri glasovanju o kandidatih število
glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
|
|
|
– ugotovitev, da
je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri
glasovanju o kandidatih pa katerih kandidat je imenovan.
|
|
|
O ugotovitvi
rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili
glasovanje.
|
|
|
Predsedujoči
takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.
|
|
|
51. člen
|
|
|
Če član
občinskega sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.
|
|
|
O ponovitvi
glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku
ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega.
|
|
|
5. Zapisnik
seje občinskega sveta
|
|
|
52. člen
|
|
|
O vsaki seji
občinskega sveta se piše zapisnik. Zapisnik obsega glavne podatke o delu na
seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasovanja
o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je treba
predložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma
obravnavano na seji.
|
|
|
Za zapisnik seje
občinskega sveta skrbi tajnik občine. Tajnik občine lahko za vodenje
zapisnika seje občinskega sveta pooblasti drugega delavca občinske uprave.
|
|
|
Na vsaki redni
seji občinskega sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in
vseh vmesnih izrednih sej občinskega sveta. Vsak član občinskega sveta ima
pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči občinski
svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
|
|
|
Sprejeti
zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in tajnik občine
oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik.
|
|
|
Po sprejemu se
zapisnik pošlje predstavnikom sredstev javnega obveščanja, ki so bili
navzoči na seji in se na krajevno običajen način objavi. Zapisnik nejavne
seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje
občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo občinskega sveta in
ne objavlja. Člane občinskega sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika
seznani predsedujoči.
|
|
|
53. člen
|
|
|
Potek seje
občinskega sveta se snema na magnetofonski trak, ki se hrani še eno leto po
koncu mandata članov občinskega sveta, ki so sestavljali občinski svet,
katerega seja je bila posneta.
|
|
|
Magnetogram seje
se hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s seje.
|
|
|
Član občinskega
sveta ima pravico poslušati magnetogram. Magnetogram ima pravico poslušati
tudi drug udeleženec seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega.
Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti odgovorne
osebe občinske uprave.
|
|
|
Član občinskega
sveta lahko zahteva, da se del posnetka dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri
navede del seje, za katerega zahteva prepis, razlog in utemeljitev, vloži
pisno pri županu.
|
|
|
54. člen
|
|
|
Ravnanje z
gradivom občinskega sveta, ki je zaupne narave, določi občinski svet na
podlagi zakona s posebnim aktom.
|
|
|
Izvirniki
odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter vse
gradivo občinskega sveta in njegovih delovnih teles se hrani v arhivu
občinske uprave.
|
|
|
O arhiviranju in
rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša navodila župan v
skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko
gradivo.
|
|
|
55. člen
|
|
|
Član občinskega
sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali
je pri pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi
izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi tajnik občine na podlagi pisne
zahteve člana občinskega sveta. Original zahteve in odredba se hrani pri
gradivu, ki je bilo dano na vpogled.
|
|
|
V primeru
dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z
zakonom in aktom občinskega sveta.
|
|
|
6. Strokovna
in administrativno tehnična opravila za svet
|
|
|
56. člen
|
|
|
Strokovno in
administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa občinskega sveta
zagotavlja tajnik občine z zaposlenimi v občinski upravi.
|
|
|
Tajnik občine
določi delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter
opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo občinskega sveta in
njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi določeno posebno delovno mesto.
|
|
|
Za zapisnik
občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta skrbi tajnik občine.
