Na podlagi 32. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 ­ZZLPPO in 127/06 ­ZJZP), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07­UPB2 in 27/08 Odl.US), 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07) in 3. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/05 in 5/06) je Mestni svet Mestne občine Ptuj, na svoji 19. seji, dne 19. junija 2008, sprejel

ODLOK

o koncesiji za opravljanje določenih lokalnih gospodarskih javnih služb v Mestni občini Ptuj

I. SPLOŠNE DOLOČBE

Predmet koncesijskega akta

1. člen

Odlok o koncesiji za opravljanje lokalnih gospodarskih javnih služb predstavlja koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljenih koncesij za naslednje lokalne gospodarske javne službe:

1          1. zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov;

2          2. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunal­nih odpadkov;

3          3. urejanje in čiščenje javnih površin;

4          4. vzdrževanje občinskih javnih cest;

5          5. pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v zavetišču;

6          6. distribucija toplote;

7          7. urejanje in vzdrževanje javnih tržnih prostorov;

8          8. urejanje in vzdrževanje javnih parkirišč in odvoz nepravil­no parkiranih vozil;

9          9. upravljanje s pokopališči, urejanje in vzdrževanje poko­pališč in pogrebne storitve;

10        10. upravljanje s pristanišči oziroma vstopno izstopnimi mesti;

Definicije

2. člen

Poleg pomenov, določenih v zakonu, odloku o načinu izvaja­nja gospodarske javne službe ter drugih predpisih, imajo izra­zi v tem odloku še naslednji pomen:

• gospodarska javna služba oziroma javna služba: je ena ali več lokalnih gospodarskih javnih služb iz 1. člena tega odlo­ka;

• koncedent: je Mestna občina Ptuj;

• koncesija: je koncesija za izvajanje gospodarskih javnih služb iz 1. člena tega odloka;

• koncesionar: je pravna oseba, ki izvaja gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije.

Individualnost koncesijskih razmerij

3. člen

V Mestni občini Ptuj (v nadaljevanju: občina) se dejavnosti iz

1. člena izvajajo s podelitvijo koncesije pravni osebi. Koncesija se koncesionarju podeli za vsako posamezno gospodarsko javno službo posebej.

II. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

Vsebina gospodarskih javnih služb

4. člen

(1) Gospodarski javni službi “zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov” in “odlaganje ostankov predelave ali odstranjeva­nja komunalnih odpadkov” obsegata:

• prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih in v zbirnem centru ter zagotavljanje obdelave, pre­delave in odstranjevanja teh odpadkov,

• prevzemanje ločenih frakcij na prevzemnih mestih ločenih frakcij, v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnem centru ter zagotavljanje obdelave in predelave teh odpadkov,

• prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih in v zbirnem centru ter zagotavljanje obdelave, predelave in odstranjevanja teh odpadkov,

• prevzemanje nevarnih frakcij s premično zbiralnico nevarnih frakcij in v zbiralnici nevarnih frakcij ter zagotavljanje obde­lave, predelave in odstranjevanja teh odpadkov,

• zbiranje in odvoz odpadkov živalskega izvora,

• izvajanje storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v zbir­nem centru,

• vodenje evidenc o odpadkih in o ravnanju z njimi,

• redno in pravočasno obveščanje o posameznih aktivnostih opravljanja javne službe na krajevno običajen način,

• izvajanje vseh potrebnih aktivnosti za preprečevanje nasta­janja in zmanjševanje nastajanja odpadkov,

• ostale storitve, ki sodijo skladno z zakoni, odlokom, ki ureja izvajanje navedene javne službe, in drugimi predpisi v okvir javne službe.

(2) Gospodarska javna služba “urejanje in čiščenje javnih površin” obsega:

• vzdrževanje trgov, pločnikov in vzdrževanje makadam­skih cest,

• sanacija tlakovanih ulic in betonskih stopnic,

• urejanje odvodnjavanja in čiščenje peskolovov,

• namestitev, popravila in čiščenje košev za smeti,

• strojno in ročno čiščenje mestnih ulic,

• vzdrževanje meteorne kanalizacije,

• vzdrževanje vertikalne in horizontalne cestno prometne signalizacije,

• vzdrževanje avtobusnih postajališč,

• zimska služba,

• vzdrževanje parkov in zelenih površin,

• vzdrževanje cvetličnih korit,

• obrezovanje dreves,

• komunalne dejavnosti posebnega pomena,

• vzdrževanje javne razsvetljave,

• ostale storitve, ki sodijo skladno z zakoni, odlokom, ki ureja

izvajanje navedene javne službe, in drugimi predpisi v okvir javne službe.

