Na
podlagi 5. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Dolenjski uradni
list, št. 33/16, 21/17), 46. člena Statuta Občine Straža (Uradni list
RS, št. 7/07, 27/08, 38/13) in 54. člena
Statuta Občine Trebnje (Uradni
list RS, št. 29/14 in 65/14 – popr.) so Občinski svet Mestne občine Novo
mesto na 7. redni seji dne 11. 7. 2019, Občinski svet Občine Straža na
6. redni seji dne 9. 7. 2019 in Občinski svet Občine Trebnje na 8. redni
seji dne 4. 9. 2019, v skladu z 49.a členom Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18)
sprejeli |
|
O D L O K |
o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin
Dolenjske |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(vsebina odloka) |
|
(1) S
tem odlokom se ustanovi organ skupne občinske uprave (v nadaljevanju:
skupna uprava), določi njegovo ime in sedež, naloge, notranja
organizacija, vodenje ter zagotavljanje sredstev in drugih pogojev za
njegovo delo. |
(2) S
tem odlokom so določene pravice in obveznosti občin ustanoviteljic in
njihovih organov v razmerju do skupne uprave in v medsebojnih razmerjih. |
(3) V
tem odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v
moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški
spol. |
|
2. člen |
|
(področje dela
skupne uprave) |
|
Mestna občina Novo mesto, Občina Straža in Občina Trebnje ustanovijo
skupno upravo z imenom »Skupna občinska uprava občin Dolenjske«, za
skupno opravljanje sledečih nalog: |
– občinskega inšpekcijskega nadzorstva, |
– občinskega redarstva, |
– pravne službe, |
– občinskega odvetništva, |
– notranje revizije, |
– proračunskega računovodstva, |
– varstva okolja, |
– urejanja prostora, |
– civilne zaščite, |
– požarnega varstva in |
– urejanja prometa. |
|
3. člen |
|
(poimenovanje in
sedež skupne uprave) |
|
(1) Skupna
uprava prične z delom 1. 1. 2020. |
(2) Sedež skupne uprave je v Mestni občini Novo mesto, na naslovu
Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto. |
(3) Za opravljanje posameznih nalog skupne uprave se ustanovi izpostavo
skupne uprave v Občini Trebnje. |
(4) Skupna uprava uporablja žig okrogle oblike. Ob zunanjem robu žiga je
napis: »Skupna občinska uprava občin Dolenjske«, v notranjem krogu
naslov: »Seidlova cesta 1, Novo mesto«. |
(5) Skupna uprava lahko uporablja tudi kratico: »SOU OD«. |
|
4. člen |
|
(ustanoviteljske
pravice) |
|
(1) Ustanoviteljske
pravice občin, razen sprejema sprememb in dopolnitev tega odloka ter
zagotavljanja proračunskih sredstev za delovanje skupne uprave v svojih
proračunih, za kar so pristojni občinski sveti, izvršujejo župani občin
ustanoviteljic. |
(2) Župani sprejmejo kadrovski načrt, finančni načrt in letni program
dela skupne uprave, nadzorujejo delo ter dajejo skupne usmeritve glede
splošnih vprašanj organiziranja in delovanja skupne uprave. Pri
glasovanju ima vsak župan en glas. |
(3) Za sprejem odločitev iz prejšnjega odstavka tega člena je potrebno
soglasje občin ustanoviteljic, katerih skupno število prebivalcev dosega
najmanj 80 % prebivalcev vseh občin ustanoviteljic in hkrati predstavlja
vsaj ¾ vseh občin ustanoviteljic. |
|
II. NALOGE IN
ORGANIZACIJA DELA |
|
5. člen |
|
(naloge skupne
uprave) |
|
(1) Skupna
uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge
občinskih uprav občin ustanoviteljic ter naloge v zvezi z zagotavljanjem
javnih služb iz pristojnosti občin ustanoviteljic, ki jih občine
ustanoviteljice s svojimi akti prenesejo na skupno upravo. |
(2) Svoje naloge opravlja skupna uprava v skladu z zakoni, podzakonskimi
predpisi in predpisi občin ustanoviteljic. |
(3) Vrsta in obseg nalog ter višina potrebnih sredstev je za posamezno
občino ustanoviteljico določena s kadrovskim načrtom, finančnim načrtom,
letnim programom dela in sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih,
odgovornostih in drugih razmerjih, ki mu je dodana priloga z delitvijo
stroškov po posameznih nalogah in posameznih občinah (v nadaljevanju:
sporazum). |
|
6. člen |
|
(medobčinsko
inšpekcijsko nadzorstvo) |
|
(1) Medobčinsko
inšpekcijsko nadzorstvo je medobčinski inšpekcijski in prekrškovni organ
občin ustanoviteljic, ki so vključene v skupno upravo za izvajanje nalog
medobčinskega inšpekcijskega nadzorstva. |
(2) Naloge medobčinskega inšpekcijskega nadzorstva se izvajajo na
področju občinskih cest, kanalizacije, plakatiranja, vključevanju v
redni odvoz in ravnanje s komunalnimi odpadki, oskrbi s pitno vodo,
odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda, urejanju
pokopališč, pokopališki in pogrebni dejavnosti, nad gradnjami, za katere
po gradbeni zakonodaji ni predpisano gradbeno dovoljenje, ter na podlagi
drugih državnih in občinskih predpisov, ki pooblaščajo občinsko
inšpekcijo za inšpekcijski nadzor. |
(3) Medobčinsko inšpekcijsko nadzorstvo izvajajo medobčinski inšpektorji
kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. |
(4) Medobčinski inšpektorji vodijo prekrškovni postopek in odločajo o
prekrških iz občinske pristojnosti, določenih z državnimi in občinskimi
predpisi posamezne občine ustanoviteljice. |
(5) Plačane globe za prekrške, ki jih izreče medobčinski inšpektor, so
prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen
oziroma katere predpis je bil kršen. |
(6) Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinsko inšpekcijsko nadzorstvo
izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega
odstavka 5. člena tega odloka. |
|
7. člen |
|
(medobčinsko
redarstvo) |
|
(1) Medobčinsko
redarstvo deluje kot medobčinsko redarstvo (v nadaljevanju: medobčinsko
redarstvo) in je prekrškovni organ za občine ustanoviteljice, ki so
vključene v skupno upravo za izvajanje nalog občinskega redarstva. |
(2) Naloge medobčinskega redarstva določajo zakoni s področja občinskega
redarstva, prekrškovne zakonodaje, zakonodaje s področja skrbi za javno
varnost in javni red, zakonodaje o cestah in o pravilih cestnega
prometa, zapuščenih vozil, zakonodaje o zaščiti živali ter drugih
predpisov iz pristojnosti občinskega redarstva ter na podlagi teh
zakonov izdani podzakonski akti in občinski predpisi. |
(3) Medobčinski redarji so pooblaščene uradne osebe. |
(4) Plačane globe za prekrške, ki jih izrečejo medobčinski redarji, so
prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen
oziroma katere predpis je bil kršen. |
(5) Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinsko redarstvo izvaja za
posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka
5. člena tega odloka. |
|
8. člen |
|
(skupna služba
medobčinskega inšpekcijskega nadzorstva in medobčinskega redarstva) |
|
Medobčinsko inšpekcijsko nadzorstvo in medobčinsko redarstvo sta
organizirani kot skupna služba, ki ju lahko vodi vodja medobčinske
inšpekcije in medobčinskega redarstva. |
|
9. člen |
|
(pravna služba) |
|
(1) Naloge
pravne službe so: |
– priprava in pomoč pri pripravi osnutkov predpisov in drugih
najzahtevnejših gradiv, |
– zbiranje, urejanje in priprava podatkov za oblikovanje zahtevnejših
gradiv, |
– vodenje in odločanje v zahtevnih upravnih postopkih ter vodenje
najzahtevnejših upravnih postopkov, |
– samostojna priprava zahtevnih analiz, razvojnih projektov, informacij,
poročil in drugih zahtevnih gradiv, |
– priprava gradiva in sodelovanje na sejah občinskih svetov, odborov in
komisij, |
– priprava in vodenje postopkov javnih naročil na vseh področij iz
pristojnosti lokalne samouprave, |
– priprava in vodenje postopkov podelitve koncesij na vseh področij iz
pristojnosti lokalne samouprave, |
– vlaganje e-zemljiškoknjižnih predlogov, |
– priprava in pregled različnih vrst pogodb, |
– urejanje kadrovskih zadev, |
– vodenje postopkov ravnanja s stvarnim premoženjem, |
– varstvo osebnih podatkov, |
– opravljanje nalog z delovnih področij, ki so v pristojnosti lokalne
samouprave, |
– druge naloge s pravnega področja v skladu z veljavnimi predpisi. |
(2) Za vodenje pravne službe se lahko imenuje vodja. |
(3) Vrsta in obseg nalog, ki jih pravna služba izvaja za posamezno
občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena
tega odloka. |
|
10. člen |
|
(občinsko
odvetništvo) |
|
(1) Občinsko
odvetništvo deluje kot medobčinsko odvetništvo (v nadaljevanju:
medobčinsko odvetništvo) in pred sodišči ter drugimi državnimi organi
zastopa občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo za
opravljanje nalog medobčinskega odvetništva. Po pooblastilu lahko
medobčinsko odvetništvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki jih je
ustanovila občina ustanoviteljica. |
(2) Medobčinsko odvetništvo opravlja strokovne naloge na področju
varstva premoženjskih in drugih pravic in interesov občin prek pravnega
zastopanja pred sodišči in upravnimi organi v Republiki Sloveniji ter
opravlja naloge pravnega svetovanja in druge naloge v skladu z
veljavnimi predpisi. |
(3) Naloge medobčinskega odvetništva so: |
– vodenje vseh postopkov občine, ki tečejo pred sodnimi organi (priprava
tožb, odgovorov na tožbo, pritožb, zahtev za varstvo zakonitosti, vlog,
vlaganje predlogov za izvršbo, prijava terjatev v stečajni postopek,
postopek prisilne poravnave, likvidacije, zapuščinski postopek itd.), |
– zastopanje občine pred sodnimi organi na vseh stopnjah in v
mediacijskih postopkih, |
– izvajanje pravnomočno končanih sodnih in upravnih postopkov, |
– zastopanje občine pred upravnimi organi, |
– sodelovanje pri sporazumnem reševanju nesoglasij ter reševanju sporov
vezanih na pogodbena določila, |
– sodelovanje v postopkih doseganja sporazumov s strankami o odškodninah
in nadomestilih, |
– vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov oziroma izvajanje nalog, ki jih
za občine oziroma občinske odvetnike določa zakon, ki ureja zemljiško
knjigo, |
– pravno svetovanje znotraj skupne uprave in po potrebi drugim organom
občin ustanoviteljic, |
– druge naloge s področja občinskega odvetništva v skladu z veljavnimi
predpisi. |
(4) Za vodenje medobčinska odvetništva se lahko imenuje vodja. Za vodjo
medobčinskega odvetništva je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za
občinskega odvetnika. |
(5) Glede položaja in statusa medobčinskega odvetništva v sodnih,
upravnih in drugih postopkih se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki
ureja državno odvetništvo. |
(6) Občinski odvetnik se v sodnih, upravnih in drugih postopkih
identificira z županovim pisnim pooblastilom za posamezen primer, v
katerem je določen tudi obseg pooblastila. |
(7) Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinsko odvetništvo izvaja za
posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka
5. člena tega odloka. |
|
11. člen |
|
(notranja
revizija) |
|
(1) Notranja
revizija deluje kot skupna notranja revizijska služba za izvajanje nalog
notranjega revidiranja občin, ožjih delov občin ter javnih zavodov in
drugih izvajalcev javnih služb, ki so proračunski uporabniki. |
(2) Skupna notranja revizijska služba deluje samostojno in neodvisno ter
je neposredno podrejena županom občin, ki so pristopile k notranji
reviziji. |
(3) Naloge notranje revizije so: |
– priprava dolgoročnega in letnega načrta dela, |
– izvajanje rednih in izrednih revizij, |
– svetovanje, |
– izdelava letnih poročil o delovanju službe, |
– sodelovanje z zunanjimi revizorji ter |
– druge naloge v zvezi z notranjim revidiranjem v skladu z veljavnimi
predpisi. |
(4) Za vodenje notranje revizijske službe se lahko imenuje vodja. |
(5) Župani občin, ki so pristopile k skupni notranji revizijski službi,
izdajo pravilnik o delovanju skupne notranje revizijske službe.
Predstojniki posrednih proračunskih uporabnikov notranje revidiranje
poverijo skupni notranji revizijski službi na podlagi posebnega
dogovora, ki ga sklenejo župan občine ustanoviteljice posameznega
posrednega proračunskega uporabnika, predstojnik organa skupne uprave
(direktor ali vodja skupne uprave; v nadaljevanju: direktor) in
predstojnik posrednega proračunskega uporabnika. Dogovor vključuje tudi
soglasje predstojnika posrednega proračunskega uporabnika k pravilniku o
delovanju skupne notranje revizijske službe. |
(6) Vrsta in obseg nalog, ki jih skupna notranja revizijska služba
izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega
odstavka 5. člena tega odloka in v skladu z dolgoročnim in letnim
načrtom dela skupne notranje revizijske službe. |
|
12. člen |
|
(proračunsko
računovodstvo) |
|
(1) Proračunsko
računovodstvo izvaja naloge proračunskega računovodstva neposrednih in
posrednih proračunskih uporabnikov. |
(2) Naloge proračunskega računovodstva so: |
– sodelovanje in svetovanje pri pripravi predloga proračuna in
realizaciji proračuna ter opravljanje najzahtevnejših del in nalog s
finančnega področja proračunskega uporabnika, |
– izvajanje nalog v zvezi s pripravo proračuna in spremljanje porabe
proračunskih sredstev ter pripravo poročil za župana in občinski svet, |
– pripravljanje pisnih pojasnil povezanih z delovanjem proračunskega
uporabnika upoštevaje vse ustrezne predpise, |
– pripravljanje predlogov potrebnih prerazporeditev med proračunskimi
postavkami in znotraj njih ter pisno utemeljevanje, |
– priprave polletnih in letnih poročil ter priprava podatkov za
zaključni račun proračuna ter premoženjske bilance občine, |
– samostojno celovito vodenje poslovnih knjig in drugih analitičnih
evidenc, |
– samostojno izvajanje nalog v zvezi s pripravo in obračunom plač in
drugih stroškov dela ter usklajevanje podatkov s kadrovskimi podatki, |
– usklajevanje analitične in sintetične evidence, |
– pripravljanje in sodelovanje pri izdelavi vseh navodil, povezanih s
finančnim poslovanjem proračunskega uporabnika (za računovodstvo,
finance in izvedbo inventur), |
– sodelovanje z nadzornimi institucijami, |
– preverjanje skladnosti dokumentov (računov, pogodb, naročilnic,
sklepov, odločb, odredb, potnih nalogov) z zakonskimi določili, ki
urejajo to področje, |
– sodelovanje pri pripravi analiz, statističnih pregledov, informacij in
drugih pregledov za odločanje, |
– izdelovanje likvidnostnih načrtov in spremljanje realizacije/odstopanj
realiziranega od načrtovanega in analiz ter predlogov, kadar so le ti
potrebni ter pripravo vseh gradiv, pojasnil in utemeljitev za potrebe
računskega sodišča in notranje revizije, |
– shranjevanje plačilnih instrumentov in vrednostnih papirjev, |
– izvajanje plačilnega prometa, |
– mesečna poročila skladno s področno zakonodajo, |
– izstavljanje računov ter zahtevkov, |
– obračun in vodenje evidenc DDV, |
– obračun davkov in prispevkov, |
– obračuni sejnin, pogodbena dela, avtorskih honorarjev ter prijava
podatkov o obračunani in plačani dohodnini, |
– druge naloge s področja proračunskega računovodstva v skladu z
veljavnimi predpisi. |
(3) Za vodenje nalog proračunskega računovodstva se lahko imenuje vodja. |
(4) Vrsta in obseg nalog, ki jih proračunsko računovodstvo izvaja za
posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka
5. člena tega odloka. |
|
13. člen |
|
(varstvo okolja) |
|
(1) Naloge
varstva okolja so: |
– priprava predpisov s področja obveznih občinskih gospodarskih javnih
služb varstva okolja, |
– vodenje upravnih postopkov s področja obveznih občinskih gospodarskih
javnih služb varstva okolja, |
– strokovna pomoč pri izvajanju predpisov s področja obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja, |