Tajnik občine lahko za vodenje zapisnikov pooblasti druge delavce občinske
uprave.
|
|
|
7. Delovna
telesa občinskega sveta
|
|
|
57. člen
|
|
|
Občinski svet
ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje
izmed svojih članov.
|
|
|
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima tri člane.
|
|
|
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
|
|
|
– občinskemu
svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe,
ki jih imenuje občinski svet,
|
|
|
– občinskemu
svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi
vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta,
|
|
|
– pripravlja
predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki
občinskih funkcionarjev,
|
|
|
– obravnava
druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet.
|
|
|
Komisijo za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet na prvi seji
po volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za
župana.
|
|
|
58. člen
|
|
|
Občinski svet
ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v
skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
|
|
|
Komisije in
odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa
proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine
določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
|
|
|
Sestava delovnih
teles ter funkcije v njih se določijo, upoštevajoč števila svetnikov v
posameznih svetniških skupinah. Pri tem svet upošteva tudi interes za delo v
posameznem delovnem telesu, izražen od posameznih svetnikov. Svetniške
skupine predlagajo listo svojih članov v delovnih telesih.
|
|
|
59. člen
|
|
|
Stalna delovna
telesa občinskega sveta, ustanovljena s statutom občine, so naslednji odbori
in komisija:
|
|
|
– odbor za
družbene dejavnosti,
|
|
|
– odbor za
gospodarstvo in kmetijstvo ter gospodarske javne službe,
|
|
|
– odbor za
finance in gospodarjenje s premoženjem,
|
|
|
– odbor za
infrastrukturo,
|
|
|
– odbor za
varstvo okolja in prostorsko načrtovanje ter razvoj,
|
|
|
– statutarno
pravna komisija,
|
|
|
– komisija za
odlikovanja in priznanja,
|
|
|
– komisija za
vloge in pritožbe,
|
|
|
– komisija za
zaščito in reševanje.
|
|
|
60. člen
|
|
|
Odbor za
družbene dejavnosti ima pet članov.
|
|
|
Odbor obravnava
vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti, ki so občinskemu svetu
predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda
stališče s predlogom odločitve.
|
|
|
Obravnavo je
odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana
redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno
predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k
predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka
obravnave predloga splošnega akta.
|
|
|
Odbor za
družbene dejavnosti lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti na področju negospodarstva in javnih
služb družbenih dejavnosti.
|
|
|
61. člen
|
|
|
Odbor za
gospodarstvo in kmetijstvo ter gospodarske javne službe ima pet članov.
|
|
|
Odbor obravnava
vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
gospodarstva (malega gospodarstva in obrti, gostinstva in turizma),
kmetijstva in gospodarskih javnih služb, ki so občinskemu svetu predlagani v
sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s
predlogom odločitve.
|
|
|
Obravnavo je
odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana
redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno
predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k
predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka
obravnave predloga splošnega akta.
|
|
|
Odbor za
gospodarstvo in kmetijstvo ter gospodarske javne službe lahko predlaga
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na
svojem področju dela.
|
|
|
62. člen
|
|
|
Odbor za finance
in gospodarjenje s premoženjem občine ima pet članov.
|
|
|
Odbor obravnava
vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
javnih financ, zlasti glede proračuna in zaključnega računa, zadolževanje
občine in javnih podjetij ter zavodov, uporabe sredstev iz rezerv občine,
ter gospodarjenja s sredstvi občine, ki so občinskemu svetu predlagani v
sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališča s
predlogom odločitve.
|
|
|
Obravnavo je
odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana
redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno
predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k
predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka
obravnave predloga splošnega akta.
|
|
|
Odbor za finance
in gospodarjenje s premoženjem občine lahko predlaga občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju
dela.
|
|
|
V okviru odbora
deluje tudi komisija za kabelsko televizijo in komisija za upravljanje s
pokopališčem.
|
|
|
63. člen
|
|
|
Odbor za
infrastrukturo ima pet članov.
|
|
|
Odbor obravnava
vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
operativnega načrtovanja, izgradnje in vzdrževanja objektov infrastrukture
občine, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje
mnenje in občinskemu svetu poda stališča s predlogom odločitve.
|
|
|
Obravnavo je
odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana
redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno
predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k
predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka
obravnave predloga splošnega akta.
|
|
|
Odbor za
infrastrukturo lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge
akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela.
|
|
|
64. člen
|
|
|
Odbor za varstvo
okolja in prostorsko načrtovanje ter razvoj ima pet članov.
