Na podlagi 61., 98.
in 104. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 18.,
86. in 98. člena
Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95 in 47/98) je
Občinski svet Občine Škofja Loka na 18. redni seji dne 27. 11. 2008
sprejel |
O D L O K |
o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za komunalno ureditev naselij Godešič, Reteče in
Gorenja vas - Reteče |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(predmet odloka) |
(1) S tem odlokom se
ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja
Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter prostorskih sestavin
srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta
1986 do leta 1990 (Uradni list RS, št. 103/4 popr. 103/05 in 17/06;
64/07 Odl. US: U-I-116/05-21), sprejme občinski podrobni prostorski
načrt za komunalno ureditev naselij Godešič, Reteče in Gorenja vas –
Reteče (v nadaljevanju: OPPN). |
(2) OPPN določa mejo
ureditvenega območja OPPN, funkcijo območja, lego, potek, zmogljivost
ter velikost objektov in naprav, pogoje za oblikovanje objektov, naprav
in ureditev, pogoje za prometno in komunalno urejanje območja,
okoljevarstvene ukrepe, etapnost izvajanja posegov, program opremljanja
zemljišč za gradnjo,obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance in
nadzor nad izvajanjem odloka. |
2. člen |
(izdelovalec OPPN) |
OPPN je
izdelal LUZ d.d., Ljubljana, pod številko projekta 6073 – 13, oktobra
2008, na podlagi idejnega projekta "Zamenjava vodovoda, izgradnja
kanalizacije s čistilno napravo in izgradnja plinovoda v naseljih
Godešič, Reteče in Gorenja vas - Reteče", ki ga je izdelal Hidrosvet,
d.o.o, Celje, št. projekta 128/04, avgust 2004. |
3. člen |
(sestavni deli OPPN) |
(1) OPPN iz 1. člena
tega odloka vsebuje tekstualni in grafični del. |
(2) Tekstualni del
obsega: |
a) odlok o OPPN
|
b) obrazložitev OPPN
z naslednjo vsebino: |
– obrazložitev in
utemeljitev OPPN; |
– povzetek iz
prostorskih sestavin planskih aktov Občine Škofja Loka; |
– opis prostorskih
pogojev za izgradnjo načrtovane infrastrukture; |
– tehnični opis
predvidenih komunalno energetskih vodov in naprav; |
– pogoji za prometno
in komunalno urejanje prostora; |
– prostorske ureditve
po posameznih področjih; |
– opis ureditvenega
območja OPPN; |
– podatke o označbi,
površini in vrsti rabe zemljišč; |
– elemente za
zakoličbo; |
– vrednost
investicije za izvedbo OPPN; |
– etapnost izvajanja
OPPN in tolerance; |
– program opremljanja
stavbnih zemljišč. |
c) smernice nosilcev
urejanja prostora za načrtovanje OPPN |
d) mnenja nosilcev
urejanja prostora k OPPN. |
(3) Grafični del
obsega naslednje grafične načrte: |
– spremembe in
dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega
družbenega plana Občine Škofja Loka z vrisom meje ureditvenega območja
OPPN, M 1:5000; |
– prostorski
ureditveni pogoji za podeželje Občine Škofja Loka z vrisom meje
ureditvenega območja OPPN, M 1:5000; |
– namenska raba in
ureditvena območja naselij iz prostorskega plana občine, M 1:5000;
|
– pregledna karta
grafičnih prilog, M:5000; |
– ureditvena
situacija, M 1:1000; |
– komunalna in
energetska ureditev, M 1:1000; |
– prikaz posega in
ureditvenega območja OPPN na katastrskem načrtu, M 1:1000; |
– prikaz vplivov in
povezav s sosednjimi območji, M 1:5000; |
– načrt gradbene
parcele, M 1:500; |
– tehnične elemente
za zakoličbo ureditvenega območja OPPN, M1:1000. |
II. OBSEG
UREDITVENEGA OBMOČJA |
4. člen |
(ureditveno območje
OPPN) |
(1) Območje OPPN
obsega površine, potrebne za izgradnjo in obratovanje načrtovanega
vodovodnega in kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo ter omrežja
javne razsvetljave, vključno z vsemi pripadajočimi funkcionalnimi
objekti in ureditvijo pripadajoče prometne, energetske in komunalne
infrastrukture, na katerih se po izvedbi posegov na njih vzpostavi
prejšnje stanje (razen na območju predvidene ČN). |
(2) Območje OPPN
zajema površino do 3,0 m obojestransko od osi predvidenega
kanalizacijskega omrežja na odsekih kanalizacije dimenzije do 700 mm,
4,0 m obojestransko od osi predvidenega kanalizacijskega omrežja na
odsekih kanalizacije dimenzije nad 700 mm in 1,0 m obojestransko od osi
vodovodnega omrežja in omrežja javne razsvetljave. Na mestih, kjer se v
strjenih naseljih pojavljajo prostorske ovire oziroma ožine, se lahko na
takih mestih območje občinskega podrobnega prostorskega načrta zoži in
prilagodi stanju na terenu tako, da bo še omogočena gradnja, obratovanje
in vzdrževanje komunalno energetske infrastrukture in naprav. Predvidi
se ustrezen način gradnje, ki omogoča izkope v minimalnem gabaritu
(razpiranje gradbene jame, zagatne stene). |
(3) Območje OPPN se
nahaja na območju Občine Škofja Loka in obsega naslednja zemljišča in
dele zemljišč: |
K.o. Godešič (2031):
|
-116, 118/2, 118/3,
12/1, 12/4, -121, -122, 123/2, -124, -125, 1366/2, 1368/2, 1368/3,
1370/1, 1373/1, 1373/2, 1374/1, 1374/2, 1374/3, 1376, 1377/2, 1377/3,
1377/4, 1377/5, 1377/7, 1378/2, 1385, 1388/1, 14/5, -16/2, 19/7, 2/1,
20/10, 20/11, 20/12, 20/14, 20/7, 20/8, 20/9, 252, 253, 260/1, 260/2,
261, 292/1, 293/2, 3/1, 3/2, 32/2, 32/3, 33/3, 33/4, 352/2, 36/5, 4,
402/28, 402/29, 402/53, 402/54, 402/67, 409/1, 409/4, 409/5, 411/1,
414/1, 414/15, 414/16, 414/18, 414/2, 414/24, 414/27, 414/29, 415, 416,
418/1, 419/1, 419/3, 42/2, 420, 422/1, 422/10, 424, 475, 477/8, -48,
480/3, 480/4, 480/5, 480/8, 480/9, 481/2, 481/3, 481/5, 484/2, 484/3,
489/2, 491, 495, 496, 497/2, 497/3, 499, 505/2, 510/1, 510/2, 513/2,
520/1, 558/1, 558/2, 559, 56/2, 58/1, -59, -6, 6/2, 64/1, 69, 73/1,
73/2, 79/3, 79/4, 80, 83, 84/2, -89, 89/2, 93, 96, 99, 1363/2, 126,
108/1, 102. |
K.o. Reteče (2032):
|
- 1, 1/1, 1/7, 1002,
101/1, 101/4, 102/2, 103, 1050/2, 1052/1, 1052/3, 1054, 1056, 1057,
1058/1, 1058/3, 1071, 1075/1, 1075/2, 1075/3, 1075/4, 1075/7, 1075/8,
