Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12), 17., 26., 202. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13), 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Dobrepolje (Uradni list RS, št. 10/96), 14. člena Statuta Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 28/08) je Občinski svet Občine Dobrepolje na 20. redni seji dne 24. 10. 2013 sprejel

O D L O K

o ravnanju s komunalnimi odpadki ter drugimi vrstami odpadkov iz gospodinjstev na območju Občine Dobrepolje

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(javna služba)

(1) Ta odlok ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Dobrepolje tako, da določa:

– vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostor­sko razporeditev,

– pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne služ­be,

– pravice in obveznosti udeležencev ravnanja z odpadki,

– vire financiranja javne službe,

– osnove za oblikovanje cen in obračun storitev in

– nadzor izvajanja tega odloka.

(2) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav ter minimalnih oskrbovalnih standardih za izvajanje javne službe je opredeljena v Pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za ravnanje z odpadki na območju Občine Dobrepolje (v nadaljevanju: Tehnični pra­vilnik).

2. člen

(ravnanje z drugimi vrstami odpadkov iz gospodinjstva)

Ta odlok ureja tudi ravnanje z drugimi vrstami odpadkov iz gospodinjstev na območju občine, kot sta ravnanje z azbestno cementnimi odpadki iz gospodinjstev in gradbenimi odpadki iz gospodinjstev.

3. člen

(cilji in namen ravnanja z odpadki)

Cilji in nameni ravnanja z odpadki so:

– preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količine od­padkov,

– razvrščanje koristnih odpadkov na izvoru in ločeno prepuščanje,

– vračanje koristnih odpadkov v ponovno snovno in ener­getsko uporabo,

– odlaganje odpadkov kot skrajna možnost,

– preprečevanje neorganiziranega odlaganja odpadkov v naravno okolje ter

– uveljavitev načela "povzročitelj plača stroške ravnanja z odpadki".

4. člen

(organizacijska in prostorska oblika izvajanja javne službe)

(1) Občina Dobrepolje zagotavlja javno službo z javnim podjetjem na njenem celotnem območju pod pogoji in na na­čin, da imajo vsi uporabniki zagotovljeno možnost ravnanja z odpadki na enotno predpisan način in po enotnih cenah.

(2) Javno službo izvaja Javno komunalno podjetje Grosu­plje d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec javne službe), v obsegu in pod pogoji, določenimi z Odlokom o gospodarskih javnih služ­bah v Občini Dobrepolje, s tem odlokom in v skladu s predpisi, ki urejajo področje izvajanja javne službe ravnanja s komunal­nimi odpadki ter drugimi vrstami odpadkov iz gospodinjstev.

5. člen

(osnovni pojmi, ki se nanašajo na vrsto odpadkov)

Pojmi, uporabljeni v tem odloku, so povzeti in enaki poj­mom, ki jih določajo Zakon o varstvu okolja, Uredba o odlaga­nju odpadkov na odlagališčih, Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom ter Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo:

– komunalni odpadki so odpadki, ki nastajajo kot odpadki v gospodinjstvu ali kot tem odpadkom po naravi ali sestavi podobni odpadki v gospodarski ali negospodarski dejavnosti in se uvrščajo med odpadke iz podskupin 15 01 in skupine 20 iz klasifikacijskega seznama odpadkov,

– koristni odpadki so komunalni odpadki, ki so primerni za ponovno snovno in energetsko uporabo,

– kosovni odpadki so komunalni odpadki, ki jih zaradi velikosti, oblike in teže ni mogoče zbirati v tipiziranih posodah in se ne uvrščajo niti med nenevarne niti med nevarne frakcije,

– biološko razgradljivi kuhinjski odpadki so odpadki, ki se lahko aerobno ali anaerobno razgradijo in se razvrstijo med odpadke s klasifikacijsko številko 20 02 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov,

– zeleni vrtni odpad so biološko razgradljivi odpadki iz vrtov in parkov,

– nevarni odpadki so odpadki, ki nastanejo v gospodinj­stvu in imajo vsaj eno izmed lastnosti, ki odpadke razvrščajo med nevarne odpadke in so opredeljene v predpisih o odpadkih (eksplozivno, oksidativno, lahko vnetljivo, vnetljivo, dražilno, škodljivo, strupeno, rakotvorno, jedko, strupeno za razmno­ževanje, infektivno, mutageno, povzroča preobčutljivost, eko­toksično),

– mešana embalaža so vsi izdelki iz katerega koli mate­riala, namenjeni temu, da blago ne glede na to, ali gre za su­rovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali predstavitve na poti od embalerja do končnega uporabnika.

6. člen

(uporabniki storitev javne službe)

Uporabniki storitev javne službe (v nadaljevanju: uporab­niki) so pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost (samostojni podjetniki), društva in druge ustanove, upravniki večstanovanjski stavb ter fizične osebe, ki so lastniki, najemniki oziroma uporabniki stanovanjskih, počitniških, po­slovnih in drugih prostorov ter površin.

7. člen

(obveznost ravnanja z odpadki)

(1) Na celotnem območju Občine Dobrepolje je ravnanje z odpadki obvezno za vse uporabnike.

(2) Pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo samostoj­no dejavnost, ravnajo z odpadki na podlagi veljavnih predpisov, tega odloka oziroma po pogodbi, ki jo sklenejo z izvajalcem javne službe za prepuščanje najmanj mešanih komunalnih odpadkov oziroma zbiralcem ali predelovalcem odpadkov za druge vrste odpadkov.

(3) Začetek oziroma spremembo posamezne vrste rav­nanja s komunalnimi odpadki na zaokroženih območjih določi izvajalec javne službe v soglasju z Občino Dobrepolje. Začetek oziroma sprememba se javno objavi.

(4) Uporabnik se mora vključiti v sistem zbiranja komu­nalnih odpadkov.

(5) Z globo 10.000 evrov se kaznuje za prekršek uporab­nik – pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske druž­be, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 1.000 evrov.

