|
Na podlagi 12. člena
Zakona o varstvu kulturne dediščine
(Uradni list RS, št. 7/99) in 15. člena
Statuta Občine Škocjan
(Uradni list RS, št. 37/99, 51/01, 44/03), je Občinski svet Občine
Škocjan na 23. redni seji dne 27. 9. 2005 sprejel |
|
O D L O K |
|
o razglasitvi enote
kulturne dediščine na Bučki – Šlojserjeva hiša |
|
za kulturni spomenik
lokalnega pomena |
|
1. člen |
|
Za kulturni spomenik
lokalnega pomena se razglasi naslednja enota kulturne dediščine:
|
|
– Bučka – Šlojserjeva
hiša (EŠD 17817). |
|
Enota ima zaradi
arheoloških, kulturnih, umetnostno-arhitekturnih zgodovinskih in drugih
lastnosti poseben pomen za območje Občine Škocjan, zato se razglaša za
kulturni spomenik lokalnega pomena. |
|
2. člen |
|
Kulturni spomenik
stoji na parcelnih št. 27/4, 577/6 – del in 3409/2 – del, k.o. Bučka. |
|
Kulturni spomenik, v naravi stanovanjska hiša, stoji na delu stavbne
parcele *27/4. |
|
Vplivno območje spomenika pa obsega ostali nepozidan del stavbne parcele
*27/4 in zemljiški parceli 577/6 – del ter 3409/2 – del. |
|
3. člen |
|
Domačijo Bučka 4,
danes po domače Šlojserjevo domačijo, je leta 1891 kupil Janez
Komljanec, ki je prvotno hišo iz leta 1859 in hlev temeljito obnovil. Za
njim je leta 1905 kmetijo prevzel njegov brat Anton, ki se je poleg
kmetijstva ukvarjal tudi s kovaštvom. Leta 1932 je kmetijo prevzel
Antonov sin Ludvik, ki je v hiši odprl gostilno in bil župan Občine
Bučka do začetka 2. svetovne vojne, hkrati pa je nadaljeval tudi kovaško
tradicijo. Leta 1936 je na domačiji postavil nov kozolec toplar, za
potrebe znanega bučenskega živinskega sejma pa tudi živinsko tehtnico.
Po 2. svetovni vojni so Komljančevi prenehali z gostinsko dejavnostjo in
jim je hiša služila le za bivanje. Hiša je bila naseljena do
devetdesetih let 20. stoletja. |
|
Hiša predstavlja
najbolj zanimivo in kvalitetno ohranjeno stavbo med domačijskimi
stavbami. Zasnovana je kot vrhkletna iz kamna zgrajena stavba s
historicistično fasado in z gankom na dvoriščni strani. Ima simetrično
dvokapno streho, ki je krita s cementnim špičjakom. V njen bivalni del
vodi kamnit portal z letnico 1859, ki je vgrajen v osi južne stranice.
Notranjščina je večprostorna. V kletnem delu ima hiša vinsko in poljsko
klet ter kovačnico. Njen vrhkletni bivalni del sestavljajo prostorna
veža, »mala« in »velika« hiša, na vsaki strani po en »štibelc« ter
predelana črna kuhinja z zidanim štedilnikom. V podstrešju ima hiša
sobo. V hiši so ohranjene kovaške naprave in orodja ter ostala notranja
bivalna oprema. |
|
4. člen |
|
Vplivno območje
spomenika obsega parcelne št. 27/4, 577/6 – del in 3409/2 – del, k.o.
Bučka. Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:
|
|
– podrejanje vsake
rabe in posegov okoli spomenika kvalitetnim pogledom na spomenik;
|
|
– prepoved zapiranja
pogledov na spomenik z obzidavami, postavljanjem ograj, gradnjami vseh
vrst objektov, postavljanje energetskih in komunikacijskih vodov,
reklamnih in drugih panojev; |
|
– prepoved zasajanja
okolice spomenika z neavtohtonimi drevesnimi vrstami. |
|
5. člen |
|
Meje območja
kulturnega spomenika in vplivnega območja so vrisane na kopiji
digitalnega katastrskega načrta v merilu 1:1000, ki je sestavni del
strokovne podlage oziroma tega odloka. |
|
6. člen |
|
Za spomenik velja
varstveni režim, ki določa: |
|
– ohranjanje
spomenika v njegovi prvotni obliki; |
|
– vsi posegi morajo
biti podrejeni ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti
celote in širjenju muzejske in kulturne namembnosti; |
|
– izvajanje
znanstvene raziskave na stavbi s predhodnim dogovorom na pristojnem
Zavodu; |
|
– prepovedane so
spremembe vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so vrednotene kot
del spomenika, predvsem spremembe gabaritov in tlorisnih značilnosti.
|
|
Spomenik z varovanim
območjem je namenjen: |
|
– trajni ohranitvi
kulturnih in zgodovinskih vrednot spomenika; |
|
– predstavitvi
bivalne kulture na ravni v tem delu Dolenjske; |
|
–
učno-demonstracijskemu delu; |
|
–
znanstveno-raziskovalnemu delu; |
|
– kulturni dejavnosti
v kraju. |
|
7. člen |
|
Za vsako spremembo
funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v
spomenik, njegove dele ali zemljišče so potrebni predhodni pisni
kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno
soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto. |
|
8. člen |
|
Na podlagi tega
odloka pristojni organ občinske uprave v 30 dneh od uveljavitve odloka
predlaga zaznambo nepremičnega spomenika v zemljiško knjigo.
|
|
Pristojni organ mora
v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika
odločbo o varstvu spomenika na podlagi Zakona o varstvu kulturne
dediščine. |
|
Odločba iz prejšnjega
odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za
posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe
spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire
dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito
varstvo spomenika. Varstveni pogoji lahko omejujejo lastninsko pravico v
obsegu, ki je nujen za varstvo spomenika. |
|
9. člen |
|
Nadzor nad izvajanjem
odloka opravlja ustrezni Inšpektorat RS za področje kulturne dediščine. |
|
10. člen |
|
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. |
|
Št. 66000-0016/2004 |
|
Škocjan, dne 27.
septembra 2005 |
|
Župan |
|
Občine Škocjan
|
|
Anton Zupet, univ.
dipl. org., l.r. |
|
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
razglasitvi enote kulturne dediščine na Bučki – Šlojserjeva hiša za
kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni
list Republike Slovenije, št. 100/2006)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
2. člen |
|
Ostale določbe ostajajo nespremenjene. |
|
3. člen |
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. |