1075/10, 1077/1, 1077/20, 1077/22, 1077/3, 1077/4, 1077/7, 1079, 1080,
1081/1, 1081/2, 1083, 109/2, 112, 113, 114/1, 114/2, -116, 118, 119,
12/2, 13/2, -131, 14/1, 14/2, 14/3, 14/4, 14/5, 14/6, 14/7, 14/8, 14/9,
-147, -15, 15/1, 155, 156/2, -159, -163, 17/1, 17/2, 17/4, 17/5, 17/6,
-171, 18/1, 18/2, -189, 19, -195, -21, 21/1, 21/4, 21/7, 21/8, 21/9,
22/1, -23, 23/2, 23/9, 23/10, 24/1, 24/2, 25/1, 25/2, 260/1, 260/12,
260/14, 260/19, 260/23, 260/28, 260/3, 260/6, 262/4, 266, 267/1, 267/12,
267/14, 267/2, 267/5, 267/8, 268/1, 268/2, 27/1, 27/2, 272/1, 273/1,
273/2, 273/3, 273/7, 273/8, 273/9, 28/1, 28/2, -29, -3, 3/10, 3/12,
3/14, 3/16, 3/2, 3/22, 3/23, 3/24, 3/25, 3/3, 3/4, 3/7, 3/8, 3/9, 30,
-30, 31/1, 31/2, -32, 32/1, 32/2, 34, 35/1, 35/2, 36/1, 36/2, 37/3,
38/2, 38/4, 39/1, 39/4, 4/1, 4/3, 4/4, 4/5, 4/6, 4/7, 45/4, 47/1, 47/10,
47/5, 47/8, 47/9, 49/10, 49/11, 49/3, 49/5, 50/2, 51/1, 51/3, 51/4,
51/5, 53/6, 53/7, 53/8, 56/1, 56/10, 56/11, 56/12, 56/13, 56/15, 56/16,
56/17, 56/2, 56/21, 56/22, 56/23, 56/24, 56/25, 56/26, 56/27, 56/28,
56/29, 56/3, 56/30, 56/31, 56/32, 56/33, 56/4, 56/5, 56/6, 56/7, 56/8,
56/9, 57/11, 57/18, 57/8, 57/9, 58, 6/1, 6/2, 6/4, 6/5, 60/60, 60/91,
63, 64, 68, -69, 70, 71/5, 72/2, 72/4, -74, 74/1, 74/2, 76/1, 76/2,
76/3, 77/2, 78/2, 817/3, 818, 819/1, 819/2, 819/3, 821/2, 823/1, 823/4,
825/4, 828, 829/1, 83/1, 83/2, 83/5, 83/6, 830/1, 830/2, 830/3, 830/4,
831/4, 833/2, 833/5, 833/7, 833/8, 835/2, 835/3, 837/3, 837/4, 837/5,
84, 843/1, 843/11, 843/2, 843/3, 843/4, 843/5, 843/6, 843/7, 843/8,
843/9, 843/13, 846/19, 846/21, 846/23, 846/4, 846/5, 846/8, 846/25,
849/11, 849/12, 851/6, 851/7, 851/8, 865/3, 866, 870/6, 872/1, 872/2,
872/3, 88/2, 894/2, 894/7, 896/3, -9, 945, 946/2, 946/3, 947/1, 962,
964/1, 964/2, 965, 967, 968, 969, 970, 971, 976/4, 978, 979, 980, 981,
983, 984/1, 984/2, 984/4, 985/3, 985/6, 986/17, 987/11, 987/14, 987/15,
987/16, 987/17, 987/6, 987/8, 988/6, 988/7, 989/3, 989/4, 990/1, 990/3,
990/4, 990/5, 991/1, 991/2, 993, 998, 999, 9/1, 9/2, 977/1, 977/2,1051,
71/6, 71/7, 77/3, 17/3, 1068/1, 1068/2, 843/12, 846/24, 3/1, 977/1,
977/2, -141, 1076/2, 987/5. |
(4) Poleg zemljišč
ali delov zemljišč navedenih v tretjem odstavku tega člena bodo vplivi
zaradi gradnje in obratovanja načrtovane komunalno energetske
infrastrukture tudi na naslednjih zemljiščih ali delih zemljišč, na
katerih velja Občinski podrobni prostorski načrt za posodobitev
primarnega vodovoda Trata – Reteče (Uradni list RS, št. 87/07):
|
K.o. Godešič:
|
1378/2, 123/2, 118/2,
73/1, 69, 1388/1, 1368/2, 17/5, 487, 505/2, 1374/3, 491, 496, 513/2,
-122, 420, 520/1, 510/1. |
K.o. Reteče:
|
1083, 1077/3, 88/2,
25/1, 24/2, 27/1, 28/1, 35/1, 36/1, 1077/1, 39/4, 45/3, 45/4, 47/10,
47/5, 1058/1, 849/5, 849/4, 985/3, 831/4, 1057, 38/2, 38/4, -2/2,
1075/4. |
(5) Načrtovana
komunalna infrastruktura in pripadajoči objekti tangirajo naslednja
zemljišča: |
a) Kanalizacijsko
omrežje |
K.o. Godešič:
|
99, 96, 93, 89/2,
84/2, 83, 80, 79/4, 79/3, 73/1, 69, 64/1, 499, 495, 484/3, 484/2, 481/5,
481/3, 481/2, 480/9, 480/8, 480/5, 480/4, 480/3, 477/8, 424, 422/10,
422/1, 418/1, 416, 415, 409/1, 33/4, 33/3, 32/3, 3/2, 3/1, 292/1, 261,
260/2, 253, 20/14, 20/12, 20/11, 20/10, 2/1, 1388/1, 1385, 1378/2,
1377/7, 1377/3, 1377/2, 1376, 1374/3, 1374/2, 1374/1, 1373/2, 1370/1,
1368/3, 1368/2, -6, 1363/2, 1366/2, 422/10. |
K.o. Reteče:
|
991/2, 991/1, 990/5,
990/4, 990/3, 990/1, 989/4, 988/7, 988/6, 987/8, 987/6, 987/15, 987/14,
987/11, 986/17, 985/3, 984/1, 983, 981, 980, 979, 978, 976/4, 971, 970,
969, 968, 967, 965, 964/2, 964/1, 962, 947/1, 9/1, 894/7, 866, 851/8,
851/7, 851/6, 846/8, 846/6, 846/5, 846/4, 846/25, 846/23, 846/21,
846/19, 843/13, 843/8, 843/6, 843/5, 843/2, 837/5, 837/4, 837/3, 835/2,
835/3, 833/8, 833/2, 83/2, 819/3, 818, 77/2, 76/2, 76/1, 72/2, 71/6,
71/7, 6/1, 57/9, 57/8, 56/9, 56/8, 56/7, 56/6, 56/5, 56/4, 56/25, 56/12,
56/11, 56/10, 56/1, 53/6, 51/5, 51/4, 51/3, 49/5, 49/11, 47/9, 47/8,
47/1, 4/5, 4/4, 4/3, 4/1, 38/2, 38/4, 37/3, 36/2, 35/2, 32/2, 31/2, 3/8,
3/7, 3/4, 3/3, 3/22, 3/2, 3/12, 3/10, 28/2, 273/2, 273/1, 27/2, 267/2,
267/1, 260/3, 260/19, 260/1, 25/2, 24/1, 23/2, 23/9, 23/10, 22/1, 21/4,
19, 18/2, 17/2, 17/1, 14/9, 14/8, 14/7, 14/6, 14/5, 14/4, 14/3, 14/2,
14/1, 119, 114/2, 114/1, 109/2, 1081/1, 1079, 1077/7, 1077/4, 1077/20,
1077/1, 1075/7, 1075/4, 1075/1, 1071, 1058/3, 1058/1, 1057, 1056, 1054,
1052/3, 1052/1, 1050/2, 103, 102/2, 101/4, 101/1, 1/1, -32, -171, -163,
-15, -147, -131, -116, -1, 9/1, 9/2, 18/1, 1051, 989/3,53/7, 3/1, 3/25,
1068/1, 1068/2, 63, 49/3, 985/6, 3/23. |
b) Čistilna naprava
981, 983, obe k.o. Reteče |
– električni
priključek do čistilne naprave 977/1, 977/2, 981, -141, vse k.o. Reteče
|
– vodovodni
priključek do čistilne naprave 981, 983, 984/1, 1077/7, vse k.o Reteče
|
– iztok iz čistilne
naprave 981, 983, 999, 1076/2, vse k.o. Reteče |
c) Zadrževalna bazena
deževnih vod |
Zadrževalni bazen
deževnih vod ZBDV 1 6/1, 9/1, obe k.o. Reteče |
– iztok iz ZBDV 1
6/1, 60/60, 58, 57/11, 14/7, 14/1, vse k.o. Reteče |
– električni
priključek do zadrževalnega bazena deževnih vod ZBDV 1 14/6, 14/1, 9/8,
vse k.o. Reteče |
Zadrževalni bazen
deževnih vod ZBDV 2 981, 983, obe k.o. Reteče |
č) Črpališča
|
Črpališče 1 1376,
k.o. Godešič |
– električni
priključek do črpališča 1 1376, 352/2, -59, vse k.o. Godešič
|
Črpališče 2 409/1,
k.o. Godešič |
– električni
priključek do črpališča 2 409/1, 1373/2, obe k.o. Godešič |
Črpališče 3 1373/2,
k.o. Godešič |
– električni
priključek do črpališča 3 |
– 89, 1373/2, obe
k.o. Godešič |
Črpališče 4 1075/1,
k.o. Reteče |
– električni
priključek do črpališča 4 17/3, 1075/1, obe k.o. Reteče |
d) Razbremenilni
objekti Razbremenilnik R1 1374/3, k.o. Godešič |
– razbremenilna cev
iz razbremenilnika R1 402/29, 402/54, 402/67, 415, 1374/3, vse k.o.