(6) Z globo 6.000 evrov se kaznuje za prekršek uporab­nik – pravna oseba, ki ne sodi med pravne osebe iz prejšnjega odstavka tega člena, če ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 600 evrov.

(7) Z globo 3.000 evrov se kaznuje za prekršek upo­rabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost če ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 300 evrov.

(8) Z globo 800 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – fizična oseba, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.

II. VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV

8. člen

(mesta za prepuščanje in prevzem odpadkov)

(1) Prepuščanje in prevzem odpadkov se izvaja na pre­vzemnih in zbirnih mestih, zbiralnicah in v zbirnih centrih.

(2) Prevzemno mesto je za določljivega uporabnika ali večstanovanjsko stavbo ustrezno urejena površina, od koder izvajalec javne službe redno po določenem urniku odvaža prepuščene mešane komunalne odpadke, odpadno embala­žo, morebitne druge ločene frakcije komunalnih odpadkov in biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad. Prevzemno mesto je praviloma ob javni poti. Določi ga izvajalec javne službe, vzdržuje in čisti pa določljivi uporabnik ali uprav­nik večstanovanjske stavbe. Odpadke je potrebno prepustiti najkasneje na dan odvoza do 6. ure zjutraj v namenske tipizi­rane posode prostornine od najmanj 80 do največ 1100 litrov, razen pri zbiranju biološko razgradljivih odpadkov, kjer se tovr­stne odpadke prepušča v namenske tipizirane posode prostor­nine 120 oziroma 240 litrov. Minimalno velikost in število posod oziroma zabojnikov za posamezne uporabnike odpadkov določi izvajalec javne službe tako, da upošteva predvidene količine, strukturo in vrsto odpadkov, tehnologijo in način zbiranja ter pogostost praznjenja.

(3) Zbirno mesto je za določeno bivalno območje, iz ka­terega ni možno izvajati prevzemanja odpadkov iz prevzemnih mest, urejena površina za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže in biološko razgradljivih kuhinj­skih odpadkov in zelenega vrtnega odpada. Zbirno mesto do­loči izvajalec javne službe s soglasjem pristojnega občinskega organa za javne službe varstva okolja, ga vzdržuje in čisti. O lokaciji in načinu zbiranja na zbirnem mestu izvajalec javne službe na krajevno običajen način obvesti uporabnike. Po uve­ljavitvi odvoza odpadkov iz prevzemnih mest se zbirna mesta ukinejo. Do njihove ukinitve so tipizirane posode iz zbirnih mest javna infrastruktura.

(4) Zbiralnica oziroma ekološki otok je za določeno bival­no območje urejena površina za prepuščanje ločeno razvršče­nih koristnih odpadkov (papir in karton ter papirna in kartonska embalaža, steklena embalaža, mešana embalaža). Mesto zbi­ralnice določi izvajalec javne službe s soglasjem pristojnega občinskega organa za javne službe varstva okolja. Zbiralnice vzdržuje in čisti izvajalec javne službe. Ločeno razvrščene koristne odpadke se prepušča v namenske tipizirane posode. Zbiralnice in posode so javna infrastruktura.

(5) Zbirni center je urejena in ograjena površina, logistično načrtovana za prepuščanje ločeno razvrščenih koristnih odpad­kov. Zbirni center je javna infrastruktura.

9. člen

(prevzem odpadkov in določitev najmanjše velikosti posod)

(1) Izvajalec prevzema prepuščene odpadke iz prevze­mnih in zbirnih mest ter zbiralnic s pogostostjo, ki jo glede na vrsto odpadkov ter velikost in namenskost stavb na predlog izvajalca javne službe potrdi organ občinske uprave, ki je pri­stojen za javne službe varstva okolja.

(2) Izvajalec iz prevzemnih in zbirnih mest izjemoma prevzema tudi v namenske vreče prepuščene odpadke. Na­menske vreče morajo biti opremljene z logotipom izvajalca javne službe.

(3) Če količina odpadkov v več kot treh zaporednih ča­sovnih presledkih prevzemanja preseže prostornino posode, izvajalec uporabniku odredi namestitev ustrezne večje posode. Za preseženo prostornino šteje zapolnitev posode preko zgor­njega roba ter prosto odloženi odpadki izven, a v neposredni bližini posode.

(4) Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov iz gospo­dinjstva z eno do vključno tretje osebe, se za takšno gospodinj­stvo določi tolikšno velikost posode, da lahko vanjo prepušča mešane komunalne odpadke med enim in drugim praznjenjem, vendar ne manj kot 80 litrov.

(5) Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov iz go­spodinjstva s štirimi do vključno sedme osebe, se za takšno gospodinjstvo določi tolikšno velikost posode, da lahko vanjo prepušča mešane komunalne odpadke med enim in drugim praznjenjem. Najmanjša možna velikost posode za tovrstno gospodinjstvo je 120 litrov.

(6) Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov iz gospo­dinjstva z osmimi osebami ali več, se za takšno gospodinjstvo določi tolikšno velikost posode, da lahko vanjo prepušča me­šane komunalne odpadke med enim in drugim praznjenjem. Najmanjša možna velikost posode za tovrstno gospodinjstvo je 240 litrov.

(7) Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v večsta­novanjskih stavbah, se za takšno stavbo določi tolikšno velikost posode, da lahko uporabniki storitev vanjo prepuščajo mešane komunalne odpadke med enim in drugim praznjenjem. Velikost posode je enaka ali večja od 8 litrov razpoložljive prostornine posode na osebo na teden.

10. člen

(razvrščanje koristnih odpadkov)

(1) Razvrščanje koristnih odpadkov na izvoru nastanka je obvezno za vse uporabnike. Izvaja se v bivalnih in poslov­nih prostorih, razvrščene koristne odpadke pa prepušča v zbiralnicah, na prevzemnih mestih, zbirnih mestih ter v zbirnih centrih po vrstah odpadkov, ki jih je možno predelati ali vrniti v vnovično uporabo.