– priprava in vodenje postopkov javnega naročanja s področja obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, |
– priprava in vodenje postopkov podelitve koncesije s področja obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, |
– priprava investicijske in druge dokumentacije, potrebne za prijavo na
razpise za evropska in druga sredstva, |
– priprava, vodenje, spremljanje in nadzor nad investicijami s področja
varstva okolja, |
– priprava, vodenje, spremljanje in nadzor drugih projektov s področja
varstva okolja, |
– upravne in strokovne naloge v zvezi z zagotavljanjem varstva okolja, |
– zagotavlja izvajanje podrobnejšega ali posebnega monitoringa stanja
okolja ter vodi informacijski sistem varstva okolja, |
– pripravlja ukrepe, smernice in priporočila s področij varstva okolja, |
– zagotavlja informiranje, osveščanje in izobraževanje javnosti o stanju
varstva okolja in ohranjanju narave in v zvezi z zagotavljanjem javnih
služb, |
– zagotavlja strokovno pomoč pravnim in fizičnim osebam pri urejanju
vprašanj iz področja varstva okolja, |
– druge strokovno tehnične in upravne naloge iz področja varstva okolja, |
– naloge varstva okolja, ki so jih na skupno upravo prenesle občine
ustanoviteljice preko zveze občin z ustanovitvenim aktom zveze občin, |
– druge naloge s področja varstva okolja v skladu z veljavnimi predpisi. |
(2) Za vodenje nalog varstva okolja se lahko imenuje vodja. |
(3) Vrsta in obseg, ki se izvajajo za posamezno občino ustanoviteljico,
se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. |
(4) Stroške izdelave vse potrebne dokumentacije in ostale stroške
projektov nosijo občine naročnice. |
|
14. člen |
|
(urejanje
prostora) |
|
(1) Naloge
urejanja prostora so: |
– priprava in vodenje postopkov za pripravo občinskih prostorskih aktov
ter njihovih sprememb in dopolnitev, |
– sodelovanje pri pripravi regionalnih prostorskih planov, |
– sodelovanje pri pripravi prostorskih aktov države, |
– podaja mnenja glede skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega
dovoljenja z občinskimi prostorskimi akti in drugimi predpisi občine
glede varovalnih pasov občinskih javnih cest in glede minimalne
komunalne oskrbe, ki sodi v okvir obvezne občinske gospodarske javne
službe, |
– vodenje postopkov lokacijske preveritve, |
– naloge občinskega urbanista, |
– določanje razvojnih stopenj ter vodenje in posodabljanje evidence o
nezazidanih stavbnih zemljiščih, |
– izvajanje nalog, povezanih z delovanjem prostorskega informacijskega
sistema, |
– izvajanje prostorskih ukrepov in nalog zemljiške politike na lokalni
ravni, |
– priprava načrtov preskrbe in upravljanja z zemljišči, |
– priprava mnenj, ki se posredujejo pripravljavcem sorodnega predpisa
glede vpliva sorodnega predpisa, z uveljavitvijo katerega se bodo na
določenem območju spremenile ali dopolnile določbe in vsebine tam
veljavnega prostorskega izvedbenega akta ali bo sorodni predpis
neposredno vplival na njegovo izvedljivost, |
– izdaja soglasij za spreminjanje meje parcele na podlagi zahteve
lastnika nepremičnine ali geodetskega podjetja, |
– sodelovanje v postopkih legalizacije objektov, |
– priprava poročila o prostorskem razvoju na območju občin, |
– izvedba upravnih komasacij, |
– priprava aktov o predkupni pravici, |
– priprava aktov o urejanju podobe naselij in krajine, |
– priprava aktov o taksi za neizkoriščena stavbna zemljišča, |
– priprava manj zahtevnih strokovnih podlag za prostorske akte, |
– strokovna pomoč pravnim in fizičnim osebam pri urejanju prostora, |
– informacije iz uradnih evidenc, |
– naloge v zvezi z usklajevanjem aktov, |
– naloge v zvezi z javnim naročanjem na področju urejanja prostora, |
– druge naloge s področja urejanja prostora v skladu z veljavnimi
predpisi. |
(2) Za vodenje nalog urejanja prostora se lahko imenuje vodja. |
(3) Vrsta in obseg nalog, ki se v okviru urejanja prostora izvajajo za
posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka
5. člena tega odloka. |
(4) Stroške priprave občinskih prostorskih aktov, prostorskih izvedbenih
aktov, zahtevnih strokovnih podlag, programov opremljanja stavbnih
zemljišč, urbanističnih delavnic in podobnega nosijo občine naročnice. |
|
15. člen |
|
(civilna
zaščita) |
|
(1) Naloge
civilne zaščite so: |
– urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini v skladu z
zakonodajo, |
– zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja
in pomoči v skladu z enotnim informacijsko komunikacijskim sistemom, |
– načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov, |
– izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja, |
– organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite, |
– organiziranje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine, |
– določanje in organiziranje enot in služb Civilne zaščite ter drugih
sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini, |
– določanje in izvajanje programov usposabljanja občinskega pomena, |
– usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč
s sosednjimi občinami in državo, |
– določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in