|
|
|
Odbor obravnava
vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
varstva okolja, planiranja, urejanja in gospodarjenja s prostorom ter
načrtovanja razvoja občine, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem,
oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom
odločitve.
|
|
|
Obravnavo je
odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana
redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno
predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k
predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka
obravnave predloga splošnega akta.
|
|
|
Odbor za varstvo
okolja in prostorsko načrtovanje ter razvoj lahko predlaga občinskemu svetu
v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju
dela.
|
|
|
65. člen
|
|
|
Statutarno
pravna komisija občinskega sveta ima tri člane.
|
|
|
Komisija
obravnava predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta in njunih
sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih občinski svet
sprejema v obliki predpisov. Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče
glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom
občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine.
|
|
|
Komisija lahko
predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine
in poslovnika občinskega sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov
občine.
|
|
|
Med dvema sejama
občinskega sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči občinskega
sveta, statutarno pravna komisija razlaga poslovnik občinskega sveta.
|
|
|
66. člen
|
|
|
Komisija za
odlikovanja in priznanja ima tri člane.
|
|
|
Komisija zbira
predloge o zaslužnih občanih, podjetjih in organizacijah ter daje mnenja in
predloge za podelitev priznanj in odlikovanj Občine Markovci.
|
|
|
67. člen
|
|
|
Komisija za
vloge in pritožbe ima tri člane.
|
|
|
Komisija ima
naslednje pristojnosti:
|
|
|
– obravnava
pritožbe, ki se nanašajo na posamezne zadeve, jih po potrebi preizkuša po
ustreznih organih in pri njih ukrepa, da rešijo zadeve po veljavnih
predpisih in o tem obvešča vlagatelja oziroma pritožnika,
|
|
|
– proučuje
prošnje, pritožbe in druge vloge, ki jih občani pošiljajo svetu in delovnim
telesom ter ugotavlja vzroke zanje,
|
|
|
– opravlja druge
zadeve, določene z zakonom in tem poslovnikom.
|
|
|
68. člen
|
|
|
Komisija za
zaščito in reševanje ima tri člane.
|
|
|
V primeru
elementarnih nesreč (poplave, potresi, katastrofalni požari, suša) je njena
naloga, da poskrbi za reševanje občanov in imetja.
|
|
|
69. člen
|
|
|
Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega
telesa in število članov ter opravi imenovanje.
|
|
|
70. člen
|
|
|
Člane odborov in
komisij imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov izmed
drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače.
|
|
|
Predsednika
odbora imenuje občinski svet izmed svojih članov.
|
|
|
Prvo sejo odbora
skliče župan.
|
|
|
Članstvo v
komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem
odboru občine ali z delom v občinski upravi.
|
|
|
71. člen
|
|
|
Občinski svet
lahko razreši predsednika, posameznega člana odbora občinskega sveta ali
odbor v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog
novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
|
|
|
72. člen
|
|
|
Svet in župan
lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega
delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge.
|
|
|
73. člen
|
|
|
Predsednik
delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega
telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in
predloge v občinskem svetu.
|
|
|
Seje delovnih
teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu občinskega sveta,
na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana.
|
|
|
Gradivo za sejo
delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni
pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih.
|
|
|
Delovno telo
dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je
na seji navzoča večina njegovih članov in je med navzočimi člani večina
tistih, ki so člani občinskega sveta. Delovno telo sprejema svoje odločitve
– mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih članov.
|
|
|
Glasovanje v
delovnem telesu je javno.
|
|
|
Za delo delovnih
teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na
delo občinskega sveta.
|
|
|
74. člen
|
|
|
Na sejo
delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali
pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih
določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij,
zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z
obravnavano problematiko.