(2) Z razvrščanjem koristnih odpadkov na izvoru nastan­ka so uporabniki dolžni začeti takoj, ko izvajalec javne službe določi način, kraj in čas razvrščanja in prepuščanja. Začetek prevzemanja ter morebitne spremembe načina prepuščanja in prevzemanja razvrščenih odpadkov je izvajalec dolžan objaviti na krajevno običajen način, uporabnike pa o sistemu razvršča­nja koristnih odpadkov poučiti.

(3) Posode za posamezne vrste odpadkov morajo biti tipizirane in označene tako, da je iz oznake na posodi razvidno, katerim odpadkom je namenjena.

(4) Odpadke mora uporabnik na izvoru razvrščati najmanj na:

– odpadni papir in karton ter odpadno papirno in karton­sko embalažo;

– mešano embalažo, ki je komunalni odpadek;

– stekleno embalažo, ki je komunalni odpadek;

– odpadni les;

– zeleni vrtni odpad;

– biološko razgradljive kuhinjske odpadke;

– izrabljene gume;

– kosovne odpadke;

– odpadno električno in elektronsko opremo (v nadalje­vanju: OEEO);

– odpadne kovine;

– oblačila in tekstilije;

– nevarne odpadke iz gospodinjstev;

– azbestno cementne odpadke;

– gradbene odpadke;

– mešane komunalne odpadke.

(5) Razvrščene komunalne odpadke mora uporabnik pre­puščati izvajalcu javne službe oziroma jih prepuščati, kot je navedeno v posebnih predpisih o ravnanju z odpadki.

11. člen

(pogostost praznjenja)

(1) Izvajalec javne službe prazni posode za mešane ko­munalne odpadke na prevzemnih in zbirnih mestih s pogo­stostjo od enkrat na 2 tedna do enkrat na 4 tedne, razen na območjih, kjer prostorske omejitve tega ne dopuščajo. Tam je največja pogostost praznjenja posod enkrat na teden.

(2) Izvajalec javne službe prazni posode bioloških od­padkov na prevzemnih in zbirnih mestih s pogostostjo enkrat tedensko v času od sredine marca do sredine novembra ozi­roma enkrat na dva tedna v času od sredine novembra do sredine marca.

(3) Izvajalec javne službe prazni posode ločenih frakcij komunalnih odpadkov na prevzemnih in zbirnih mestih s pogo­stostjo od enkrat do največ štirikrat mesečno. Praznjenje posod ločeno zbranih frakcij iz zbiralnic in zbirnih centrov se izvaja po potrebi, a najkasneje v 3 delovnih dneh po njihovi zapolnitvi.

(4) O pogostosti praznjenja posod izvajalec javne službe obvešča uporabnike vsaj enkrat letno oziroma najmanj 15 dni pred spremembo pogostosti na krajevno običajen način.

12. člen

(način odvoza odpadkov)

(1) Izvajalec javne službe mora odvažati odpadke s ko­munalnimi vozili, ki omogočajo praznjenje posod, nakladanje odpadkov ter prevoz in razkladanje odpadkov brez čezmernega hrupa, raztresanja odpadkov in razlivanja izcedkov.

(2) Uporabniki lahko, proti plačilu stroškov odlaganja, odpadke pripeljejo v Center za ravnanje z odpadki Špaja dolina (v nadaljevanju: CERO) tudi sami, če lahko zagotovijo ustrezen prevoz, a zaradi tega niso oproščeni plačila stroškov storitev javne službe.

13. člen

(zbiranje kosovnih odpadkov)

(1) Kosovne odpadke iz prevzemnega mesta ali zbirnega mesta, v roku, ki ne sme biti daljši od trideset dni od najave uporabnika, odvaža in v nadaljnjo predelavo oddaja izvajalec javne službe.

 (2) Do odvoza kosovnih odpadkov prostornine do 2m3 je upravičen uporabnik iz gospodinjstva, ki plačuje stroške rav­nanja z odpadki, če izvajalcu javne službe z obrazcem najavi odvoz kosovnih odpadkov, kadarkoli, a ne več kot enkrat letno. Datum in uro odvoza kosovnih odpadkov izvajalec javne službe in uporabnik medsebojno uskladita in dogovorita.

(3) Uporabnik lahko kosovne odpadke pripelje v CERO Špaja dolina, kjer jih razvrsti in odloži po navodilih izvajalca javne službe. Proti plačilu in s predhodno najavo se uporab­nik z izvajalcem javne službe lahko dogovori tudi o izrednem prevzemu in odvozu kosovnih odpadkov ali drugih nenevarnih odpadkov.

(4) Odložene odpadke, ki po klasifikaciji ne sodijo med kosovne odpadke in jih izvajalec ni dolžan prevzeti, mora lastnik ali upravitelj stavbe takoj oziroma še isti dan odstraniti s prevzemnega mesta in jih prepustiti pristojnemu zbiralcu ali predelovalcu tovrstnih odpadkov.

(5) Z globo 800 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik iz gospodinjstva, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.

14. člen

(zbiranje nevarnih odpadkov in OEEO iz gospodinjstev)

(1) Zbiranje nevarnih odpadkov in OEEO iz gospodinjstev mora izvajalec javne službe zagotoviti najmanj enkrat letno, na vnaprej določenih mestih, v premičnih zbiralnicah. Kraj in čas zbiranja nevarnih odpadkov in OEEO ter dolžino postanka izvajalec javne službe objavi na krajevno običajen način.

(2) Uporabniki zbirajo in hranijo nevarne odpadke in OEEO iz gospodinjstev doma in jih oddajo v času zbirnih akcij v premičnih zbiralnicah. Nevarne odpadke in OEEO lahko prepustijo tudi pristojnemu zbiralcu ali predelovalcu tovrstnih odpadkov, ali jih v obratovalnem času CERO oddajo izvajalcu javne službe.

15. člen

(zbiranje azbestno cementnih odpadkov)

(1) Uporabniki morajo z azbestno cementnimi odpadki ravnati v skladu z vsakokratno uredbo o odpadkih, ki vsebujejo azbest.