(3) Gospodarska javna služba “vzdrževanje občinskih javnih cest” obsega:

• pregledniška služba,

• redno vzdrževanje prometnih površin,

• redno vzdrževanje bankin,

• redno vzdrževanje odvodnjavanja,

• redno vzdrževanje brežin,

• redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme,

• redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev,

• redno vzdrževanje vegetacije,

• redno vzdrževanje cestnih objektov,

• zagotavljanje preglednosti,

• čiščenje cest,

• nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil,

• intervencijski ukrepi,

• zimska služba,

• urejanje in vzdrževanje javne razsvetljave,

• urejanje in vzdrževanje ovir na cestah,

• ostale storitve, ki sodijo skladno z zakoni, odlokom, ki ureja izvajanje navedene javne službe, in drugimi predpisi v okvir javne službe.

(4) Gospodarska javna služba “pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v zavetišču” obsega:

• sprejem prijave o zapuščenih živalih,

• zagotavljanje potrebne veterinarske pomoči zapuščenim živalim,

• zagotavljanje ulova, prevoza, namestitve in oskrbe zapuščenih živali v zavetišču,

• iskanje skrbnikov teh živali oz. prodajo ali oddajo živali novim skrbnikom,

• ažurno vodenje registra psov, ki se posreduje lokalni skup­nosti,

• sodelovanje s pristojno inšpekcijsko službo in organizacija­mi za zaščito živali,

• ostale storitve, ki sodijo skladno z zakoni, odlokom, ki ureja izvajanje navedene javne službe, in drugimi predpisi v okvir javne službe.

(5) Gospodarska javna služba “distribucija toplote” obsega:

• distribucija toplotne energije, v smislu prenosa toplotne ener­gije v obliki ogrevne vode po distribucijskem omrežju do odjemnega mesta, iz naprav daljinskega ogrevanja na območju občine,

• dobava toplotne energije iz naprav daljinskega ogrevanja na območju občine,

• priključitev na distribucijsko omrežje,

• zbiranje, nadzorovanje in vzdrževanje odjemnih mest in skupnih odjemnih mest primopredaje toplotne energije med dobaviteljem in odjemalcem,

• nadzorovanje delovanja in vzdrževanje toplotnih postaj,

• nadziranje in vzdrževanje primarnega in sekundarnega vročevodnega ali toplovodnega omrežja ter hišnih pri­ključkov,

• vodenje, nadziranje in upravljanje z napravami v toplotnih postajah in kurilnicah,

• ostale storitve, ki sodijo skladno z zakoni, odlokom, ki ureja izvajanje navedene javne službe, in drugimi predpisi v okvir javne službe.

(6) Gospodarska javna služba “urejanje in vzdrževanje javnih tržnih prostorov” obsega:

• skrb, da je ureditev in poslovanje tržnice usklajeno z veljav­nimi predpisi,

• organizirano vodenje poslovanja na tržnici ter razporejanje in oddajanje v najem tržnih površin prodajalcem,

• skrb za urejenost tržnice in manipulativnih površin, uporab­nost tržne opreme, za čistočo in odstranjevanje odpadkov,

• sklepanje pogodb s prodajalci na tržnici,

• pregled ustreznosti dokumentacije, ki je potrebna za dovo­ljeno trgovanje na tržnici in izrekanje prepovedi prodaje prodajalcem, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev,

• nadziranje kvalitete blaga in izločanje nekvalitetnega blaga, katerega prodaja zaradi slabe kvalitete ni dovoljena (gnilo, neočiščeno, mokro sadje in zelenjava, oporečni prehrambni izdelki itd.),

• skrb za vzdrževanje in posodobitev tržne opreme,

• vodenje evidence o sklenjenih pogodbah za prodajni prostor ter zbranih pristojbinah,

• letno poročanje o poslovanju tržnice ter pripravljanje letnih planov tekočega in investicijskega vzdrževanja,

• ostale storitve, ki sodijo skladno z zakoni, odlokom, ki ureja izvajanje navedene javne službe, in drugimi predpisi v okvir javne službe.

(7) Gospodarska javna služba “urejanje in vzdrževanje javnih

parkirišč in odvoz nepravilno parkiranih vozil” obsega:

• organizacijo izgradnje parkirnih površin,

• vzdrževanje parkirnih površin (vzdrževanje, čiščenje, odstra­njevanje snega, vzdrževanje zelenic, drevja, ipd.), ki so na zemljiščih v lasti Mestne občine Ptuj,

• postavljanje, zamenjava, dopolnjevanje, odstranjevanje in vzdrževanje opreme na parkiriščih,

• pobiranje parkirnine na javnih površinah,

• izdajanje letnih dovolilnic za parkiranje,

• izvajanje varovanja parkirišč, nadzora nad parkirišči, zago­tavljanje spoštovanja predpisov ter reda in varnosti na par­kiriščih (pravilno parkiranje, plačilo parkirnine,...) in izvaja­nje sankcij, za katere je po zakonu ali odloku pooblaščen organ lokalne skupnosti,

• odvoz nepravilno parkiranih vozil, zapuščenih vozil in ostankov vozil, če so na javnih površinah in odločitev o tem sodi v pristojnost organov lokalne skupnosti,

• urejanje opreme za regulacijo prometa,

• ostale storitve, ki sodijo skladno z zakoni, odlokom, ki ureja izvajanje navedene javne službe, in drugimi predpisi v okvir javne službe.