|
|
|
VI. AKTI
OBČINSKEGA SVETA
|
|
|
1. Splošne
določbe
|
|
|
75. člen
|
|
|
Občinski svet
sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
|
|
|
– poslovnik o
delu občinskega sveta,
|
|
|
– proračun
občine in zaključni račun,
|
|
|
– planske in
razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,
|
|
|
– odloke,
|
|
|
– odredbe,
|
|
|
– pravilnike,
|
|
|
– navodila,
|
|
|
– sklepe.
|
|
|
Občinski svet
sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb
statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu
z zakonom ali statutom občine.
|
|
|
Vsebina splošnih
aktov občine je določena z zakonom in statutom občine.
|
|
|
76. člen
|
|
|
Župan predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu
določeno, da jih predlaga župan.
|
|
|
Komisije in
odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere
je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na
predlog župana.
|
|
|
Najmanj pet
odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od občinskega sveta izdajo ali
razveljavitev splošnega akta.
|
|
|
77. člen
|
|
|
Akte, ki jih
sprejema občinski svet, podpisuje župan.
|
|
|
Izvirnike aktov
občinskega sveta se pečati in shrani v arhivu občinske uprave.
|
|
|
2. Postopek
za sprejem odloka
|
|
|
78. člen
|
|
|
Predlog odloka
mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
|
|
|
Uvod obsega
razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno
finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.
|
|
|
Če je
predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta ali član občinskega sveta,
pošlje predlog odloka županu ali podžupanu oziroma članu občinskega sveta,
ki je pooblaščen za vodenje sej občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
predsedujoči).
|
|
|
79. člen
|
|
|
Predlagatelj
določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na
sejah občinskega sveta.
|
|
|
Župan lahko
sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi
kadar on ni predlagatelj.
|
|
|
80. člen
|
|
|
Predsedujoči
občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu,
kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj sedem dni pred dnem, določenim za
sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
|
|
|
Občinski svet
razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
|
|
|
81. člen
|
|
|
V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o
ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
|
|
|
Če občinski svet
meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.
|
|
|
Pred začetkom
druge obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi
stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka.
|
|
|
82. člen
|
|
|
V drugi
obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga
odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka,
glasuje o predlogu odloka v celoti.
|
|
|
Predlagatelj
lahko predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O
predlogu umika odloči občinski svet.
|
|
|
Če na predlog
odloka v prvi obravnavi ni bilo vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga
odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi
obravnavi, lahko občinski svet na predlog predlagatelja sprejme predlog
odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka
združita.
|
|
|
Odlok je
sprejet, če je zanj glasovala z statutom določena večina navzočih članov
občinskega sveta.
|
|
|
83. člen
|
|
|
V drugi
obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve
člani občinskega sveta in predlagatelj z dopolnitvami.
|
|
|
Župan lahko
predlaga dopolnila tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
|
|
|
Dopolnitev mora
biti predložena članom občinskega sveta v pisni obliki z obrazložitvijo
najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo
obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagano dopolnilo, ali na sami
seji, na kateri lahko predlaga dopolnilo najmanj ena četrtina vseh članov
občinskega sveta in predlagatelj odloka.
|
|
|
Župan lahko pove
mnenje k dopolnilu tudi kadar on ni predlagatelj odloka.
|
|
|
Predlagatelj ima
pravico na seji do konca obravnave dopolnilo spremeniti, dopolniti ali
umakniti.
|
|
|
84. člen
|
|
|
Dopolnilo, člen
odloka in odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji občinskega sveta
glasuje s statutom določena večina članov občinskega sveta.
|
|
|
O vsakem
dopolnilu se glasuje posebej.
|
|
|
85. člen
|
|
|
Statut občine in
poslovnik o delu občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku, kot
velja za sprejemanje odloka.
|
|
|
O predlogih
drugih splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča občinski svet na
eni obravnavi.
|
|
|
86. člen
|
|
|
Občinski svet
mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine.
|
|
|
V primeru, da
postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na predlog župana
odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek
nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval.