Godešič |
Razbremenilnik R2
1075/1, k.o. Reteče |
– razbremenilna cev
iz razbremenilnika R2 63, 57/18, 1075/1, vse k.o. Reteče |
e) Sekundarno
vodovodno omrežje |
K.o. Godešič:
|
80, 73/2, 73/1, 6/2,
58/1, 56/2, 520/1, 480/9, 477/8, 475, 420, 418/1, 415, 414/27, 414/2,
414/18, 414/16, 414/15, 4, 2/1, 1388/1, 1385, 1377/4, 1377/3, 1377/2,
1376, 1374/3, 1374/2, 1370/1, 1368/3, 1368/2, 12/4, 12/1, -6, -48,
-16/2, 14/5, -124, 1363/2, 1366/2, 20/14, 20/12, 20/11, 20/10, 20/9,
20/8, 20/7, 19/7, 14/5. |
K.o. Reteče
|
993, 990/4, 989/4,
989/3, 988/7, 988/6, 987/8, 987/6, 987/17, 987/15, 987/14, 987/11,
986/17, 985/3, 984/2, 947/1, 946/3, 946/2, 896/3, 894/7, 894/2, 851/8,
851/6, 846/8, 846/6, 846/5, 846/4, 846/23, 846/21, 846/19, 843/4, 843/2,
837/5, 837/4, 837/3, 835/2, 835/3, 833/8, 833/7, 833/5, 833/2, 830/4,
830/2, 830/1, 829/1, 823/4, 823/1, 821/2, 819/2, 819/1, 817/3, 57/9,
56/9, 56/8, 56/7, 56/6, 56/5, 56/4, 56/32, 56/31, 56/30, 56/3, 56/29,
56/28, 56/27, 56/26, 56/2, 56/17, 56/13, 56/12, 56/11, 56/10, 53/8,
53/7, 53/6, 51/5, 51/4, 51/3, 51/1, 47/5, 4/4, 4/1, 39/4, 38/2, 31/1,
30, 3/9, 3/4, 3/2, 3/10, 273/2, 273/1, 267/8, 267/5, 267/2, 267/1, 266,
260/3, 260/23, 260/19, 260/12, 260/1, 25/2, 22/1, 18/2, 18/1, 17/2,
17/1, 156/2, 155, 14/8, 14/7, 14/6, 14/5, 14/4, 14/3, 14/2, 14/1, 119,
118, 114/2, 113, 109/2, 1081/1, 1077/7, 1077/4, 1077/20, 1077/1, 1075/4,
1075/3, 1075/1, 1071, 1058/3, 1058/1, 1057, 1056, 1052/1, 1050/2, 103,
102/2, 1/1, -30, -29, -195, -189, -163, -159, -15, -147, -1, 268/1,
267/14, 846/25, 1068/1, 1068/2. |
f) Javna razsvetljava
|
K.o. Godešič:
|
99, 96, 93, 481/5,
480/9, 480/8, 477/8, 475, 44, 420, 419/3, 415, 36/5, 261, 2/1, 1388/1,
1385, 1378/2, 1377/7, 1377/3, 1377/2, 1376, 1374/3, 1374/2, 1373/2,
1370/1, 1368/3, 1368/2, 123/2, -6, -124, 1363/2, 1366/2. |
K.o. Reteče:
|
990/4, 989/4, 989/3,
988/7, 988/6, 987/8, 987/15, 987/14, 987/11, 986/17, 985/3, 976/4,
894/7, 894/2, 88/2, 872/3, 872/2, 866, 851/8, 851/7, 851/6, 846/6,
846/5, 846/21, 846/19, 843/8, 843/6, 843/5, 84, 837/5, 837/4, 83/6,
83/5, 83/1, 76/1, 71/5, 71/7, 64, 63, 6/1, 56/9, 56/8, 56/7, 56/6, 56/5,
56/4, 56/32, 56/28, 56/27, 56/26, 56/24, 56/17, 56/13, 56/12, 56/11,
56/10, 53/7, 53/6, 47/10, 4/5, 4/3, 4/1, 36/1, 35/1, 34, 32/1, 31/1, 30,
3/4, 3/3, 3/25, 3/23, 3/2, 3/10, 3/1, 28/1, 273/2, 273/1, 27/1, 267/3,
267/2, 260/4, 260/3, 260/26, 260/13, 260/1, 25/2, 25/1, 24/2, 22/1, 19,
18/2, 18/1, 14/8, 14/7, 14/1, 13/2, 12/2, 1083, 1081/1, 1080, 1077/7,
1077/3, 1077/22, 1077/1, 1075/8, 1075/4, 1075/3, 1075/2, 1075/1, 1071,
1058/3, 1058/1, 1057, 1056, 1054, 1052/3, 1052/1, 1/7, 1/1, -9, -32, -3,
-163, -15, -147, -131, -1, 1050/2, 1077/20, 1077/4, 947/1, 870/6,
843/13, 846/25, 1068/1, 1068/2. |
III. FUNKCIJA OBMOČJA
S POGOJI UREJANJA |
5. člen |
(prostorske ureditve,
ki se urejajo z OPPN) |
(1) S tem OPPN se
ureja posodobitev sekundarnega vodovodnega omrežja, izgradnja
kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo in pripadajočimi
funkcionalnimi objekti ter posodobitev javne razsvetljave, z vso z
pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo. Pred
začetkom gradbenih del je potrebno izdelati projektno dokumentacijo in
ugotoviti vsa križanja obstoječih kablov in vodov s traso načrtovanih
infrastrukturnih objektov. Gradnjo načrtovane komunalno energetske
infrastrukture je treba izvajati istočasno. |
(2) Posodobitev
sekundarnih vodovodov |
Zaradi dotrajanosti
obstoječega sekundarnega vodovodnega omrežja, neustrezne oskrbe s
sanitarno in požarno vodo, je treba na celotnem območju naselij Godešič,
Reteče in Gorenja vas - Reteče posodobiti obstoječe sekundarno vodovodno
omrežje. |
Zgradi se sekundarne
vodovode iz nodularne litine dimenzije DN 100 mm, ki se jih naveže na
posodobljen primarni vodovod Trata–Reteče. Sekundarne vodovode se v
območju naselij poveže v krožne zanke. |
Predvideni sekundarni
vodovodi bodo potekali po obstoječih trasah. Na nekaterih odsekih, kjer
obstoječi vodovodi potekajo po zasebnih zemljiščih, se jih prestavi v
javne prometne površine. Na mestih, kjer predvideni vodovodi ne bodo
potekali po obstoječih trasah, je treba zagotoviti prevezavo hišnih
priključkov. Prevezave se izvedejo le v primeru, da se obstoječe
sekundarne vodovode z izgradnjo vodovodov po tem odloku ukine. V
nasprotnem primeru se prevezovanje hišnih priključkov ne izvede.
|
Predvidene sekundarne
vodovode se opremi z zasuni, nadtalnimi hidranti in jaški. |
Za požarne namene je
treba na ustreznih razdaljah predvideti nadtalne hidrante. |
(3) Izgradnja
kanalizacijskega omrežja |
Na območju naselij
Godešič, Reteče in Gorenja vas - Reteče se zgradi kanalizacijsko omrežje
s čistilno napravo, dvema razbremenilnikoma, dvema zadrževalnima
bazenoma deževnih vod in štirimi črpališči. Kanalizacijsko omrežje se
predvidi večinoma v mešanem sistemu, z izjemo manjših področij, kjer je
predviden ločen sistem odvajanja odpadne vode. |
Ločen sistem
kanalizacije je predviden na zahodnem in osrednjem delu naselja Godešič,
južno od regionalne ceste R1 – 210/1078 Škofja Loka–Jeprca, kjer se bodo
padavinske vode odvajale po obstoječem kanalu v odvodnik – potok Strugo
in na območju proizvodnih dejavnosti. Na vseh preostalih območjih
naselij Godešič, Reteče in Gorenja vas - Reteče je treba vso čisto
padavinsko vodo iz streh in površin, ki niso namenjene prometu,
ponikati. |
Zgradi se naslednje
kanale s funkcionalnimi objekti: |
– Glavni zbirni kanal
|
Glavni zbirni kanal
predvidenega kanalizacijskega omrežja dimenzije 80 – 700 mm bo potekal
po južni strani obravnavanega območja na levem bregu reke Sore in njenih
pritokov od zahodnega dela naselja Godešič do vzhodnega dela naselja
Reteče. Predviden je gravitacijski odtok, razen na začetnem tlačnem
odseku glavnega zbirnega kanala, na tlačnem odseku glavnega zbirnega
kanala pred priključkom priključnega kanala iz zahodnega in osrednjega
dela vasi Reteče, južno od regionalne ceste R1 – 210/1078 Škofja
Loka–Jeprca, kjer je treba zaradi konfiguracije terena zgraditi dve
črpališči za prečrpavanje odpadne vode, ter za zadrževalnim bazenom
deževnih vod (ZBDV 1) na južnem delu naselja Reteče. |
Predviden zbirni
kanal poteka večinoma po prometnih površinah in javnih poteh. Kjer potek
po javnih površinah ni možen, poteka kanal po zasebnih zemljiščih.
|
– Priključni kanali
|
Na glavni zbirni
kanal se iz obravnavanih naselij priključujejo posamezni predvideni
kanalski odseki dimenzije DN 250 – 1000 mm. |
Priključne kanale se
na glavni zbirni kanal priključi gravitacijsko, razen priključne kanale
iz skrajnega zahodnega in skrajnega vzhodnega dela naselja Godešič,
južno od regionalne ceste R1 – 210/1078 Škofja Loka–Jeprca, kjer je
zaradi nizke lege naselja treba prečrpavati odpadne vode preko tlačnega
kanala. |
Priključni kanali na
glavni zbirni kanal potekajo večinoma po prometnih površinah in javnih
poteh. Kjer potek po javnih površinah ni možen, potekajo kanali po
zasebnih zemljiščih. |
Na predvideno javno
kanalizacijo se lahko priključijo samo odpadne vode iz objektov nad
nivojem terena. Priključki iz kleti so možni samo preko črpališč.
|
– Zadrževalna bazena
deževnih vod ZBDV 1 in ZBDV 2 |
Zaradi nemotenega
delovanja kanalizacijskega sistema in enakomerne hidravlične obremenitve
čistilne naprave je treba na kanalizacijskem sistemu zgraditi dva
zadrževalna bazena deževnih vod. Zadrževalni bazen ZBDV 1 kapacitete 300
m3 bo lociran na travniku, pri objektu Reteče 39, zadrževalni bazen ZBDV
2, kapacitete 150 m3 bo lociran na območju predvidene čistilne naprave.
|
Zadrževalna bazena
deževnih vod bosta ob nalivih zadržala prvi, najbolj onesnažen del
padavinskih vod pomešan s fekalnimi odplakami, ki ga bosta na čistilno
napravo dovajala šele po koncu padavin. |
Objekta sta zasnovana
kot AB objekta, ki bosta deloma vkopana v zemljo in deloma zasuta.
Sestavljena bosta iz jaška za namestitev dušilke in celice, ki bo
služila kot zadrževalni bazen. Dotok na čistilno napravo bo z dušilko
ves čas omejen na količino dvojnega sušnega odtoka. |
Do obeh zadrževalnih
bazenov je treba izvesti nizkonapetostni električni priključek.
|
– Črpališča
|
Na kanalizacijskem
sistemu se zgradi štiri podzemna črpališča, s potopnimi črpalkami, ki
bodo zgrajeni kot samostojni objekti. Eno črpališče se vgradi v
zadrževalni bazen deževnih vod ZBDV 1. |
V vsakem črpališču se
zaradi zanesljivosti delovanja vgradi po dve potopni črpalki, ki se
bosta glede na izmerjeno gladino vode avtomatsko izmenično vklapljali in
izklapljali. Predvidi se daljinski prenos signalov in alarmov v
centralo. |
Ob vsakem črpališču
se izvede električna omarica, ki jo je treba povezati na nizkonapetostno
električno omrežje. Zaradi odčitavanja porabljene električne energije
morajo biti električne omarice stalno dostopne. |
– Razbremenilni
objekti |
Na priključnem kanalu
5 se pri objektu Godešič 57 zgradi razbremenilni objekt R1 z iztokom v
potok Strugo. |
Na glavnem zbirnem
kanalu se na območju lokalne ceste pri objektu Reteče 139 zgradi
razbremenilni objekt R2 z iztokom v reko Soro. |
Razbremenilne objekte
se opremi s celico za razbremenjevanje in celico z dušilko za omejitev
pretoka k čistilni napravi na vrednost sušnega odtoka in onesnaženega
meteornega dotoka. Padavinska voda se bo prelivala čez prelivni rob v
odvodnik Soro oziroma njen pritok potok Strugo. |
(4) Čistilna naprava
|
Območje čistilne
naprave bo locirano na levem bregu reke Sore, južno od naselja Reteče,
na zemljiščih s parcelnima številkama 981 in 983, obe k.o. Reteče.