(2) Fizične osebe lahko strešno kritino, ki vsebuje azbest, predajo v CERO. Predajo lahko le tisto kritino, ki je bila vgraje­na v objekt na območju Občine Dobrepolje. Plačnik odlaganja strešne kritine, ki vsebuje azbest, je Občina Dobrepolje. Stroški prevoza so breme uporabnika.

(3) Pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo samo­stojno dejavnost, lahko odpadke, ki vsebujejo azbest in so bili vgrajeni na njihovih poslovnih objektih na območju Občine Dobrepolje, oddajo v CERO proti plačilu.

16. člen

(zbiranje gradbenih odpadkov)

(1) V zbirnem centru izvajalca javne službe lahko gradbe­ne odpadke proti plačilu oddajo fizične osebe iz Občine Dobre­polje. Skupna letna količina oddanih odpadkov za uporabnika ne sme presegati 5.000 kg.

(2) Prepovedano je oddajati mešane gradbene odpadke. V zbirnem centru izvajalec javne službe prevzema le inertne gradbene odpadke.

(3) V zbirnem centru se ne sprejema gradbenih odpad­kov pravnih oseb in fizičnih oseb, ki opravljajo samostojno dejavnost.

17. člen

(organiziranje prireditev in čistilnih akcij)

(1) Organizator mora pri organiziranih kulturnih, špor­tnih in drugih javnih prireditvah, pri katerih nastajajo odpadki, prireditveni prostor opremiti z ustreznimi posodami za ločeno zbiranje odpadkov.

(2) Organizator prireditve mora stroške ravnanja z odpad­ki plačati izvajalcu javne službe po ceniku.

(3) Izvajalcu javne službe mora organizator kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev vsaj 8 dni pred prireditvijo naznaniti kraj in datum prireditve, predvideno število obisko­valcev, število in velikost posod za posamezno vrsto odpadkov in mesto postavitve posod, ki mora biti dostopno smetarskemu vozilu.

(4) Izvajalec javne službe mora prevzete odpadke iz pri­reditvenega območja odpeljati najkasneje ob prvem rednem odvozu odpadkov iz širšega območja prireditvenega prostora, a ne kasneje kot v 3 delovnih dneh po končani prireditvi.

(5) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni obvestiti izvajalca javne službe najmanj 8 dni pred izvedbo in se z njim dogovoriti o načinu odvoza odpadkov, zbranih v čistilni akciji, in plačilu nastalih stroškov odvažanja, obdelave in odstranitve odpadkov. Občina lahko v dogovoru z organizatorjem krije stroške oziro­ma del stroškov čistilne akcije.

(6) Z globo 800 evrov se kaznuje za prekršek organizator kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, če ravna v naspro­tju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 300 evrov.

18. člen

(vzdrževanje prevzemnih mest in posod za odpadke)

(1) Uporabniki so dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta tako, da so čista in v vseh letnih časih dostopna izvajalcu javne službe.

(2) Izvajalec mora prazniti tipizirane posode tako, da jih ne poškoduje in ne onesnaži okoliškega prostora. Izpraznjene posode mora vrniti na prvotno mesto. Izvajalec mora skrbeti za čistost posod iz zbirnih mest in zbiralnic.

(3) Uporabniki morajo namenske vrečke z znakom izvajal­ca do prepustitve hraniti v stanovanjskih ali poslovnih objektih oziroma prostorih, kjer odpadki nastajajo. Na dan odvoza, do 6. ure zjutraj, jih morajo odložiti ob posodah za odpadke oziroma na prevzemno ali zbirno mesto.

(4) Z globo 1.000 evrov se kaznuje pravna oseba, sa­mostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 250 evrov.

(5) Z globo 100 evrov se kaznuje za prekršek posame­znik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

19. člen

(prepovedi pri prepuščanju odpadkov)

(1) V posodo za odpadke ni dovoljeno odlagati tistih frakcij odpadkov, ki jim posoda ni namenjena.

(2) V posode na prevzemnih mestih, ki so namenjeni prepuščanju biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in ze­lenega vrtnega odpada in v posode na prevzemnih in zbirnih mestih, ki so namenjeni prepuščanju mešanih komunalnih od­padkov, je prepovedano prepuščati:

– odpadke, ki se na tem območju organizirano prepuščajo kot razvrščeni koristni odpadki,

– nevarne odpadke,

– druge odpadke, ki po vsebini ne sodijo v tovrstno po­sodo.

(3) V posodah na zbiralnicah, ki so namenjeni prepušča­nju razvrščenih koristnih odpadkov, je prepovedano prepuščati:

– odpadke, ki se na tem območju organizirano prepuščajo kot kuhinjski odpadki iz gospodinjstva in zeleni vrtni odpad ter mešane komunalne odpadke,

– nevarne odpadke,

– druge odpadke, ki po vsebini ne sodijo v tovrstno po­sodo.

(4) Če so v posameznih posodah odpadki, ki jim poso­de niso namenjene, so odpadki med seboj pomešani ali je v posodi za odpadke napačna frakcija odpadkov, jih izvajalec ni dolžan izprazniti. V tem primeru izvajalec pritrdi na posodo obvestilo, iz katerega je razvidno, zakaj posoda ni izpraznjena. Nadzorna služba izvajalca o tem obvesti uporabnika storitev javne službe, od katerega zahteva odstranitev odpadkov, ki so odloženi v napačni posodi ali izven posode. V primeru, da uporabnik odpadkov ne odstrani, izvajalec javne službe o tem obvesti pristojnega inšpektorja, ki odredi, da to izvede izvajalec javne službe na račun uporabnika.

(5) Z globo 2.000 evrov se kaznuje pravna oseba, sa­mostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali četrtim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 evrov.

(6) Z globo 250 evrov se kaznuje za prekršek posame­znik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali četrtim odstavkom tega člena.

20. člen

(lastništvo in upravljanje posod za odpadke)

(1) Posode iz prevzemnih mest za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov so v lasti uporabnikov, ki so jih zato dol­žni primerno vzdrževati, čistiti in dotrajane posode za odpadke nadomeščati z novimi.