|
|
|
Občinski svet
lahko nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta oziroma obravnavo začne
znova, če je predlagatelj župan, ki je na volitvah znova pridobil mandat
(isti predlagatelj). Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog
ne obravnava.
|
|
|
3. Hitri
postopek za sprejem odlokov
|
|
|
87. člen
|
|
|
Kadar to
zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet
sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet
tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine.
|
|
|
Pri hitrem
postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
|
|
|
Pri hitrem
postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave
predloga odloka.
|
|
|
Dopolnilo lahko
predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka.
|
|
|
O uporabi
hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega
reda z dvetretjinsko večino navzočih članov. Hitri postopek lahko predlaga
vsak predlagatelj odloka.
|
|
|
Če občinski svet
ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo
določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka.
|
|
|
Pri hitrem
postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem
postopku prejemanja odloka.
|
|
|
4. Skrajšani
postopek za sprejem odlokov
|
|
|
88. člen
|
|
|
Občinski svet
lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil
obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo postopku v dveh
fazah, če gre za:
|
|
|
– za manj
zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov,
|
|
|
– prenehanje
veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z
zakonom,
|
|
|
– uskladitve
odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in
ministrstev ali odloki občinskega sveta,
|
|
|
– spremembe in
dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih
pristojnih organov.
|
|
|
V skrajšanem
postopku se dopolnila vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka.
Dopolnila se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.
|
|
|
Odločitev iz
prvega odstavka tega člena je sprejeta, če za njo glasuje z večino navzočih
članov občinskega sveta.
|
|
|
Po končani prvi
obravnavi lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da občinski svet
spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga
obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po
vložitvi predloga.
|
|
|
89. člen
|
|
|
Statut, odloki
in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga
določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v
njih drugače določeno.
|
|
|
V uradnem
glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
|
|
|
5. Postopek
za sprejem proračuna
|
|
|
90. člen
|
|
|
S proračunom
občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene
financiranja javne porabe občini.
|
|
|
Občinski
proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s
proračunskim letom za državni proračun.
|
|
|
91. člen
|
|
|
Predlog
proračuna občine za naslednje proračunsko leto mora župan predložiti
občinskemu svetu najkasneje do 30. 11. tekočega leta. V letu rednih lokalnih
volitev predloži župan občinskemu svetu proračun v 90 dneh po začetku
mandata.
|
|
|
Župan predloži
skupaj s predlogom proračuna občine tudi izhodišča za sestavo proračuna.
|
|
|
Župan pošlje
predsednikom delovnih teles in vsem članom občinskega sveta predlog
proračuna občine in izhodišča za sestavo proračuna ter sklic seje, na kateri
bo občinski svet opravil splošno razpravo o predlogu proračuna občine.
|
|
|
92. člen
|
|
|
Predsedniki
delovnih teles lahko v petnajstih dneh od vložitve predloga proračuna občine
skličejo seje delovnih teles, na katerih župan in predstavniki občinske
uprave pojasnijo predlog proračuna občine. Občinski svet opravi splošno
razpravo o predlogu proračuna občine najkasneje v desetih dneh po preteku
roka iz prejšnjega odstavka tega člena.
|
|
|
Občinski svet po
končani splošni razpravi sklene, da nadaljuje postopek sprejemanja predloga
proračuna občine, v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta,
ali da predlog proračuna občine ne sprejme in hkrati določi rok, v katerem
mora župan pripraviti nov predlog proračuna občine.
|
|
|
93. člen
|
|
|
V desetih dneh
po opravljeni splošni razpravi lahko člani občinskega sveta k predlogu
proračuna predložijo županu pisne pripombe in predloge.
|
|
|
Vsak
predlagatelj predloga oziroma pripombe mora upoštevati pravilo o ravnovesju
med proračunskimi prejemki in izdatki.
|
|
|
94. člen
|
|
|
Župan se
najkasneje v petnajstih dneh opredeli do vloženih pripomb in predlogov ter
pripravi dopolnjen predlog proračuna občine ter skliče sejo sveta občinskega
sveta, na kateri se bo razpravljalo in odločalo o sprejetju proračuna.