pomoč v občini, |
– mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči v
skladu z zakonodajo, |
– druge naloge s področja civilne zaščite v skladu z veljavnimi
predpisi. |
(2) Vrsta in obseg nalog, ki jih civilna zaščita izvaja za posamezno
občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena
tega odloka. |
(3) Za vodenje nalog s področja civilne zaščite se lahko imenuje vodja. |
(4) Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov
nosijo občine naročnice. |
|
16. člen |
|
(požarno
varstvo) |
|
(1) Naloge
požarnega varstva so sprejemanje predpisov, raziskovanje, izobraževanje
in usposabljanje, načrtovanje in izvajanje ukrepov varstva pred požarom,
nadziranje in druge naloge s področja požarnega varstva v skladu z
veljavnimi predpisi. |
(2) Vrsta in obseg nalog, ki jih požarno varstvo izvaja za posamezno
občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena
tega odloka. |
(3) Za vodenje nalog požarnega varstva se lahko imenuje vodja. |
(4) Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov
nosijo občine naročnice. |
|
17. člen |
|
(urejanje
prometa) |
|
(1) Naloge
urejanja prometa določajo zakoni, podzakonski predpisi ter na njihovi
podlagi izdani občinski predpisi s področja javnih cest, cestnih
priključkov na javne ceste ter prometne signalizacije in prometne opreme
na cestah. |
(2) Naloge urejanja prometa so: |
– določitev uporabe ceste ali dela ceste za določene vrste vozil oziroma
uporabnikov (cesta, rezervirana za motorna vozila, kolesarska pot ali
steza, steza za pešce, steza za pešce in kolesarje, steza za jezdece) in
mej naselij, |
– določitev prednostnih smeri in sistem ter način vodenja prometa, |
– določitev omejitev uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto
prometa, |
– določitev omejitev hitrosti vozil, |
– ureditev kolesarskega prometa in določitev lokalnih kolesarskih
povezav, |
– ureditev parkiranja in ustavljanja vozil, |
– določitev območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in
območij za pešce in prehodov za pešce, |
– določitev ukrepov za umirjanje prometa za varnost otrok, pešcev in
kolesarjev, zlasti v bližini vzgojno varstvenih, izobraževalnih in
zdravstvenih ustanov, igrišč, stanovanjskih naselij in drugih območij,
kjer se ti udeleženci cestnega prometa pojavljajo v večjem številu, |
– določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev udeležencem
prometa, |
– načrtovanje cestnih priključkov na občinske ceste, |
– načrtovanje prometne signalizacije in prometne opreme na občinskih
cestah, |
– druge naloge s področja urejanja prometa v skladu z veljavnimi
predpisi. |
(3) Vrsta in obseg nalog, ki se v okviru urejanja prometa izvajajo za
posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka
5. člena tega odloka. |
(4) Za vodenje področja urejanja prometa se lahko imenuje vodja. |
(5) Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov
nosijo občine naročnice. |
|
III. NAČIN DELA,
POOBLASTILA IN ODGOVORNOSTI |
|
18. člen |
|
(upravne zadeve,
odgovornost) |
|
(1) Pri
odločanju v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti nastopa skupna
uprava kot organ tiste občine ustanoviteljice, v katere krajevno
pristojnost zadeva spada. |
(2) Skupna uprava je pristojna za odločanje na prvi stopnji v upravnih
zadevah, za katere je organizirana, v skladu s svojimi pooblastili. |
(3) Upravni akti, ki jih izdajajo pooblaščene osebe skupne uprave, imajo
v glavi naziv skupne uprave, izdajajo pa se v imenu krajevno pristojne
občine ustanoviteljice, kateri se ob sleherni izdaji vročajo v vednost. |
(4) Skupna uprava mora pri izvrševanju svojih nalog ravnati po
usmeritvah župana in nalogah direktorja občinske uprave občine
ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada oziroma za
katero izvršuje nalogo, glede splošnih vprašanj organiziranja in
delovanja skupne uprave pa po skupnih usmeritvah vseh županov občin
ustanoviteljic. |
(5) O
izločitvi zaposlenega v skupni upravi odloča direktor občinske uprave, v
katero krajevno pristojnost zadeva spada. V primeru izločitve direktorja
skupne uprave pa o stvari tudi odloča. |
(6) Skupna uprava je s strani občin ustanoviteljic pooblaščena za podajo
vlog in zastopanje pred upravnimi in drugimi organi ter subjekti za
tiste naloge, ki jih je posamezna občina ustanoviteljica prenesla na
skupno upravo. |
(7) Javni uslužbenec v skupni upravi je odškodninsko odgovoren za škodo,
ki jo protipravno povzroči delodajalcu pri delu ali v zvezi z delom
naklepno ali iz hude malomarnosti. Za škodo, ki jo na delu ali v zvezi z
delom protipravno povzroči javni uslužbenec v skupni upravi tretji
osebi, so nasproti tej osebi odškodninsko solidarno odgovorne občine
ustanoviteljice, v imenu katerih je bilo delo opravljeno, in sicer v
pripadajočem deležu, preračunanem v skladu z letnim programom dela in
finančnim načrtom. Za javnega uslužbenca v skupni upravi je zavarovanje
splošne civilne odgovornosti sklenjeno v sklopu sedežne občine. |
|
19. člen |
|
(direktor skupne
uprave) |
|
(1) Skupno
upravo vodi direktor, ki ga imenuje in razrešuje župan sedežne občine.