|
Na območju čistilne
naprave se zgradi objekt čistilne naprave in zadrževalni bazen ZBDV 2, s
pripadajočo prometno in komunalno ureditvijo. |
Tlorisna površina
objekta čistilne naprave bo 27 x 11 m. V vkopanem delu bo objekt
čistilne naprave prekatna – monolitna AB konstrukcija, nad terenom
zunanje ureditve pa zidan objekt za zagotovitev minimalno potrebnih
funkcionalnih in delovnih višin, za potrebe vzdrževanja ter rednih
kontrol obratovanja naprave. Maksimalna višina čistilne naprave nad
terenom zunanje ureditve je lahko do 7,70 m. Streha objekta čistilne
naprave bo dvokapna, v tipologiji okoliških objektov. |
Zmogljivost
predvidene čistilne naprave z aktivnim blatom s podaljšano aeracijo bo
2400 PE. Tehnologija čiščenja bo sestavljena iz mehanske in biološke
stopnje. Okoljski parametri za hrup in smrad bodo pod nivojem, ki jih
določa zakon. |
V objektu čistilne
naprave se bodo nahajala črpališča odpadnih vod s potopnimi črpalkami,
objekti za mehansko čiščenje (rotirajoče sito, peskolov in izravnalni
bazen), objekti za biološko čiščenje (selektorji, denitrifikacijski
bazen, aeracijski bazen, usedalnik, bazen za odvečno blato, objekt za
dehidracijo odvečnega blata). Prečiščena odpadna voda se preko
predvidene cevi dimenzije 1000 mm odvaja v Soro. |
Območje čistilne
naprave se ogradi z aluminijasto tipsko ograjo višine do 2 m, ki se jo
ozeleni s plezalkami. Zelene površine ob čistilni napravi se zasadi z
nizkimi grmovnicami in okrasnim drevjem. Padavinske vode iz platoja ob
čistilni napravi in strešin objekta čistilne naprave se vodi ločeno
preko peskolovov v Soro. Na iztoku iz čistilne naprave se za opravljanje
rednih meritev odpadne vode zgradi merski jašek premera 1000 mm s
kaskado 0,5 m. |
Do čistilne naprave
je treba izvesti vodovodni in nizkonapetostni električni priključek.
|
Dovoz in dostop do
čistilne naprave ni predmet prostorskega akta. |
(5) Javna
razsvetljava |
Po vseh javnih cestah
na območju naselij Godešič, Reteče in Gorenja vas – Reteče se posodobi
obstoječo javno razsvetljavo in dogradi novo javno razsvetljavo. |
6. člen |
(pogoji za
oblikovanje zunanjih površin) |
(1) Znotraj območja
OPPN se vsa prizadeta zemljišča po končani gradnji vzpostavi v prvotno
ali boljše stanje oziroma se na njih izvede nove ureditve v skladu z
zahtevami OPPN. Površine ob čistilni napravi se uredi skladno z
navedbami 5. člena tega odloka glede ureditve površin ob čistilni
napravi. |
Z OPPN se ohranja
obstoječa namenska raba, ob upoštevanju pogojev omejene rabe v koridorju
načrtovane komunalne in energetske infrastrukture. |
(2) Kolikor bo zaradi
gradnje predvidene komunalne infrastrukture potrebna odstranitev
posameznih dreves in ostale vegetacije je, če je to izvedljivo, potrebna
nadomestitev. |
IV. POGOJI ZA
URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO UREJANJE |
7. člen |
(posegi v ureditvenem
območju) |
(1) V ureditvenem
območju so dopustne rekonstrukcije obstoječih in gradnje novih linijskih
infrastrukturnih objektov in prometne infrastrukture ter postavitev
montažnih ograj in urbane opreme. Pri tem je treba upoštevati pas z
omejitvijo širine 1 m od osi predvidenega vodovodnega omrežja in omrežja
javne razsvetljave in 1,5 m od predvidenega kanalizacijskega omrežja na
vsako stan. V tem pasu naj se ne postavlja ograj ali opor, obdeluje
zemljišče globlje kot 0,5 m in ne sadi rastlin s koreninami globljimi
več kot 0,5 m. Posegi ne smejo ovirati gradnje, delovanja in vzdrževanja
predvidene komunalne infrastrukture. Zaradi varstva vodovodnega,
kanalizacijskega omrežja ter omrežja javne razsvetljave pred poškodbami
je treba pri izvajanju kakršnihkoli naknadnih posegov v koridorju
upoštevati višinski potek predvidenih komunalnih vodov. Za vse posege
znotraj koridorja je treba pridobiti soglasje lastnika oziroma
upravljavca vodovodnega, kanalizacijskega omrežja ter omrežja javne
razsvetljave. |
(2) V območju
prostorske enote PE 1 je dovoljena gradnja pomožnih objektov in
komunalne opreme za potrebe čistilne naprave. |
(3) V prostorski
enoti PE 2 OPPN so poleg ureditev iz prvega odstavka tega člena po tem
OPPN dovoljene ureditve in gradnje montažnih ograj in urbane opreme, ob
pogoju, da te ureditve ne onemogočajo ureditev po tem OPPN, ter da ne
ovirajo delovanja in vzdrževanja vodovodnega, kanalizacijskega omrežja
ter omrežja javne razsvetljave. |
8. člen |
(vplivi in povezave s
sosednjimi območji) |
(1) V prostorski
enoti PE 1 veljajo določila prostorskih ureditvenih pogojev za podeželje
Škofja Loka kolikor niso v nasprotju z določili tega odloka.
|
(2) Predvideni
sekundarni vodovodi, javna kanalizacija in javna razsvetljava potekajo v
območju |
veljavnega OPPN za
posodobitev primarnega vodovoda Trata–Reteče (Uradni list RS, št.
87/07). |
(3) Gradnja
sekundarnega vodovodnega omrežja, javne kanalizacije in javne
razsvetljave je po določilih navedenega izvedbenega prostorskega akta
dovoljena. Na mestih, kjer predvideni sekundarni vodovodi, javna
kanalizacija in javna razsvetljava potekajo po območju OPPN za
posodobitev primarnega vodovoda Trata–Reteče, je trasa prilagojena
načrtovani ureditvi občinskega podrobnega prostorskega načrta za
posodobitev primarnega vodovoda Trata–Reteče. |
V. POGOJI ZA PROMETNO
IN KOMUNALNO UREJANJE OBMOČJA |
9. člen |
(pogoji za prometno
urejanje) |
(1) Za potrebe
gradnje in obratovanja predvidene komunalne infrastrukture ni treba
izvesti novih prometnih povezav. |
(2) Začasne dostopne
poti do gradbišč morajo biti locirane in urejene tako, da bodo v čim
manjši meri prizadeti elementi cest, bivalno okolje, naravno okolje in
obstoječe ureditve. |
(3) Kolikor je
potrebno med gradnjo izvesti zapore cest, je potrebno pridobiti posebno
dovoljenje za zaporo ceste. |
(4) Kolikor je treba
med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, jih je
treba izvesti v soglasju z lastnikom zemljišča in upoštevanjem trenutne
rabe tangiranega in sosednjih zemljišč. |
(5) Zaradi gradnje
načrtovane komunalne in energetske infrastrukture ne sme biti ogrožena
stabilnost cestnega telesa, še posebej dela, ki se bo uporabljal za
dovoz in reden promet (izven območja zapor). Po izvedenih gradbenih
delih je treba cestne površine povrniti v stanje pred posegom in sicer
tako, da se prepreči kakršnokoli zmanjšanje nosilnosti vozišča
(posedanje vozišča), cestišče pa se sanira v enaki obliki in kvaliteti,
kot je bilo pred gradbenim posegom. |
(6) Posegi morajo
biti usklajeni tako gradbeno kot časovno. |
(7) Ureditev
komunalnih vodov v območju cestišča državne ceste in sanacijo posegov,
vključno z ureditvijo voziščne konstrukcije, je treba obdelati v
projektu PGD in PZI. Treba je izdelati elaborat dimenzioniranja voziščne
konstrukcije, ki bo podlaga za izdelavo projekta ureditve cestišča po
izvedbi komunalnih vodov. Treba je izvesti preplastitev po celotni
širini vozišča in upoštevati veljavne predpise in tehnične specifikacije
za javne ceste. Zaradi gradnje komunalne in energetske infrastrukture na
sme biti ovirana bodoča rekonstrukcija ceste, vzdrževanje ceste,
odvodnjavanje ipd. Pred izdajo gradbenega dovoljenja in izvedbo posegov
je treba pridobiti pogoje in soglasje Direkcije RS za ceste k projektni
dokumentaciji. |
(8) Na območju
državnih cest, ki bodo rekonstruirane in jih tangirajo predvideni
komunalni in energetski vodi, se mora izgradnja predvidene komunalne in
energetske infrastrukture izvesti pred ali najkasneje ob rekonstrukciji
državnih cest. Vsa prečkanja obstoječe državne ceste je treba izvesti s
podvrtavanjem oziroma podbijanjem. V primeru, da podvrtavanje oziroma
podbijanje cestnega telesa ni možno, mora investitor pridobiti ustrezno
soglasje pooblaščenega in registriranega izvajalca del ter posege
utemeljiti. V primeru izvedbe prečkanja ceste s prekopom pred
rekonstrukcijo ceste je treba predvideti izvedbo prekopov in sanacijo
posegov ob upoštevanju veljavnih predpisov in tehničnih specifikacij za
javne ceste. Izdelati je treba elaborat sanacije prekopa. |
(9) Na odsekih, kjer
je bila državna cesta že rekonstruirana, prekopi niso dovoljeni. V
primeru da podbijanje oziroma podvrtavanje na državnih cestah ni
izvedljivo, je treba predvideti ustrezne rešitve, jih utemeljiti in
nanje obvezno pridobiti soglasje DRSC. Prečkanja oziroma poteki po
občinskih cestah se lahko izvedejo s prekopi. |
(10) Investitor si je
pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma pred pričetkom del v skladu z
Zakonom o javnih cestah (ZJC-UPB1. Uradni list RS, št. 33/06) dolžan
pridobiti soglasje in dovoljenje k projektni dokumentaciji (k projektu
PGD in PZI) za izvedbo del, pri izdelavi katere je treba upoštevati
pogoje Direkcije RS za ceste. |
10. člen |
(križanje z prometno
infrastrukturo) |