|
|
|
95. člen
|
|
|
Na dopolnjen
predlog proračuna lahko člani občinskega sveta vložijo dopolnila v pisni
obliki najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta.
|
|
|
Dopolnila se v
roku iz prvega odstavka tega člena dostavijo županu. Dopolnila morajo
upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki.
|
|
|
96. člen
|
|
|
Pred začetkom
razprave, v kateri občinski svet razpravlja o posameznih delih predloga
proračuna občine, lahko najprej župan ali predstavnik občinske uprave
dodatno obrazloži predlog proračuna občine. Občinski svet glasuje najprej o
dopolnilih, ki jih je vložil župan in šele nato o drugih dopolnilih.
|
|
|
97. člen
|
|
|
Ko je končano
glasovanje po delih, predsedujoči ugotovi, ali je proračun medsebojno
usklajen po delih ter glede prihodkov in odhodkov.
|
|
|
Če je proračun
usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti.
|
|
|
98. člen
|
|
|
Če župan
ugotovi, da proračun ni usklajen, določi rok, v katerem se pripravi predlog
za uskladitev, in sicer datum naslednje seje oziroma trajanje odmora, v
katerem strokovna služba pripravi predlog uskladitve.
|
|
|
Ko je predlog
uskladitve proračuna dan na dnevni red, ga župan obrazloži.
|
|
|
Občinski svet
glasuje o predlogu uskladitve, in če je predlog sprejet, glasuje občinski
svet o proračunu v celoti.
|
|
|
99. člen
|
|
|
Če proračun ni
sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov
predlog proračuna. Nov predlog proračuna občine občinski svet obravnava in o
njem odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za
sprejem odloka.
|
|
|
100. člen
|
|
|
Župan lahko med
letom predlaga rebalans proračuna občine.
|
|
|
Rebalans
proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika.
Predlagatelj dopolnila k rebalansu proračuna občine, ki mora biti predložen
v pisni obliki in mora biti obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju
med proračunskimi prihodki in izdatki.
|
|
|
6. Postopek
za sprejem obvezne razlage
|
|
|
101. člen
|
|
|
Vsak, ki ima
pravico predlagati odlok lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb
občinskih splošnih aktov.
|
|
|
Zahteva mora
vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter
razloge za obvezno razlago.
|
|
|
Zahtevo za
obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija, ki lahko
zahteva mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja
splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je
zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži
občinskemu svetu v postopek.
|
|
|
Občinski svet
sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s tem poslovnikom določen za
sprejem odloka po rednem postopku.
|
|
|
7. Postopek
za sprejem prečiščenega besedila
|
|
|
102. člen
|
|
|
Če bi bil kak
občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev
bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu
predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu kot
uradno prečiščeno besedilo.
|
|
|
Tak splošni akt
sprejema občinski svet po postopku, ki ga ta poslovnik določa za sprejem
odloka.
|
|
|
VII. VOLITVE
IN IMENOVANJA
|
|
|
103. člen
|
|
|
Imenovanje
funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu občine
imenuje občinski svet, se opravijo po določilih tega poslovnika.
|
|
|
Če svet odloči,
da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za tajno glasovanje.
|
|
|
104. člen
|
|
|
Če se glasuje o
več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati.
|
|
|
Če se glasuje za
ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži
beseda “ZA” ali “PROTI”.
|
|
|
Kandidat je
imenovan, če je zanj glasovala s statutom določena večina članov občinskega
sveta.
|
|
|
105. člen
|
|
|
Če se glasuje o
več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem
glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju
dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako
najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov
za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z
žrebom.
|
|
|
Če se glasuje o
več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov.