Direktor skupne uprave je imenovan, če je pred njegovim imenovanjem
pridobljeno soglasje občin ustanoviteljic, kot to določa tretji odstavek
4. člena tega odloka. |
(2) Direktor skupne uprave ima status uradnika na položaju. |
(3) Direktor skupne uprave mora imeti najmanj univerzitetno izobrazbo
(prejšnja) ali specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi
(prejšnja) ali magisterij po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja)
ali magistrsko izobrazbo (druga bolonjska stopnja) in mora izpolnjevati
tudi ostale pogoje za zasedbo delovnega mesta v skladu z aktom o
sistemizaciji delovnih mest v skupni upravi. |
|
20. člen |
|
(naloge
direktorja skupne uprave) |
|
(1) Direktor
skupne uprave zastopa skupno upravo, organizira opravljanje nalog,
odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti uprave ter izvaja vse druge
naloge, ki so potrebne za zagotovitev pravočasnega, strokovnega in
učinkovitega dela skupne uprave. |
(2) Direktor skupne uprave odgovarja v skladu s tem odlokom za
izvrševanje nalog, ki spadajo v krajevno pristojnost posamezne občine
ustanoviteljice, županu in direktorju občinske uprave te občine, za delo
skupne uprave v celoti pa skupaj vsem županom občin ustanoviteljic. |
|
21. člen |
|
(delodajalec) |
|
(1) Občina v kateri ima skupna občinska uprava sedež, ima za javne
uslužbence skupne občinske uprave status delodajalca. Javni uslužbenci
sklenejo delovno razmerje v Mestni občini Novo mesto, ki je sedežna
občina skupne občinske uprave. |
(2) Pravice in dolžnosti delodajalca izvršuje župan sedežne občine na
podlagi pisnega pooblastila županov drugih občin ustanoviteljic. |
(3) Župani občin ustanoviteljic sprejmejo akt o sistemizaciji delovnih
mest v skupni upravi na predlog direktorja skupne uprave na način, kot
je določeno v tretjem odstavku 4. člena tega odloka. |
|
IV. SREDSTVA ZA
DELO |
|
22. člen |
|
(sredstva za
delovanje) |
|
(1) Skupna
uprava opravlja svoje delo v prostorih sedežne občine, izpostavi v
Občini Trebnje, lahko tudi v izpostavi v Občini Straža oziroma
dislocirano na območjih in sedežih drugih občin ustanoviteljic, če tako
zahteva narava dela. |
(2) Za nemoteno delo skupne uprave zagotavlja storitve na področju
kadrovskih in finančnih zadev ter drugih strokovnih in tehničnih nalog
občinska uprava sedežne občine. |
(3) Občine
ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za pokrivanje stroškov uporabe
prostorov, nabave in uporabe opreme, obratovalne stroške, stroške
vzdrževanja in stroške storitev občinske uprave sedežne občine na način,
določen v 23. členu tega odloka v višini, določeni z letnim programom
dela, sporazumom, finančnim načrtom in kadrovskim načrtom. |
(4) Za naročanje opreme in storitev ter sklepanje pogodb v skladu s
potrjenim letnim programom dela, sporazumom, finančnim načrtom in
kadrovskim načrtom je zadolžen direktor skupne uprave. |
|
23. člen |
|
(zagotavljanje
sredstev za delovanje skupne uprave) |
|
(1) Sredstva
za delovanje skupne uprave zagotavljajo občine ustanoviteljice praviloma
v razmerju števila prebivalcev posamezne občine do števila vseh
prebivalcev občin ustanoviteljic. Kadar vsebina dela to narekuje se
lahko stroški delijo tudi glede na dejanski obseg dela, ki se izvaja za
posamezno občino ali glede na vrednost investicije, ki se izvaja na
območju posamezne občine ali po kombinaciji teh načinov, kar mora biti
opredeljeno z letnim programom dela, sporazumom, finančnim načrtom in
kadrovskim načrtom, ki jih potrdijo župani občin ustanoviteljic na
način, kot je določeno v tretjem odstavku 4. člena tega odloka. |
(2) Potrebna sredstva za delovanje se izračunajo vezano na naloge,
posamezno delovno mesto, ter se delijo samo med tiste občine, za katere
zaposleni na delovnem mestu naloge opravljajo. |
(3) Način delitve potrebnih sredstev posamezne občine ustanoviteljice,
se za vsako proračunsko leto posebej določijo na podlagi kadrovskega
načrta in sporazuma v finančnem načrtu in letnem programu dela, ki
vsebuje delitev stroškov po posameznih nalogah in posameznih občinah. |
(4) Kadrovski načrt, sporazum, finančni načrt in letni program dela za
posamezno proračunsko leto sprejmejo župani občin ustanoviteljic na
predlog direktorja skupne uprave. |
|
24. člen |
|
(finančno
poslovanje) |
|
(1) Skupna
uprava je neposredni uporabnik proračuna občine ustanoviteljice, v
kateri ima sedež. |
(2) Finančni načrt skupne uprave, ki ga na predlog direktorja skupne