(1) Predvidena
komunalna infrastruktura prečka oziroma poteka v varovalnem pasu
regionalne ceste R1 – 210/1078 Škofja Loka–Jeprca v naslednjih
stacionažah: |
a) Kanalizacija
|
– od km 2 +242 do km
2 +992 kanalizacija poteka ob severni strani državne ceste v
oddaljenosti 2,1 m do 13,2 m od roba vozišča; |
– v km 2 + 533 se
kanalizacija na severni strani zgradi do roba vozišča; |
– v km 2 + 616 se
kanalizacija na severni strani zgradi do roba vozišča; |
– v km 2 + 608 se
kanalizacija na južni strani približa robu vozišča v oddaljenosti 19 m;
|
– v km 2 + 875 se
kanalizacija na severni strani zgradi do roba vozišča; |
– v km 2 + 992
kanalizacija prečka regionalno cesto; |
– od km 3 + 823 do km
4 + 025 kanalizacija poteka ob severni strani regionalne ceste na
oddaljenosti od roba vozišča od 3,1 m do 13,0 m; |
– od km 4 + 025 do km
4 + 263 poteka kanalizacija v severnem delu cestišča; |
– v km 3 + 969 prečka
regionalno cesto; |
– v km 4 + 116 se
kanalizacija na severni strani priključi v vozišču na predviden kanal DN
900; |
– v km 4 + 178 se
kanalizacija na severni strani priključi v vozišču na predviden kanal DN
800; |
– v km 4 + 235 se
kanalizacija na severni strani priključi v vozišču na predviden kanal DN
400; |
– v km 4 + 263 se
kanalizacija na severni strani priključi v vozišču na predviden kanal DN
400; |
– v km 4 + 468 se
kanalizacija na južni strani približa robu vozišča v oddaljenosti 12,9 m
do roba vozišča; |
– km 4 + 728 prečka
regionalno cesto. |
b) Vodovod
|
– v km 2 + 413
vodovod prečka regionalno cesto; |
– od km 2 + 517 do km
2 + 531 poteka vodovod po severni strani vozišča regionalne ceste;
|
– v km 2 + 618
vodovod prečka regionalno cesto; |
– od km 2 + 618 do km
2 + 853 poteka vodovod vzporedno s cesto po severni strani na
oddaljenosti od vozišča od 4,5 do 5,2 m; |
– v km 2 + 849 se
vodovod z južne strani približa robu vozišča v oddaljenosti 3,7 m;
|
– v km 2 + 992
vodovod prečka regionalno cesto; |
– od km 3 + 763 do km
3 + 969 poteka vodovod vzporedno ob severni strani regionalne ceste na
oddaljenosti od 2,6 m do 6,0 m od roba vozišča; |
– v km 3 + 969
vodovod prečka regionalno cesto; |
– v km 4 + 017
vodovod prečka regionalno cesto; |
– v km 4 + 118
vodovod prečka regionalno cesto; |
– v km 4 + 178
vodovod prečka regionalno cesto; |
– v km 4 + 263
vodovod prečka regionalno cesto; |
– v km 4 + 401
vodovod prečka regionalno cesto. |
c) Javna razsvetljava
|
– v km 2 + 318 javna
razsvetljava prečka regionalno cesto; |
– od km 2+242 do km 2
+ 318 km javna razsvetljava poteka vzporedno z regionalno cesto na
oddaljenosti od 5,0 m od 13,4 m od vozišča; |
– v km 2 + 533 javna
razsvetljava prečka regionalno cesto; |
– od km 2 + 608 do km
2+ 625 javna razsvetljava poteka ob južni strani vozišča regionalne
ceste; |
– v km 2 + 618 se
javna razsvetljava zgradi do roba vozišča; |
– v km 2 + 853 javna
razsvetljava prečka regionalno cesto; |
– v km 2 + 992 javna
razsvetljava prečka regionalno cesto; |
– od km 2 + 982 do km
2+992 poteka javna razsvetljava v robu vozišča; |
– v km 4 + 015 se
javna razsvetljava zgradi do roba vozišča; |
– v km 4 + 116 se
javna razsvetljava zgradi do roba vozišča; |
– v km 4 + 178 javna
razsvetljava prečka regionalno cesto; |
– v km 4 + 235 se
javna razsvetljava zgradi do roba vozišča; |
– v km 4 + 263 se
javna razsvetljava izgradi do roba vozišča; |
– v km 4 + 339 javna
razsvetljava prečka regionalno cesto; |
– v km 4 + 455 se
javna razsvetljava zgradi do roba vozišča; |
– v km 4 + 888 se
javna razsvetljava zgradi v oddaljenosti 12,9 m do roba vozišča.
|
(2) Potek predvidene
komunalne infrastrukture mora biti usklajen z načrtovanimi ureditvami na
območju regionalne ceste R1-210/1078 Škofja Loka–Jeprca: |
– s projektom za
izvedbo (PZI) »Izgradnja hodnika za pešce ob regionalni cesti
R1-210/1078 Škofja Loka–Jeprca od km 2+400 do km 3+000«, št. proj.
P-3257/05, izdelalo Cestno podjetje Kranj, d.d., Kranj, september 2005;
|
– z načrtovano
ureditvijo ceste skozi naselje Reteče na regionalni državni cesti R1-210
(projekt PZI št. A06-065, Gea consult, d.o.o., Škofja Loka, januar
2007). |
(3) Potek predvidene
komunalne infrastrukture mora biti usklajen z načrtovano obnovo lokalne
ceste 401170, Godešič–Reteče, projekt PZI, izdelal CE Design d.o.o.,
Križe, december 2002 in načrtovano posodobitvijo primarnega vodovoda
Trata–Reteče (Uradni list RS, št. 87/07). |
(4) V okviru
obravnavanega OPPN je na tangiranem območju treba preveriti ustreznost
obstoječe javne cestne razsvetljave na območju državnih cest ter
predvideti ustrezno ureditev javne cestne razsvetljave, kar je treba
obdelati v projektu PGD in PZI. Izvesti je treba ustrezno osvetlitev
državne ceste – vključno s križišči, prehodi za pešce, avtobusnimi
postajališči idr.. Pred izdajo gradbenega dovoljenja in izvedbo posegov
je treba pridobiti pogoje in soglasje Direkcije RS za ceste k projektni
dokumentaciji. |
(5) Predvidena
komunalna infrastruktura tangira oziroma poteka v varovalnih pasovih
obstoječih lokalnih cest na območju naselij Godešič, Reteče in Gorenja
vas - Reteče. |
11. člen |
(križanje in
približevanje železnici) |
(1) Predvideno
vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter omrežje javne razsvetljave na
več mestih poteka pod železniško progo št. 20 Ljubljana–Jesenice–državna
meja. Pri gradnji je treba zagotoviti stabilnost železniških naprav. Vsa
križanja z železniško progo št. 20 Ljubljana–Jesenice–državna meja je
treba izvesti s podvrtavanjem. |
(2) Načrtovana
komunalna in energetska infrastruktura prečka železniški progi št. 20
Ljubljana–Jesenice–državna meja v naslednjih stacionažah: |
– v km 581+552
prečkajo progo kanalizacija, vodovod in javna razsvetljava; |
– v km 581+932
prečkajo v podvozu pod progo kanalizacija, vodovod in javna
razsvetljava; |
– v km 582+378 prečka
na območju zavarovanega železniškega prehoda javna razsvetljava;
|
– v km 582+522 prečka
progo kanalizacija. |
(2) Upoštevati je
treba predviden 2. tir železniške proge št. 20
Ljubljana–Jesenice–državna meja, ki je na tem odseku predviden levo od
osi obstoječega tira, gledano proti Jesenicam. |
(3) Vodovod mora biti
oddaljen desno od osi železniškega tira 12,0 m, levo pa 16,0 m.
|
(4) Kanalizacija in
javna razsvetljava morata biti oddaljeni desno do osi obstoječega
železniškega tira 8,0 m, levo pa 12,0 m. |
(5) Križanja morajo
biti izvedena pod kotom večjim od 60°, v globini minimalno 1,2 m pod
zgornjim robom tirnice. Križanje železniške proge je potrebno izvesti v
zaščitni cevi tako, da bo vrh zaščitne cevi vsaj 1,5 m pod nivojem tira
(gornji rob tirnic). Zaščitna cev mora segati 5 m od osi skrajnih
železniških tirov oziroma več, v kolikor je železniška proga v nasipu
ali useku, in sicer tako, da se preboj izvede še minimalno 1 m od
spodnjega roba nasipa ali zgornjega roba brežine. |
(6) Na območju
križnih mest z železniško progo je treba v projektno dokumentacijo
vrisati poteke tras telekomunikacijskih kablov Sekcije za vzdrževanje
telekomunikacijskih kablov Ljubljana. Pri vzporednih potekih se nobeden
od komunalnih vodov ne sme približati trasi telekomunikacijskih kablov
Sekcije za vzdrževanje telekomunikacijskih kablov Ljubljana na manj kot
2,0 m. |
(7) Investitor je
pred izdajo gradbenega dovoljenja, oziroma pred pričetkom del, dolžan
pridobiti soglasje in dovoljenje k projektni dokumentaciji (k projektu
PGD in PZI) za izvedbo del. Pri izdelavi projektne dokumentacije je
treba upoštevati pogoje iz smernic Slovenskih železnic d.o.o.. V
projektu PGD morajo biti obdelana križanja komunalnih vodov z železniško
progo in SVTK kablov. |
12. člen |
(pogoji za komunalno
urejanje) |
(1) Kolikor bo v
prihodnosti v naseljih Godešič, Reteče in Gorenja vas – Reteče prišlo do
izgradnje plinovodnega omrežja, so predvidene trase vodovodnega,
kanalizacijskega omrežja in javne razsvetljave usklajene tako, da bo
izgradnja plinovodnega omrežja možna brez prestavitev teh komunalnih
vodov. |
(2) Zagotoviti je
treba minimalne predpisane odmike predvidenih objektov in naprav od
obstoječih komunalnih in energetskih vodov, pod pogoji njihovih
upravljavcev. |
(3) Na mestih križanj
je treba upoštevati ustrezne tehnične pogoje in pogoje upravljavcev
posameznih komunalnih in energetskih vodov in naprav. Pri pripravi
projektne dokumentacije je treba podrobno obdelati vsa križanja in
vzporedne poteke predvidene komunalne infrastrukture s komunalnimi,
energetskimi in telekomunikacijskimi vodi in podati ustrezne tehnične
rešitve. |
(4) Če se med izvedbo
ugotovi, da je treba posamezen obstoječ komunalni, energetski in
telekomunikacijski vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v
skladu s soglasjem upravljavca tangiranega komunalnega voda.