(2) Posode iz zbirnih mest in zbiralnic, posode za me­šano embalažo in posode za biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad iz območja zasebnega odvzema so infrastruktura v lasti Občine Dobrepolje. Z njimi upravlja izvajalec javne službe.

21. člen

(Center za ravnanje z odpadki (CERO) Špaja dolina)

(1) Center za ravnanje z odpadki Špaja dolina je območje, namenjeno zbiranju, obdelavi in odlaganju odpadkov. CERO upravlja izvajalec javne službe po poslovniku o upravljanju, obratovanju in vzdrževanju. Upravljavec je dolžan CERO upra­vljati upoštevajoč obstoječo zakonodajo.

(2) CERO je ograjeno območje in zajema zbirni center od­padkov, sortirnico ločenih frakcij, kompostarno, odlagališče za nenevarne odpadke, skladišča za različne frakcije odpadkov in druge objekte potrebne za sprejem, pregled, tehtanje, obdelavo in odlaganje odpadkov ter za izpolnjevanje predpisanih zahtev za obratovanje CERO.

(3) CERO upravlja izvajalec javne službe in pri tem za­gotavlja vsa potrebna ravnanja, predpisana s področno zako­nodajo.

(4) Postopke pri sprejemu in oddaji odpadkov v CERO do­loči upravljavec centra in jih objavi na krajevno običajen način.

(5) Storitve v CERO so plačljive po ceniku izvajalca javne službe.

(6) V zbirnem centru je sprejem odpadkov omogočen fizičnim in pravnim osebam, ki so pri izvajalcu javne službe vpisana v evidenco uporabnikov ravnanja z odpadki. Sprejema se le komunalne in njim podobne odpadke, nastale na območju občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica.

(7) Na odlagališču za nenevarne odpadke v CERO je dovoljeno odlagati le obdelane odpadke in nenevarne odpad­ke, za katere je iz predpisane ocene odpadka razvidno, da so odpadki primerni za odlaganje na odlagališču za nenevarne odpadke.

(8) Upravljavec je odpadke dolžan odlagati v skladu s predpisi, ki urejajo odlaganje odpadkov na odlagališčih za nenevarne odpadke.

(9) Izven odlagališča je odpadke prepovedano odlagati.

III. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE

22. člen

(pogoji obratovanja)

(1) Uporabniki morajo zaradi varstva okolja in zagotavlja­nja primernih bivalnih in zdravstvenih razmer zbirati, razvrščati in oddajati odpadke po pogojih tega odloka in na način, ki ga določajo veljavni predpisi. Odpadke je prepovedano puščati v naravnem okolju, jih odmetavati ali z njimi nenadzorovano ravnati. Dovoljeno jih je prepuščati le na prevzemnih mestih, zbirnih mestih, zbiralnicah, v zbirnih centrih in na odlagališčih nenevarnih odpadkov.

(2) Izvajalcu javne službe morajo biti s ceno storitve in subvencijo Občine Dobrepolje zagotovljene možnosti pokri­vanja stroškov ravnanja z odpadki oziroma uporabe javne infrastrukture na celotnem območju občine.

(3) Izvajalec javne službe s projektnimi pogoji in soglas­jem na tehnične rešitve zagotavljajo pravilnost načrtovanja in izvajanja ravnanja z odpadki v fazi načrtovanja novih stano­vanjskih in poslovnih stavb, sosesk in naselij ter pri prenovi stavb in delov naselij.

(4) Upravni organi, načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih stavb, sosesk in naselij ter pri prenovi stavb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov in standardov tudi določbe tega odloka ter obstoječo oziroma najnaprednejšo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalca javne službe.

(5) Občina posreduje prejete informacije o nedovolje­nih odlagališčih nevarnih in drugih odpadkov pristojni državni okoljski inšpekcijski službi in v skladu s svojimi pristojnostmi sodeluje pri njihovih odstranitvah.

IV. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE IN UPORABNIKOV

23. člen

(pravice in obveznosti izvajalca javne službe)

Izvajalec javne službe ima pri izvajanju javne službe na­slednje pravice in obveznosti:

– zagotavljati vse predpisane postopke zbiranja komunal­nih odpadkov, prevoza komunalnih odpadkov, obdelave meša­nih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na način, kot ga določa ta odlok in veljavni predpisi;

– uporabljati ustrezno tehnologijo in postopke za zago­tovitev trajnostnega razvoja okolja in doseganje predpisanih učinkov;

– upravljati javno infrastrukturo in z oddajanjem njenih prostih zmogljivosti zagotavljati dodatne prihodke za pokrivanje stroškov najema javne infrastrukture oziroma stroškov izvajanja javne službe;

– izvajati ukrepe za obdelavo mešanih komunalnih od­padkov pred odlaganjem s ciljem zmanjševanja odlaganja od­padkov;

– vseskozi razvijati in posodabljati način razvrščanja in predelave ločeno zbranih frakcij;

– voditi načrt zbiranja odpadkov iz predpisov in poročati pristojnim organom;

– voditi register prevzemnih in zbirnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov, s podatki o lokaciji, identifikaciji storitve, pro­storskih podatkih, številu in velikosti posod, številu praznjenj, številu oseb, plačniku ter drugimi podatki, na podlagi katerih se izvaja obračun storitev javne službe;

– voditi kataster gospodarske javne infrastrukture in kata­ster nedovoljenih odlagališč;

– uporabnikom zaračunavati ceno storitve javne službe, predpisane okoljske dajatve in uporabo javne infrastrukture ter zbrana sredstva uporabljati za pokrivanje upravičenih stroškov ter obveznosti do lastnikov infrastrukture in okoljskih dajatev;

– voditi evidence o uporabnikih za primere poročanja pristojnim organom ter izterjavo neplačanih računov pred pri­stojnimi sodišči;

– namensko zbrana sredstva uporabljati za investicijsko vzdrževanje in obnovitvene investicije s ciljem ohranjati upo­rabno vrednost sredstev javne infrastrukture;

– nadzirati ravnanje uporabnikov in njihove kršitve pri­javljati pristojni občinski inšpekcijski oziroma redarski službi;

– ozaveščati uporabnike, predšolsko in šolsko mladino ter izvajati ostale postopke za doseganje boljše stopnje okoljske ozaveščenosti;

– obveščati uporabnike in širšo javnost o načinu izvajanja javne službe in nalogah, ki jih morajo izvajati vsi udeleženci ravnanja z odpadki;

– do konca decembra na krajevno običajen način obja­viti urnik zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in urnike zbirnih akcij;

– izvajati logistično in materialno podporo pri izvedbi or­ganiziranih očiščevalnih akcij.