uprave potrdijo župani občin ustanoviteljic na način, kot je določeno v
tretjem odstavku 4. člena tega odloka, je vključen v posebnem delu
proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima skupna uprava sedež. |
(3) Finančno poslovanje skupne uprave se vodi kot podračun sistema
enotnega zakladniškega računa občine ustanoviteljice, v kateri ima
skupna uprava sedež, odprtega pri Banki Slovenije. |
(4) Občine ustanoviteljice zagotavljajo svoj del sredstev za skupno
upravo v svojih proračunih. Finančni načrt skupne uprave je del
proračuna sedežne občine. |
(5) Odredbodajalec za sredstva finančnega načrta skupne uprave je njen
direktor, ki je tudi skrbnik prihodkov. |
(6) Direktor skupne uprave letno poroča občinam ustanoviteljicam o
realizaciji programa dela in finančnega načrta. |
|
V. MEDSEBOJNE
PRAVICE IN OBVEZNOSTI OBČIN USTANOVITELJIC |
|
25. člen |
|
(sprememba
ustanoviteljstva) |
|
(1) Vsaka
sprememba ustanoviteljstva se izvede s spremembo ustanovitvenega akta. |
(2) Predlog ustanovitvenega akta z vključenimi spremembami pripravi
direktor skupne uprave. |
|
26. člen |
|
(pristop občine k
skupni upravi) |
|
(1) Nova
občina lahko pristopi k skupni upravi, če odlok (ustanovitveni akt) o
tem sprejme na pristojnem organu občine in se s pristopom strinjajo vse
občine ustanoviteljice. Šteje se, da se občine ustanoviteljice strinjajo
s pristopom nove občine, ko njihovi občinski sveti o tem sprejmejo
ustanovitveni akt. |
(2) Direktor skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo
skupne uprave v skladu s 23. členom tega odloka. |
(3) Pred pristopom pristopna občina poravna sorazmerni del stroška
nakupa skupne opreme, ki je razviden iz nabavne vrednosti iz
računovodskih evidenc in se obračuna po ključu sofinanciranja iz
23. člena tega odloka. |
|
27. člen |
|
(izstop občine iz
skupne uprave) |
|
(1) V
kolikor občina izrazi interes za izstop iz skupne uprave, mora pisno
najaviti izstop direktorju skupne uprave in županom občin ustanoviteljic
najmanj šest (6) mesecev pred iztekom proračunskega leta. Občina izstopi
z enostransko izjavo, sprejeto na njenem občinskem svetu, ki jo pošlje
občinam ustanoviteljicam. |
(2) Direktor skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo
skupne uprave v skladu s 23. členom tega odloka. |
(3) Občina, ki izstopa iz organa, je dolžna zagotavljati sredstva za
delovanje skupne uprave v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki
nastanejo do izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o
izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena, in v enakem deležu pokriti
stroške morebitnih presežnih delavcev. |
(4) Če ena občina izstopi in če se druge občine strinjajo, da ostane
število javnih uslužbencev nespremenjeno, občina, ki izstopi, po poteku
proračunskega leta, v katerem je podala pisni izstop, nima obveznosti
niti pravic do javnih uslužbencev. |
(5) Če ena občina izstopi in se druge občine strinjajo, da ostane
število javnih uslužbencev nespremenjeno, se lahko druge občine
dogovorijo tudi, da se javni uslužbenci prevzamejo takoj in ne šele po
poteku proračunskega leta. V primeru takšnega dogovora je občina, ki
izstopa skladno s prvim odstavkom tega člena, dolžna poravnati vse
obveznosti do tistega roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz tega
odstavka. |
(6) V
primeru, da je število javnih uslužbencev presežno za preostale občine,
se ravna v skladu z delovno zakonodajo, in sicer posamezna občina
zagotovi pravice za vsakega javnega uslužbenca v deležu, ki velja glede
na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane
presežni delavec. |
(7) Občina lahko izstopi kot ustanoviteljica, ko poravna vse obveznosti,
ki so nastale do izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o
izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena oziroma ko poravna vse
obveznosti, ki so nastale do roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz
petega odstavka tega člena, in ko pokrije stroške morebitnih presežnih
delavcev. |
|
28. člen |
|
(pristop občine k
opravljanju posamezne naloge) |
|
(1) Občina
ustanoviteljica lahko kadarkoli izrazi interes za prenos katere izmed
nalog v skladu s tem odlokom na skupno upravo. Svoj interes župan s
pisnim sklepom napove direktorju skupne uprave, ta pa nato s pristopom
seznani ostale občine ustanoviteljice za katere se naloga že opravlja.