|
(5) Pred gradnjo je
treba zakoličiti obstoječo komunalno energetsko infrastrukturo na kraju
samem. |
(6) Za potrebe
vzdrževanja predvidenega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter
javne razsvetljave mora biti zagotovljen nemoten dostop. |
(7) Zaradi predvidene
gradnje mora oskrba objektov s pitno in požarno vodo potekati nemoteno.
Po potrebi se izvede začasne provizorije. |
(8) Izvajalec
gradbenih del in izvajalec gospodarske javne službe o motnjah v preskrbi
s pitno vodo obveščata porabnike na krajevno običajen način. |
13. člen |
(križanje s komunalno
in energetsko infrastrukturo) |
Predvidena komunalna
infrastruktura prečka oziroma poteka v vplivnem območju naslednjih
komunalnih vodov: |
Vodovod: |
– na celotnem območju
OPPN na več mestih prečka obstoječe sekundarno vodovodno omrežje in
predviden primarni vodovod NL DN 200 Trata–Reteče; |
Kanalizacijsko
omrežje: |
– na celotnem območju
OPPN še ni zgrajenega kanalizacijskega omrežja razen na delu naselja
Godešič in delu naselja Reteče, južno od regionalne ceste R1 – 210/1078
Škofja Loka–Jeprca, ter na proizvodnem območju naselja Gorenja vas –
Reteče. Predvideno kanalizacijsko omrežje in javna razsvetljava
tangirata obstoječe omrežje, ki se ohranja; |
Plinovodno omrežje:
|
– na celotnem
ureditvenem območju OPPN ni obstoječega plinovodnega omrežja;
|
Elektroenergetski
vodi: |
– v naselju Godešič
posega ureditveno območje OPPN v koridor daljnovoda DV 2x110 kV
Kleče–Škofja Loka–Okroglo; |
– ureditveno območje
OPPN na več mestih prečka oziroma poteka v vplivnem območju 10 kV in 1
kV kablovodov; |
Telekomunikacijski
vodi: |
– ureditveno območje
OPPN na več mestih prečka obstoječe telekomunikacijsko omrežje;
|
Javna razsvetljava:
|
– ureditveno območje
OPPN na več mestih prečka obstoječe omrežje javne razsvetljave. |
VI. OKOLJEVARSTVENI
IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR |
14. člen |
(posegi v obstoječe
objekte in naprave) |
Zaradi gradnje
načrtovanega vodovodnega, kanalizacijskega omrežja in omrežja javne
razsvetljave se lahko po potrebi ruši obstoječe vodovodno in
kanalizacijsko omrežje ter omrežje javne razsvetljave, ki ga je treba
ustrezno nadomestiti. Rušenje ostalih obstoječih objektov in naprav ni
predvideno. |
15. člen |
(odstranitev
vegetacije) |
(1) Zaradi gradnje
vodovodnega in kanalizacijskega omrežja bo potrebna delna odstranitev
vegetacije in dreves ob in na trasi predvidenega vodovodnega in
kanalizacijskega omrežja. |
(2) Vsa morebitno
odstranjena drevesa in ostalo vegetacijo na trasi predvidnega
vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je potrebno nadomestiti.
|
(3) Pri vseh izkopih
za vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter javno razsvetljavo v bližini
dreves je treba uporabiti tehnologijo, ki bo zagotavljala izkop v
minimalnem gabaritu (razpiranje gradbene jame, zagatne stene). |
16. člen |
(ohranjanje narave in
naravnih vrednot) |
(1) Ureditveno
območje OPPN se nahaja v naslednjih območjih naravnih vrednot:
|
– Sora – od sotočja
obeh Sor do Medvod, ident. št. 4428 V, |
– Reteške loke,
ident. št. 7746 V. |
Z naravnimi
vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi
in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih
ali tehničnih možnosti za izvedbo posega. V tem primeru naj se posegi in
dejavnosti na površinski geomorfološki in hidrološki naravni vrednoti in
na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način da se
dane geomorfološke, hidrološke vrednote in ekosistemske vrednote
bistveno ne spremenijo in da se ne poruši naravno ravnovesje.
|
Na območju naravnih
vrednot je potrebno pri načrtovanju in izvajanju posegov opredeljenih v
predloženi dokumentaciji upoštevati tudi naslednje usmeritve:
|
Sora – od sotočja
obeh Sor do Medvod (4428 V) |
– strugo in brežine
Sore naj se ohrani v naravnem stanju. Na mestih iztokov iz čistilne
naprave, zadrževalnega bazena in razbremenilnika naj se brežine utrjuje
v najmanjši možni meri. Uporablja naj se naravne materiale. V strugi naj
se ohrani morfološke oblike (tolmune, sipine); |
– strugo in brežine
vodotoka naj se med deli ne nasipa ali zasipa z odkopnim in gradbenim
materialom; |
– na brežinah naj se
ohranja obvodna vegetacija, ki stabilizira brežine in zmanjšuje učinke
erozije. Drevje odstranjeno za potrebe izvedbe iztokov naj se v največji
možni meri nadomesti z avtohtonimi vrstami; |
– prepreči naj se
kakršnokoli onesnaženje vode, struge in brežin vodotoka Sora;
|
– morebitni odpadni
gradbeni material in zemeljski višek ter ostale odpadke naj investitor
oziroma izvajalec del odpelje izven območja naravne vrednote.
|
Reteške loke (7746V)
|
– na območju naravne
vrednote naj se ohranjajo gozdne površine. Posek za potrebe izvedbe
tlačnega voda naj bo omejen na najmanjšo možno mero; |
– obrečno vrbovje,
jelševje in jesenovje (mehkolesne loke) na območju naravne vrednote naj
se v največji možni meri ohranja; |
– rastišča dreves naj
se ne zasipava; |
– prodišča in
poplavne loke naj se ohranja v obstoječem stanju; |
– poplavnih lok naj
se ne nasipa, utrjuje ali zasipa; |
– upoštevajo naj se
tudi konkretne varstvene usmeritve za naravno vrednoto Sora – od sotočja
obeh Sor do Medvod. |
(2) Trasa
načrtovanega kanala posega v ekološko pomembno območje: Sora, ident. št.
35300. |
Na območju ekološko
pomembnega območja Sora (35300) je treba pri načrtovanju in izvajanju
posegov opredeljenih v predloženi dokumentaciji upoštevati konkretne
varstvene usmeritve za naravno vrednoto Sora – od sotočja obeh Sor do
Medvod. |
(3) Trasa
načrtovanega kanalizacijskega omrežja delno poteka po območju posebnega
varstvenega območja (Uredba o posebnih varstvenih območjih – območjih
Natura 2000), Sora Škofja Loka – Jez Goričane, koda SI3000155.
|
Poleg tega je
potrebno pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov na območju
posebnega varstvenega območja: Sora Škofja Loka – jez Goričane, koda
SI3000155 obvezno upoštevati naslednje konkretne varstvene usmeritve:
|
– med gradbenimi deli
naj se zagotovijo vsi tehnični in drugi ukrepi za preprečitev kakršnega
koli onesnaženja vode, struge in brežin vodotoka Sora; |
– v strugo in brežine
vodotoka naj se ne posega z mehanskimi posegi, razen v delih, kjer je to
nujno potrebno za izvedbo iztokov iz čistilne naprave, zadrževalnega
bazena in razbremenilnika. Tu naj se posegi omejijo na najmanjšo možno
mero; |
– strugo in brežine
vodotoka naj se med deli ne nasipa, utrjuje ali zasipa z odkopnim in
gradbenim materialom; |
– morebitni odpadni
gradbeni material in zemeljski višek ter ostale odpadke naj investitor
oziroma izvajalec del odpelje izven posebnega varstvenega območja;
|
– v obrežno
vegetacijo naj se ne posega s sekanjem, obsekavanjem in redčenjem, razen
v delih, kjer je to nujno potrebno za potrebe izvedbe iztokov. Posegi v
vegetacijo naj se omejijo na najmanjšo možno mero; |
– po izvedbi del naj
se vse prizadete površine zasadi z avtohtono vegetacijo. |
17. člen |
(ureditve v območju
kmetijskih zemljišč) |
(1) Na območjih
najboljših kmetijskih zemljišč z velikim pridelovalnim potencialom naj
bo delovni pas čim ožji. V času gradnje na območju delovnega pasu ni
možno izvajati kmetijske dejavnosti. |
(2) Investitor je
dolžan omogočiti dostop na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po
njej. |
(3) Nad vodovodom in
kanalom je določen pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 1 m od
osi vodovoda in 1,5 m od osi kanala na vsako stran. V tem pasu naj se ne
sadi rastlin s koreninami globljimi več kot 0,5 m, obdeluje zemljišče
globlje kot 0,5 m in naj se ne postavlja ograj ali opor, namenjenih
kmetijstvu in sadjarstvu. |
(4) Pri izkopu na
kmetijskih zemljiščih ne sme priti do mešanja živih zgornjih plasti tal
in mrtvih tal. Pri izvajanju izkopov je treba skrbno ločevati živo
zemljo od mrtvih globljih plasti. Pri prekrivanju cevi naj se zemljino
vrača v ustreznem vrstnem redu nazaj. Žive zemlje se ne sme premikati
daleč stran od mesta izkopa. Po končani gradnji je treba začasno
uporabljena kmetijska zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje.