24. člen

(pravice in obveznosti uporabnikov)

(1) Uporabniki ima pri izvajanju javne službe naslednje pravice in obveznosti:

– izvajalcu javne službe na predpisani način prepuščati odpadke na prevzemnih in zbirnih mestih, v zbiralnicah in v zbirnem centru, ter s tem zagotavljati določila o prepovedi kurjenja komunalnih odpadkov v naravnem okolju;

– zagotoviti namensko tipizirano posodo za zbiranje in prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, jo vzdrževati in čistiti;

– izvajalcu javne službe prepuščati komunalne odpadke za katere je, v skladu s predpisi, udeleženec v procesu ravna­nja z določeno frakcijo odpadka;

– izvajalcu javne službe oddajati nevarne frakcije iz go­spodinjstev pri prevzemanju nevarnih frakcij v premičnih zbiral­nicah na predpisanih območjih;

– za prepuščanje odpadkov na prevzemnih in zbirnih mestih uporabljati le tipizirane posode in namenske vrečke izvajalca javne službe;

– obveščati izvajalca javne službe o začetku uporabe storitev javne službe ter vseh spremembah, ki so pomembne pri prepuščanju odpadkov in obračunavanju storitev ravnanja z odpadki;

– skrbeti za red in čistost posod ter prevzemnega in zbir­nega mesta ter tehnično ustreznost in pranje zasebne posode za odpadke;

– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri izvaja­nju javne službe ravnanja z odpadki;

– v primeru solastništva sporazumno določiti plačnika storitev javne službe, v nasprotnem plačnika določi izvajalec javne službe;

– največ enkrat letno spremeniti velikost zabojnika za komunalne odpadke;

– plačevati storitve javne službe ravnanja z odpadki.

(2) Z globo 2.000 evrov se kaznuje pravna oseba, sa­mostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvo do osmo alinejo prvega odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 evrov.

(3) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek posa­meznik, ki ravna v nasprotju s prvo do osmo alinejo prvega odstavka tega člena.

25. člen

(pravice in obveznosti upravnikov več stanovanjskih stavb)

(1) Upravniki večstanovanjskih stavb imajo pri izvajanju javne službe naslednje pravice in obveznosti:

– zagotavljati pogoje za umestitev prevzemnih mest, zbir­nih mest in zbiralnic na funkcionalnem območju večstanovanj­skih stavb;

– zagotavljati namestitev in vzdrževanje posod za prepu­ščanje mešanih komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe;

– zagotavljati red, čistost, pranje ter tehnično ustreznost zbirnih mest, zbiralnic in posod za odpadke;

– izvajalcu javne službe sproti sporočati podatke o številu oseb posameznega gospodinjstva, spremembah etažnih lastni­kov ter druge podatke, ki služijo izvajalcu za izvajanje javne službe in zaračunavanje stroškov javne službe ter izvršilne postopke;

– opozarjati uporabnike na ugotovljene kršitve in v pri­meru neupoštevanja opozoril tudi prijavljati kršitelje pristojnim inšpekcijskim in redarskim službam;

– sodelovati pri ozaveščanju in izvedbah očiščevalnih akcij.

(2) Z globo 1.000 evrov se kaznuje upravnik več stano­vanjskih stavb, če ravna v nasprotju s prvo do šesto alinejo prvega odstavka tega člena.

V. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE, CENE IN NAČIN NJIHOVEGA OBLIKOVANJA TER NAČIN OBRAČUNAVANJA STORITEV

26. člen

(viri financiranja storitve javne službe in infrastrukture)

(1) Storitve javne službe se financirajo iz:

– cene javne službe;

– subvencije proračuna občine;

– drugih virov.

(2) Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo:

– iz dela cene za uporabo javne infrastrukture;

– iz proračuna občine;

– iz sredstev razvojnih skladov;

– iz dotacij, donacij in subvencij;

– iz dolgoročnega kreditiranja;

– iz dajatev in drugih virov, določenih z zakonom ali od­lokom občine.

27. člen

(oblikovanje cen izvajanja javne službe)

(1) Cena storitve ravnanja z odpadki se oblikuje z elabo­ratom ali drugim dokumentom izvajalca javne službe po pred­pisih, ki določajo oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(2) Cena posamezne storitve javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene opravljanja storitev posamezne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

28. člen

(načelo povzročitelj plača)

(1) Stroške zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov so dolžni plačati vsi povzročitelji komunalnih odpadkov s stalnim ali začasnim prebivališčem, vključno z lastniki počitniških hišic in praznih stavb, primernih za bivanje, vsa podjetja, samostojni podjetniki, obrtniki oziroma druge pravne osebe, klubi, društva, subjekti družbenih in upravnih dejavnosti in druge neprofitne organizacije na območju občine.

(2) Občina lahko krije stroške za odstranjevanje nele­galno odloženih komunalnih odpadkov iz javnih površin in iz drugih površin, če je povzročitelj neznan ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju ali posledic ni mogoče drugače odpraviti.

(3) Izvajalec javne službe je v primeru iz prejšnjega od­stavka dolžan na račun občine zagotoviti odstranitev nelegalno odloženih komunalnih odpadkov.

(4) Če se v primeru iz drugega odstavka tega člena pov­zročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov.