Šteje se, da se ostale občine ustanoviteljice strinjajo s pristopom nove
občine k opravljanju posamezne naloge, ko o tem sprejmejo sklepe vsi
župani občin ustanoviteljic, ki so že vključene v to nalogo. |
(2) Direktor skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo
skupne uprave v skladu s 23. členom tega odloka. |
|
29. člen |
|
(odstop občine od
opravljanja posamezne naloge) |
|
(1) V
kolikor katera izmed občin ustanoviteljic izrazi interes za prenehanje
opravljanja katere izmed nalog, ki jo zanjo opravlja skupna uprava, mora
župan te občine direktorju skupne uprave pisno najaviti odstop od
opravljanja naloge najmanj šest (6) mesecev pred iztekom proračunskega
leta. Direktor skupne uprave je nato o odstopu od opravljanja naloge
dolžan nemudoma obvestiti župane občin ustanoviteljic, s katerimi je
občina ustanoviteljica, ki odstopa, skupaj prenesla opravljanje naloge
na skupno upravo. |
(2) Direktor skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo
skupne uprave v skladu s 23. členom tega odloka. |
(3) Če ena občina odstopi od opravljanja določene naloge in če se druge
občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno,
občina, ki odstopi, po poteku proračunskega leta, v katerem je podala
odstop skladno s prvim odstavkom tega člena ter po poravnavi vseh
obveznosti, ki nastanejo do konca proračunskega leta, nima obveznosti
niti pravic do javnih uslužbencev. |
(4) Če ena občina odstopi od opravljanja določene naloge in se druge
občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, se
lahko druge občine dogovorijo tudi, da se javni uslužbenci prevzamejo
takoj in ne šele po poteku proračunskega leta. V primeru takšnega
dogovora je občina, ki odstopa od opravljanja posamezne naloge skladno s
prvim odstavkom tega člena, dolžna poravnati vse obveznosti do tistega
roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz tega odstavka. |
(5) V
primeru, da je število javnih uslužbencev presežno za preostale občine,
posamezna občina zagotovi pravice za vsakega presežnega delavca v
deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko
javni uslužbenec postane presežni delavec. |
(6) Občina, ki odstopa od opravljanja katere izmed nalog, ki jo zanjo
opravlja skupna uprava, je dolžna zagotavljati sredstva za opravljanje
te naloge v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki nastanejo do izteka
proračunskega leta, v katerem je podala odstop skladno s prvim odstavkom
tega člena oziroma do roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz četrtega
odstavka tega člena, in v enakem deležu pokriti tudi stroške morebitnih
presežnih delavcev. |
|
30. člen |
|
(prenehanje
skupne uprave) |
|
(1) O
prenehanju delovanja skupne uprave sprejmejo občinski sveti občin
ustanoviteljic odlok o ukinitvi organa skupne uprave, v katerem se
določijo razmerja glede kritja stroškov obveznosti, stroškov morebitnih
presežnih javnih uslužbencev, delitev premoženja ter morebitna druga
razmerja in določijo roki, v katerih so občine ustanoviteljice dolžne
kriti stroške oziroma izvesti druga dejanja. Odlok o ukinitvi organa
skupne uprave morajo sprejeti vse občine ustanoviteljice v istem
besedilu najkasneje v roku enega leta od sprejema zadnjega
ugotovitvenega sklepa na občinskih svetih. |
(2) V
primeru prenehanja delovanja skupne uprave, vsaka občina
ustanoviteljica, iz katere so bili v skupno upravo prevzeti njeni javni
uslužbenci, prevzame premeščene javne uslužbence nazaj po sistemizaciji,
ki je veljala v skupni upravi na dan pred prenehanjem delovanja. |
(3) Zaposlenim se ne sme poslabšati položaj glede na položaj, ki so ga
imeli v skupni upravi. |
(4) Za javne uslužbence, ki so se zaposlili po začetku delovanja skupne
uprave, so odgovorni njihovi delodajalci, ki se lahko medsebojno
dogovorijo o njihovi nadaljnji zaposlitvi na posamezni občini
ustanoviteljici. |
(5) Če nobena od občin ustanoviteljic po prenehanju delovanja skupne
uprave ne prevzame javnih uslužbencev, se ravna v skladu z delovno
zakonodajo. |
(6) Posamezna občina zagotovi pravice za vsakega delavca v deležu, ki
velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni
uslužbenec postane presežni delavec. |
|
VI. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
|
31. člen |
|
(kontinuiteta
opravljanja nalog) |
|
(1) Do
uveljavitve tega odloka se naloge občinskega inšpekcijskega nadzorstva
in naloge občinskega redarstva opravljajo za Mestno občino Novo mesto in
Občino Straža v organu skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in
redarstvo Mestne občine Novo mesto in Občine Straža ter za Občino
Trebnje v organu Skupne občinske uprave Mirnske in Temeniške doline. |
(2) Do imenovanja direktorja Skupne občinske uprave občin Dolenjske,
njegove naloge opravlja direktor občinske uprave sedežne občine. |
|
32. člen |
|
(prenos
posameznih nalog skupne uprave) |
|
Naloge občinskega inšpekcijskega nadzorstva in občinskega redarstva se
pričnejo v občinski upravi opravljati s 1. 1. 2020. Ostale naloge se na
skupno upravo prenašajo postopoma s sklepi županov posameznih občin in
sklenjenimi dogovori med posamezno občino in sedežno občino. |
|
33. člen |
|
(sprejem in
objava odloka ter prenehanje veljave) |
|
(1) Odlok
se sprejme v enakem besedilu v vseh občinah ustanoviteljicah. |
(2) Župani
občin ustanoviteljic skupaj objavijo odlok v Uradnem listu Republike
Slovenije v petnajstih dneh po sprejemu odloka na seji tistega
občinskega sveta, ki je o njem zadnji odločal. |
(3) Za objavo sprejetega odloka poskrbi sedežna občina. |
(4) Z
uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi organa
skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mestne
občine Novo mesto in Občine Straža (Uradni list RS, št. 79/16 z dne
9. 12. 2016). |
|
34. člen |
|
(uveljavitev in
uporaba odloka) |
|
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi, uporabljati pa se začne
1. 1. 2020. |
|
|
Št. 007-7/2019 |
Novo mesto, dne 11. julija 2019 |
Župan |
Mestne občine Novo mesto |
mag. Gregor Macedoni |
|
|
Št. 030-1/2019-10 |
Straža, dne 9. julija 2019 |
Župan |
Občine Straža |
Dušan Krštinc |
|
|
Št. 032-1/2019 |
Trebnje, dne 5. septembra 2019 |
Župan |
Občine Trebnje |
Alojzij Kastelic |