|
(5) Dela naj se
časovno izvajajo tako, da bo čim manj prizadeta kmetijska proizvodnja. |
18. člen |
(gozdnogospodarske
ureditve in varovanje gozda) |
(1) Trasa
načrtovanega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja delno posega v
gozdna zemljišča. |
(2) Za varovanje
gozda in gozdnogospodarskih ureditev je treba upoštevati naslednje
pogoje: |
– za sanacijo gozdnih
robov se uporabi drevnine avtohtonih vrst, ki niso prenašalke hruševega
ožiga; |
– objekti komunalne
infrastrukture morajo biti od gozdnega roba oddaljeni vsaj za višino
odraslega sestoja (okrog 25 m). V nasprotnem primeru investitorji
prevzamejo odgovornost za poškodbe na objektih, ki bi jih lahko
povzročili normalno gospodarjenje s sosednjim gozdom ali ujme ter
sanacija njihovih posledic; |
– dela se morajo
izvajati tako, da bo posekanega čim manj gozdnega drevja in grmovja,
delovni pas naj bo čim ožji, po možnosti v obstoječih posekah;
|
– v čim večji meri
naj se ohranja obstoječi gozdni rob, tako na podnožju pobočij kot v
gozdnih jasah in posekah, predvidi naj se sanacija gozdnega roba. Za
sanacijo se uporabi avtohtone vrste v ustrezni sestavi; |
– preprečeno mora
biti vsako nepotrebno zasipanje in odstranjevanje podrasti; |
– sečnje v gozdu
morajo biti izvedene strokovno po odkazilu sečnje s strani pristojnega
predstavnika Zavoda za gozdove; |
– kjer bo prizadet
gozdni rob, mora biti ustrezno saniran; |
– ohraniti oziroma
omogočiti je treba dostope do gozdov v času gradnje in po njej;
|
– čas dela se naj
prilagodi tako, da ne bo motilo ptic pri gnezdenju, drugih živali pa pri
paritvi in vzreji mladičev – zlasti v času od 1. marca do 30. junija.
Hrupna dela v bližini gozda naj se opravijo od julija do decembra;
|
– v gozdovih je
prepovedano odlaganje odpadkov, odstranjevanje materiala in zasipavanje.
|
(3) Investitor mora
pred posegom v gozd in gozdni prostor pridobiti dovoljenje za poseg v
prostor v skladu s predpisi o urejanju prostora. |
19. člen |
(varstvo tal) |
(1) Posege v tla se
izvede tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne
prometne in gradbene površine se uporabi površine na katerih so tla manj
kvalitetna. |
(2) Pri vnosu snovi v
tla je potrebno upoštevati mejne vrednosti emisije snovi in toplote
oziroma z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da ne bo prišlo do čezmerne
obremenitve tal. |
(3) Pri gradnji se
lahko uporabljajo le tehnično brezhibna transportna vozila in gradbeni
stroji. Vzdrževanje teh strojev na območju posega se lahko izvaja le na
utrjenih površinah, ki morajo imeti urejeno zbiranje padavinskih
odpadnih vod in drugih tekočin, kolikor pride do njihovega izlitja.
|
(4) Odvajanje
komunalne in padavinske odpadne vode iz premičnih (začasnih) naprav in
objektov v tla ni dovoljeno. Komunalne in padavinske vode je potrebno
očistiti tako, da stopnja onesnaženosti ne presega predpisanih mejnih
vrednosti. |
(5) S transportnih in
gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov, je treba preprečiti
odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine. |
(6) Na gradbišču
morajo biti na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg v
primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin in drugih materialov.
Pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče je potrebno onesnaženi
material preiskati skladno z določbami Uredbe o ravnanju z odpadki
(Uradni list RS, št. 34/08). |
(7) Prst se odstrani
in deponira na robu izkopa ter se uporabi za sanacijo razgaljenih
površin. Prst se odstrani in premesti na drugo lokacijo tako, da ne
pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim
materialom. Deponije prsti se izvede tako, da se ohrani njena
rodovitnost in količina, pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in
živice. |
20. člen |
(varstvo vode in
podzemnih voda) |
(1) Predvideno
kanalizacijsko omrežje z iztoki iz razbremenilnih objektov in čistilne
naprave tangira vodno in priobalno zemljišče reke Sore in pritoka reke
Sore – potok Strugo. |
(2) Posegi v vodno in
priobalno zemljišče vodotokov morajo biti načrtovani tako, da ne pride
do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim
delovanjem voda. |
(3) Zaradi gradnje
kanalizacijskega omrežja ali drugih posegov znotraj ureditvenega območja
se kakovost voda in vodni režim na vplivnem območju ne sme poslabšati.
Ves kanalizacijski sistem mora biti zgrajen v vodotesni izvedbi.
|
(4) Del ureditvenega
območja OPPN vzdolž reke Sore leži na poplavnih površinah. Preprečeni
morajo biti vsi škodljivi vplivi na stanje voda in vodni režim, na
poplavno varnost območja in okolje nasploh. |
(5) Za lokacijo
čistilne naprave, je potrebno izdelati hidrološko – hidravlično analizo
poplavne varnosti objekta. Definirana mora biti zagotovljena poplavna
varnost. Vsi objekti in ureditve čistilne naprave, vključno z zunanjimi
površinami morajo biti poplavno varni. V dokumentaciji morajo biti na
primernem nivoju obdelani in prikazani vsi ukrepi s katerimi bodo
preprečeni škodljivi vplivi na vode in vodni režim in okolje nasploh.
|
(6) Objekt in
ureditve čistilne naprave, vključno z zunanjimi površinami, ne smejo
posegati na parc. št. 1076/2, k.o. 2032-Reteče, javno dobro, vodotok.
|
(7) Na iztočnem
kanalu iz čistilne naprave je treba zgraditi jašek, kjer bo možno
odvzeti vzorec vode in zagotoviti kontrolo kvalitete vode v skladu z
Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod
ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 74/07).
|
(8) Opuščene greznice
je potrebno strokovno izprazniti in zasuti. V primeru uporabe v druge
namene je potrebno opredeliti njihovo namembnost. |
(9) Zaradi odvajanja
in razbremenjevanja v površinske odvodnike je potrebno za vodotok Struga
izdelati presojo obremenitve recipienta z vplivom na kakovostne in
visokovodne razmere dolvodno iztoka. Pri tem se ne sme poslabšati
kakovost recipienta in obstoječe poplavne razmere. |
(10) Treba je
predvideti optimalno število iztokov glede na količine padavinskih voda
in prevodno sposobnost vodotoka v katerega bodo speljane. Iztočni objekt
mora biti ustrezno projektno obdelan, ne sme segati v pretočni profil
vodotoka, mora biti oblikovan v naklonu brežine (po potrebi predvideti
vgradnjo povratne zaklopke). Kota dna iztoka naj bo na spodnjem robu
brežine. Obvezno je potrebno predvideti ustrezno protierozijsko zaščito
struge v območju iztoka. |
(11) Za varovanje
površinske vode in podtalnice je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
|
– na vodnem in
priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor,
ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča,
ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost
pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
onemogoči obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov;
|
– v največji meri je
treba ohranjati naravno obvodno zarast; |
– med gradnjo ni
dovoljeno posegati v strugo z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;
|
– v času gradnje so
investitorji dolžni zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako
organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo
zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih
nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod; |
– po končani gradnji
je treba struge in brežine vodotokov vzpostaviti v prvotno stanje. |
21. člen |
(varstvo zraka) |
V času gradnje se
zagotovi varstvo zraka z: |
– vlaženjem sipkih
materialov in nezaščitenih površin; |
– preprečevanjem
raznosa materialov z gradbišča; |
– čiščenjem vozil pri
vožnji z gradbišč na javne prometne površine; |
– prekrivanjem sipkih
tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah; |
– sprotnim
rekultiviranjem zaključenih območij. |
22. člen |
(ravnanje z odpadki) |
(1) V času gradnje in
v času obratovanja je treba z odpadki ravnati skladno z določbami Uredbe
o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS,
št. 34/08) in z Uredbo o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08).
|
(2) V času gradnje je
treba uvesti sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede
na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Neuporabne preostanke
gradbenih odpadkov in gradbenih odpadkov iz zemeljskih izkopov je treba
odlagati na odlagališčih, skladno s predpisi o ravnanju z odpadki.
|
(3) Oddane odpadke je
treba spremljati preko evidenčnih listov in voditi predpisane evidence.
|
(4) Odlaganje
odpadnega gradbenega in izkopanega materiala na obvodna zemljišča, na
brežine in v pretočne profile vodotokov ter na nestabilna mesta, kjer bi
lahko prišlo do splazite ali erodiranja ni dovoljeno. |
(5) Eventualne
nevarne odpadke je treba skladiščiti v zaprti posodi in jih redno
predajati pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov, skladno s predpisi
o ravnanju z nevarnimi odpadki. |
23. člen |
(varstvo pred hrupom) |
(1) Ureditveno
območje OPPN glede na Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju
in glede na namensko rabo leži v III. in IV. območju varstva pred
hrupom. |
(2) Dovoljena mejna
raven hrupa v III. območju varstva pred hrupom je 60 (dBA) podnevi in 50
(dBA) ponoči. Dovoljena mejna raven hrupa v IV. območju varstva pred
hrupom je 75 (dBA) podnevi in 65 (dBA) ponoči. |
(3) V času gradnje
morajo biti upoštevani naslednji ukrepi za varovanje pred hrupom:
|
– uporabljena
gradbena mehanizacija mora biti tehnično brezhibna in izdelana v skladu
z normami kakovosti glede emisij hrupa gradbenih strojev z upoštevanjem
Pravilnika o hrupu strojev, ki se uporabljajo na prostem, |
– vsa hrupna dela se,
glede na dovoljene ravni hrupa, izvajajo samo v času od ponedeljka do
sobote med 7. in 19. uro. Izvajanje teh del je prepovedano, če je dela
prost dan, |
– med gradbenimi deli
je potrebno izvajati kontrolne meritve hrupa, |
– na mestih, kjer se
gradbišče približa stanovanjskim objektom se čas obratovanja hrupnih
operacij omeji na najmanjšo možno mero, po potrebi pa se hrup lahko
omeji tudi s premičnimi protihrupnimi ograjami. |
24. člen |
(varovanje objektov
in območij kulturne dediščine) |
(1) Na obravnavanem
območju se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine, ki so vpisane v
Register nepremične kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 25/02):
|
– Godešič – Cerkev
sv. Nikolaja(EŠD 2219) |
– Godešič – Domačija
Godešič 79, (EŠD 14538) |
– Godešič – Doprsni
kip zobozdravnika dr. Jožeta Ranta (EŠD 21438) |
– Godešič – Spomenik
padlim v NOB (EŠD 21439) |
– Reteče – Arheološko
najdišče Dobrave (EŠD 12139) |
– Reteče – Cerkev sv.