29. člen

(cena storitve ravnanja z odpadki, ki ni javna služba)

Za storitve, ki niso javna služba, se lahko cene določijo s pogodbo med izvajalcem javne službe in uporabnikom po ceniku izvajalca javne službe.

30. člen

(način obračunavanja stroškov ravnanja z odpadki)

(1) Za javno službo ravnanja s komunalnimi odpadki se ločeno oblikujejo cene za:

– zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, ki vklju­čuje zbiranje ločenih frakcij določenih komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov, ločeno zbrane odpadne embalaže in mešanih komunalnih odpadkov,

– zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada,

– obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in

– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komu­nalnih odpadkov.

(2) Enoto količine storitev javne službe in način zaraču­navanja storitev javne službe uporabnikom določajo predpisi, ki določajo oblikovanje cen storitev obveznih občinskih go­spodarskih javnih služb varstva okolja. Izvajalec javne službe ceno zbiranja ločenih frakcij določenih komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov, zbiranja ločeno zbrane odpadne em­balaže ter zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, izraženo v kg, zaračuna uporabnikom glede na prostornino posode za mešane komunalne odpadke in pogostost odvoza nave­dene posode. Izvajalec ceno zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, izraženo v kg, zaračuna uporabnikom glede na prostornino posode za biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad ter pogostost odvoza navedene posode.

(3) Kadar si več uporabnikov iz večstanovanjske stavbe deli posodo, se porazdelitve količine opravljenih storitev ravna­nja s komunalnimi odpadki med uporabnike izvedejo na podlagi predpisov iz področja upravljanja večstanovanjskih stavb.

(4) Kadar si več uporabnikov iz nestanovanjskih stavb deli posodo za mešane komunalne odpadke, se za porazdelitev količine opravljenih storitev ravnanja s komunalnimi odpadki uporablja medsebojni pisni dogovor. Če medsebojnega dogo­vora ni, se za porazdelitev količine opravljenih storitev ravnanja s komunalnimi odpadki uporablja število zaposlenih, pri čemer se smatra za najmanjšo število zaposlenih ena oseba. Če upo­rabniki ne uporabljajo skupne posode za mešane komunalne odpadke, morajo uporabljati zasebne posode. Če zasebnih posod za mešane komunalne odpadke nimajo, se vsakemu poslovnemu subjektu storitev zaračuna po velikosti najmanjše posode in najmanjše pogostosti odvoza.

(5) Kadar si več uporabnikov iz stavbe, v kateri so poleg stanovanj tudi samostojne poslovne enote, deli skupno poso­do, se za porazdelitev količine opravljenih storitev ravnanja s komunalnimi odpadki uporabljajo ključi delitve stroškov iz medsebojnega dogovora oziroma pogodbe. Če medsebojnega dogovora ni, se porazdelitve količine opravljenih storitev rav­nanja s komunalnimi odpadki med uporabnike stanovanjskih enot izvedejo na podlagi predpisov iz področja upravljanja večstanovanjskih stavb, samostojne poslovne enote pa si mo­rajo zagotoviti svojo skupno oziroma svoje zasebne posode, pri čemer se jim delitev stroškov in obračun storitev izvaja enako, kot pri nestanovanjskih stavbah iz prejšnjega odstavka.

(6) Če zasebnih posod nimajo, se vsakemu poslovnemu subjektu storitev zaračuna po velikosti najmanjše posode in najmanjše pogostosti odvoza.

(7) V primeru, da se v stanovanjski enoti, poleg gospodinj­stva, opravlja dodatna dejavnost, pri kateri nastajajo komunalni odpadki v običajnih količinah znotraj gospodinjstva, se storitev zaračuna gospodinjstvu, razen če se s pogodbo med izvajal­cem javne službe in uporabniki dogovori drugače. S tem se smatra, da je dejavnost vključena v sistem ravnanja z odpadki.

(8) Za stavbo, ki je primerna za bivanje, za katero ni podatka o številu oseb in posledično velikosti posode, se za zaračunavanje stroškov, ki pri izvajanju javne službe nastajajo, ne glede na količino prepuščenih odpadkov, upošteva ena tre­tjina najmanjše velikosti posode, ki je določena s tem odlokom in pogostost odvoza, ki jo določi izvajalec javne službe. Šteje se, da ja stavba primerna za bivanje, če je vzdrževana in pri­ključena na vsaj eno od predpisanih oblik komunalne oziroma energetske oskrbe.

(9) Povzročitelji odpadkov, ki odpadke pripeljejo na CERO, plačujejo storitev obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov po ceniku izvajalca javne službe.

31. člen

(obveznost plačila)

(1) Obveznost plačila stroškov ravnanja s komunalnimi odpadki nastane za uporabnika s prvim dnem naslednjega meseca:

– ko izvajalec javne službe začne izvajati storitve javne službe na njihovem območju;

– ko postane lastnik stanovanjske stavbe, počitniške hiše ali objekta primernega za bivanje;

– ko začne z dejavnostjo oziroma začne uporabljati po­slovne prostore ter

– po vsaki pisno najavljeni in dokumentirani spremembi zavezanca za plačilo.

(2) Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznosti uporabnikov prevzame eden od so­lastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor. Če pisni dogovor ni dosežen, plačnika določi izvajalec javne službe.

32. člen

(plačilo, ugovor na račun in opominjanje)

(1) Uporabnik mora plačati zaračunano storitev najpozne­je v osemnajstih dneh od datuma izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače.

(2) V primeru neplačila izda izvajalec javne službe upo­rabniku opomin. Po izteku roka plačila, določenega v opominu, lahko izvajalec javne službe začne postopek izterjave po sodni poti.

(3) Reklamacija uporabnika na prejeti račun mora biti pisna, podana v roku osmih dni od datuma izstavitve računa.

33. člen

(evidence uporabnikov)

(1) Izvajalec javne službe vodi zbirke podatkov uporabni­kov komunalnih storitev in zavezancev za plačilo zaradi potre­be obračuna storitev in izterjave plačila storitev.