|
|
|
Na glasovnici
pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
|
|
|
106. člen
|
|
|
Če kandidat ne
dobi potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne
dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek
glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
|
|
|
1. Imenovanje
članov delovnih teles občinskega sveta
|
|
|
107. člen
|
|
|
Člane delovnih
teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
|
|
Če kandidatna
lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično
imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko
predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti
seji sveta.
|
|
|
Če tudi na način
iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa,
se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih
članov delovnega telesa.
|
|
|
2. Imenovanje
podžupana
|
|
|
108. člen
|
|
|
Na predlog
župana imenuje svet podžupana izmed članov občinskega sveta.
|
|
|
Imenovanje
podžupana se izvede na podlagi tajnega glasovanja.
|
|
|
Kandidat je
imenovan za podžupana, če dobi večino glasov navzočih članov sveta.
|
|
|
3. Postopek
za razrešitev
|
|
|
109. člen
|
|
|
Svet razrešuje
funkcionarje in člane organov, ki jih imenuje, po enakem postopku, kot je
določen za imenovanje.
|
|
|
Postopek za
razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine
in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je
pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev.
|
|
|
Če je župan
pristojen za predlaganje kandidatov za imenovanje, je pristojen predlagati
tudi njihovo razrešitev.
|
|
|
Odločitev o
razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo imenovanje.
|
|
|
4. Odstop
članov občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine
|
|
|
110. člen
|
|
|
Člani občinskega
sveta in občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim
funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine
predčasno preneha mandat.
|
|
|
Pravico
odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in člani
nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja.
|
|
|
Občinski svet
ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je hkrati s predlogom za
ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati občinskemu svetu novega
kandidata.
|
|
|
VIII.
RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM
|
|
|
111. člen
|
|
|
Župan
predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
|
|
|
Župan in svet
ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog
občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje,
skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog
in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje
nastalih problemov.
|
|
|
Kadar svet
obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako
zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave,
lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih
aktov sodelovali.
|
|
|
112. člen
|
|
|
Župan skrbi za
izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča
župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali tajnik občine, o opravljenih
nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta.
|
|
|
V poročilu o
izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki
niso izvršeni in navesti razloge za to.
|
|
|
Če sklepa sveta
župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno
izvršiti.
|
|
|
Župan skrbi za
objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.
|
|
|
Župan skrbi za
zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice
nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine.
|
|
|
IX. JAVNOST
DELA
|
|
|
113. člen
|
|
|
Delo občinskega
sveta in njegovih delovnih teles je javno.
|
|
|
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem
posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih
odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut
in ta poslovnik.
|
|
|
Župan in tajnik
občine obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu občinskega
sveta, delovnih teles občinskega sveta, župana in občinske uprave.
|
|
|
Občinski svet
lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost.
|
|
|
114. člen
|
|
|
Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
|
|
|
Predstavnikom
javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi
aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge
informacije o delu občinskih organov.
|
|
|
Javnosti niso
dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.
|
|
|
Za ravnanje z
gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo
to področje.
|
|
|
X. DELO
OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU
|
|
|
115. člen
|
|
|
V izrednem
stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano,
so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki
jih določa statut in ta poslovnik.
|
|
|
Odstopanja se
lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov
oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov
občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela
občinskega sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko
se sestane.
|
|
|
XI. SPREMEMBE
IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA
|
|
|
116. člen
|
|
|
Za sprejem
sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki
veljajo za sprejem odlokov.
|
|
|
Spremembe in
dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih
članov.
|
|
|
117. člen
|
|
|
Če pride do
dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega
sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine
obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni komisiji, da do
naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
|
|
|
Izven seje sveta
daje razlago poslovnika statutarno-pravna komisija.
|
|
|
Vsak član
občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
statutarno-pravna komisija, odloči svet.
|
|
|
XII. KONČNA
DOLOČBA
|
|
|
118. člen
|
|
|
Ta poslovnik
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
|
|
|
Markovci, dne 25. februarja 1999.
Župan
Občine Markovci
Franc Kekec l. r.
|
|