Janeza Evangelista (EŠD 2218) |
– Reteče – Spomenik
padlim v NOB (EŠD 21474) |
– Reteče – Spomenik
padlim vojakom v prvi svetovni vojni (EŠD 22455) |
– Reteče – Vodnjak. (EŠD
21034). |
(2) Vse enote
kulturne dediščine, ki se nahajajo na obravnavanem območju, je treba
upoštevati in ohraniti. |
(3) Po koncu del
oziroma končani gradnji je potrebno vzpostaviti prvotno ali boljše
stanje in nadomestiti odstranjena drevesa ter ostalo vegetacijo. |
25. člen |
(varstvo pred
požarom) |
(1) Požarna varnost
obstoječih objektov se zaradi izvedbe OPPN ne sme poslabšati. Upoštevana
morajo biti požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo
nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi. |
(2) Pri gradnji in
vzdrževanju vodovodnega omrežja je treba upoštevati pasivne in aktivne
ukrepe varstva pred požarom. |
(3) Zagotovljeni
morajo biti viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
VII.
NAČRT PARCELACIJE |
26. člen |
(gradbene parcele
objektov) |
Gradbena parcela
čistilne naprave z zunanjo ureditvijo zajema del zemljišča s parc. št.
981 in del zemljišča s parc. št. 983, obe k.o. Reteče. Gradbena parcela
meri 1730 m2. |
27. člen |
(površine, namenjene
javnemu dobru) |
Na obravnavanem
ureditvenem območju ni predvidenih površin namenjenih javnemu dobru. |
VIII.
ETAPNOST IZVEDBE |
28. člen |
Etapnost gradnje
predvidenega vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja s čistilno
napravo in javne razsvetljave z vsemi spremljajočimi posegi se lahko
izvede v več gradbenih fazah, pri čemer morajo biti posamezne faze
smiselno zaključene. Predhodni pogoj za obratovanje predvidenega
sekundarnega vodovodnega omrežja je izgradnja primarnega vodovoda
Trata–Reteče. |
IX.
PROGRAM OPREMLJANJA ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO |
29. člen |
(1) Podlaga za odmero
komunalnega prispevka je Program opremljanja stavbnih zemljišč za
komunalno ureditev naselij Godešič, Reteče in Gorenja vas - Reteče, ki
ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova 64,
Ljubljana, z datumom oktober 2008, številka projekta 6073-13 in je
priloga temu OPPN. |
(2) Podlage za odmero
komunalnega prispevka: |
– obračunsko območje
investicije zajema dele naselij Godešič, Gorenja vas - Reteče in Reteče,
grafični izris je na vpogled v programu opremljanja; |
– skupni stroški
investicije v gradnjo komunalne opreme so: |
+------------------------+-------------------------------------+ |
| Komunalna
oprema |Skupni stroški investicije (EUR brez | |
| | DDV) | |
+------------------------+-------------------------------------+ |
|Javna
razsvetljava | 760.226| |
+------------------------+-------------------------------------+ |
|Vodovodno
omrežje | 2.101.359| |
+------------------------+-------------------------------------+ |
|Kanalizacijsko
omrežje | 6.745.161| |
+------------------------+-------------------------------------+ |
|Skupaj | 9.606.746| |
+------------------------+-------------------------------------+ |
– posodobitev
sekundarnega vodovodnega omrežja in javne razsvetljave ter 35%
investicije v kanalizacijsko omrežje se financira iz drugih virov
financiranja in ne komunalnega prispevka. Skupna višina drugih virov
financiranja je 5.222.391 EUR brez DDV; |
– obračunski stroški
investicije so: |
+------------------------+-------------------------------------+ |
| Komunalna
oprema |Obračunski stroški investicije (brez | |
| | DDV) | |
+------------------------+-------------------------------------+ |
|Kanalizacijsko
omrežje | 4.384.355| |
+------------------------+-------------------------------------+ |
– podrobnejša merila
za odmero komunalnega prispevka: razmerje med merilom parcele (Dp) in
merilom neto tlorisne površine (Dt) je 0,5: 0,5, faktor dejavnosti je 1,
olajšav za zavezance ni. |
– strošek opremljanja
s kanalizacijskim omrežjem na enoto gradbene parcele (Cpi) je 6,51 EUR
brez DDV in na enoto neto tlorisne površine (Cti) 13,91 EUR brez DDV.
|
(3) Izračun
komunalnega prispevka: |
– posameznim objektom
v obračunskem območju se komunalni prispevek odmeri na podlagi podatka o
površini gradbene parcele (Aparcela) in podatka o neto tlorisni površini
objekta (Atlorisna); |
– komunalni prispevek
se izračuna na naslednji način: |
KP = (Aparcela * Cpi
* Dp) + (Kdejavnost * Atlorisna * Cti * Dt). |
– vsi stroški so v
EUR brez DDV na dan uveljavitve programa opremljanja in se letno
valorizirajo skladno z rastjo indeksa rasti cen za nizke gradnje. |
X. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
30. člen |
(1) Pred začetkom
gradnje je treba, skupaj z upravljavci, evidentirati stanje obstoječe
infrastrukture in zaščititi vse obstoječe komunalne, energetske in
telekomunikacijske objekte, vode in naprave. |
(2) Za gradnjo in
vzdrževanje čistilne naprave bo moral investitor čistilne naprave
ustrezno urediti dovozno pot do območja čistilne naprave. |
(3) Gradbišče mora
biti zavarovano tako, da se zagotovi varnost in nemotena raba sosednjih
objektov in zemljišč. |
(4) V času gradnje in
v času obratovanja je treba zagotoviti nemoteno prometno, komunalno,
energetsko in telekomunikacijsko oskrbo obstoječih objektov.
|
(5) V času gradnje in
v času obratovanja je treba krajane tekoče obveščati o delih in
posledicah v zvezi z gradnjo vodovodnega omrežja. |
(6) V času gradnje in
v času obratovanja je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe
tako, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi lahko nastalo zaradi
transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih
snovi. |
(7) V času gradnje in
v času obratovanja je treba, v primeru nezgode, zagotoviti takojšnje
ukrepanje usposobljenih delavcev. |
(8) Po izvedbi
posegov v prometne površine se izvede sanacijo gradbenega posega tako,
da se prepreči kakršnokoli zmanjšanje nosilnosti vozišča. Prometno
površino je treba sanirati v enaki obliki in kvaliteti, kot je bila pred
gradbenim posegom. |
(9) Morebitne
poškodbe okoliških objektov, vodov in naprav, nastale v času gradnje,
mora investitor sanirati. |
(10) Morebitne
stroške prestavitev in poškodb glede na stanje, situacijo in globino
vodov, nosi investitor izvedbe OPPN. |
(11) Po končani
gradnji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča vzpostavi v prvotno
stanje. Investitor je dolžan omogočiti dostop na kmetijska zemljišča v
času izgradnje in po njej. |
XI.
TOLERANCE |
31. člen |
(1) Vse dimenzije in
ureditve, navedene v tem OPPN, se morajo natančneje določiti v projektni
dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor. |
(2) Pri realizaciji
OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem
podrobnim prostorskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem
proučevanju prometnih, komunalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih
in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z
oblikovalskega, tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se
ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. |
(3) Tlorisni in
višinski gabariti zadrževalnega bazena deževnih vod in objektov na
čistilni napravi lahko odstopajo do ± 1 m. |
(4) Odstopanja od
tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z
javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v
delovno področje katerih spadajo ta odstopanja. |
(5) Za dopustno
odstopanje po tem OPPN se lahko šteje tudi druga križanja komunalnih
vodov, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki drugačni rešitvi križanj
komunalnih vodov mora investitor voda pridobiti soglasje upravljavca. |
XII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
32. člen |
(usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) |
Po izvedbi s tem OPPN
načrtovanih ureditev so v območju OPPN dopustna redna in investicijsko –
vzdrževalna dela na prometni, komunalni, energetski in
telekomunikacijski infrastrukturi ter vse druge dejavnosti, ki jih je
možno izvajati skladno z merili in pogoji tega odloka, akta, ki ureja
urbanizem, arhitekturo in krajinsko urejanje območja in pod pogoji, ki
jih izdajo upravljavci vodovodnega in kanalizacijskega omrežja in
omrežja javne razsvetljave. |
33. člen |
(vpogled OPPN) |
OPPN je
na vpogled na Občini Škofja Loka. |
34. člen |
(uveljavitev) |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 350-15/2007 |
Škofja Loka, dne 27.
novembra 2008 |
|
Župan |
Občine Škofja Loka
|
Igor Draksler l.r. |