(2) Osnovne evidence fizičnih oseb lahko obsegajo na­slednje podatke:

– šifra uporabnika;

– šifra odjemnega mesta;

– ime in priimek;

– stalno prebivališče;

– začasno prebivališče;

– znesek poravnanih obveznosti;

– znesek neporavnanih obveznosti;

– številka bančnega računa;

– datum vnosa podatkov;

– število oseb v stanovanju;

– šifra odjemnega mesta;

– velikost in vrsta posode za odpadke ter pogostost od­voza.

(3) Izvajalec lahko za potrebe sodne izvršbe za posame­znega uporabnika zbira tudi njegovo zaposlitev, enotno matično številko, davčno številko in delež lastništva.

(4) Evidence pravnih oseb in samostojnih podjetnikov lahko obsegajo naslednje podatke:

– šifra uporabnika in plačnika;

– naziv firme oziroma samostojnega podjetnika;

– naslov;

– transakcijski račun;

– odgovorna oseba;

– davčna številka;

– znesek poravnanih obveznosti;

– znesek neporavnanih obveznosti;

– datum vnosa podatkov.

34. člen

(pridobivanje podatkov)

(1) Izvajalec javne službe zbira podatke neposredno od uporabnikov in naročnikov javnih storitev, upravnikov večstano­vanjskih stavb, lokalnih skupnosti in drugih državnih organov.

(2) Upravniki večstanovanjskih stavb, lastniki oziroma najemniki posameznih stanovanj ter lastniki stanovanjskih in poslovnih stavb, so dolžni izvajalcu javne službe najkasneje v 14. dneh pisno posredovati zahtevane podatke iz tega odloka in vse spremembe, ki vplivajo na obračun cene storitev izvaja­nja javne službe. Izvajalec javne službe upošteva sporočene spremembe s 1. dnem naslednjega meseca od prejema podat­kov. Do tedaj se obračun izvaja po izvajalcu znanih podatkih. Za pravilnost podatkov odgovarja lastnik oziroma upravnik večstanovanjskih stavb.

(3) Lastniki, ki oddajajo stanovanjske in druge prostore v najem, so dolžni v najemni pogodbi z najemnikom določiti, kdo bo plačnik storitev javne službe in ob prijavi ali spremembi najemnika en izvod pogodbe izročiti izvajalcu javne službe. V primeru, da se najemodajalec in najemnik s pogodbo ne dogovorita o plačilu storitev javne službe in najemodajalec ne prijavi spremembe, ki vpliva na določitev plačnika storitev, je zavezanec za plačilo storitve javne službe lastnik stanovanj­skega ali drugega prostora.

(4) Če uporabnik ne posreduje izvajalcu javne službe podatkov iz tega člena, je dolžan poravnati stroške storitev po računu, ki je sestavljen iz izvajalcu javne službe znanih oziroma pridobljenih podatkov. Za ugotovitev pravilnega stanja podat­kov evidenc uporabnikov lahko izvajalec javne službe določi izvedenca. Stroški v zvezi s pridobivanjem podatkov in stroški izvedenega mnenja bremenijo uporabnika. Če je izvajalec jav­ne službe zaradi napačno danih podatkov utrpel škodo, mu jo je posamezni povzročitelj dolžan povrniti.

VI. NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE

35. člen

(nadzor, vodenje postopka in prijavljanje kršiteljev)

(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega od­loka, razen 15. in 16. člena, in vodenje postopkov opravlja pristojni medobčinski inšpektorat in redarstvo.

(2) Organ iz prvega odstavka tega člena je prekrškovni organ po tem odloku.

(3) Uradne osebe iz tega člena imajo poleg ostalih z za­konom predpisanih, še naslednja pooblastila:

– nadzirati izvajalca javne službe in uporabnike pri izva­janju predpisanih postopkov ravnanja z odpadki po tem odloku ter

– odrediti odpravo nepravilnosti po tem odloku.

(4) Pooblaščena oseba izvajalca javne službe in uporab­niki lahko kršitve in kršitelje prijavijo organu iz 1. točke tega člena takoj po ugotovitvi kršitve.

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

36. člen

(upravni in inšpekcijski postopki, postopki o prekrških ter postopki za izdajo soglasij)

(1) Upravni in inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

(2) Postopki o prekrških, ki so bili storjeni pred začetkom uporabe tega odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih, razen v primerih, ko je za kršitelja ta odlok milejši.

37. člen

(rok za prilagoditev velikosti posod mešanih komunalnih odpadkov in obračuna storitev)

(1) Uporabnik storitve javne službe iz eno oziroma dvosta­novanjske stavbe mora v roku šestih mesecev od uveljavitve novega načina odvoza odpadkov prilagoditi velikost svojega zabojnika za mešane komunalne odpadke svojim potrebam.

(2) Izvajalec javne službe mora po preteku šestih mese­cev od uveljavitve novega načina odvoza odpadkov pri uporab­nikih evidentirati dejanske velikosti zabojnikov za komunalne odpadke in temu prilagoditi obračun storitve javne službe.

(3) Izvajalec javne službe obračunava storitev javne služ­be s prvim dnem naslednjega meseca po pričetku uporabe storitev javne službe oziroma upošteva spremembo v prvem naslednjem obračunskem obdobju.

38. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Dobrepolje (Uradni list RS, št. 55/02), razen določb o obračunu in cenah komunal­nih storitev, ki veljajo do sprejetja cen po predpisih, ki določajo oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih jav­nih služb varstva okolja.

39. člen

(rok za sprejem Tehničnega pravilnika)

(1) Tehnični pravilnik iz 1. člena tega odloka sprejme Ob­činski svet Občine Dobrepolje na predlog izvajalca javne službe v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.

(2) Do uveljavitve tehničnega pravilnika iz 1. člena se smiselno uporablja Pravilnik o načinu odvoza in odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, objavljen v lokalnem časopisu »Grosupeljski odmevi« v številki januar, februar 2004.

40. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s prvim dnem naslednjega meseca.

Št. 35402-1/2013

Videm, dne 24. oktobra 2013