(8) Gospodarska javna služba “upravljanje s pokopališči, urejanje in vzdrževanje pokopališč” obsega:

• opravljanje pogrebnih storitev, ki obsegajo prevoz, ureditev umrlega in pogrebe s pokopi,

• izdelava in vodenje pokopališkega katastra in načrta poko­pališča,

• vodenje evidence o umrlih, ki so pokopani na pokopališčih, evidence najemnikov grobov in kataster komunalnih naprav na pokopališčih,

• organiziranje pogreba, oprava pokopa ali raztrositev pepe­la, skladno z zakonom in določbami odloka, ki ureja izvaja­nje navedene javne službe,

• določanje poti žalnega sprevoda,

• skrb za red in čistočo na pokopališču in v njegovi neposred­ni okolici,

• določanje in urejanje prostora za odlaganje odpadkov.

• ostale storitve, ki sodijo skladno z zakoni, odlokom, ki ureja izvajanje navedene javne službe, in drugimi predpisi v okvir javne službe.

(9) Gospodarska javna služba “upravljanje s pristanišči ozi­roma vstopno izstopnimi mesti” obsega:

• redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture,

• redno zbiranje odpadkov s plovil oziroma zagotovitev pogo­jev za odlaganje odpadkov s plovil ter odpadnih olj v pri­staniščih,

• izvajanje razvojnih nalog za potrebe upravljanja in širitve obstoječe pristaniške infrastrukture ter pripravo izgradnje nove občinske pristaniške infrastrukture, vključno z pripravo izgradnje novih krajevnih pristanišč,

• vodenje evidence trajnih uporabnikov ter vzpostavljanje pogojev za uresničevanje pravic in obveznosti v vzajemnem razmerju med lastnikom pristaniške infrastrukture in uporab­niki.

• ostale storitve, ki sodijo skladno z zakoni, odlokom, ki ureja izvajanje navedene javne službe, in drugimi predpisi v okvir javne službe.

III. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB IN UPORABO JAVNIH DOBRIN TER OBMOČJE IZVAJANJA

Način podelitve in izvajanje koncesije

5. člen

(1) Koncesija po tem odloku se podeli neposredno družbi iz tretjega odstavka tega člena v upravnem postopku, skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe. O izbiri koncesionarja odloči z odločbo v uprav­nem postopku pristojni upravni organ občine.

(2) Na podlagi odločitve iz prejšnjega odstavka občina s kon­cesionarjem sklene koncesijsko pogodbo.

(3) Občina za namene izvajanja gospodarskih javnih služb na območju Mestne občine Ptuj, ustanovi gospodarsko družbo z omejeno odgovornostjo (v nadaljnjem besedilu: koncesionar). Občina poslovnega deleža v koncesionarju ne sme prenesti na druge osebe. V ustanovitvenem aktu koncesionarja mora biti določeno, da predstavlja skupščino družbe zakoniti zastopnik ustanovitelja.

(4) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celot­nem območju občine:

• izključno oziroma posebno pravico opravljati gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka,

• izključno oziroma posebno pravico upravljanja in vzdrževanja komunalne infrastrukture,

• dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami in kvalitetno opravljanje gospodarskih javnih služb, v skladu s predpisi in v javnem interesu.

(5) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavno­sti iz 1. člena, mora dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec gospodarskih javnih služb na celotnem območju občine.

Pogoji izvajanja gospodarskih javnih služb

6. člen

Pogoji izvajanja gospodarskih javnih služb, ki so predmet te koncesije, so določeni v odlokih o načinu izvajanja gospodar­skih javnih služb in v tem odloku.

Način izvajanja gospodarskih javnih služb

7. člen

Način izvajanja posamezne gospodarske javne službe se lahko podrobneje uredi s posebnim odlokom.

IV. KONCESIJSKO RAZMERJE

Začetek in trajanje koncesije

8. člen

(1) Koncesijsko razmerje za dejavnosti iz 1. člena tega odloka nastane, koncesionar pa pridobi pravice in dolžnosti iz konce­sijskega razmerja, s sklenitvijo koncesijske pogodbe.

(2) Trajanje koncesijskega razmerja za dejavnosti iz 1. člena tega odloka, ki so predmet lokalnih gospodarskih javnih služb, je lahko največ 25 let od sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije). Odlok, ki podrobneje ureja način izvajanja posa­mezne gospodarske javne službe, lahko določi krajše trajanje koncesijskega razmerja.

(3) Trajanje koncesije za posamezno gospodarsko javno službo se določi v upravni odločbi o podelitvi koncesije in kon­cesijski pogodbi.

(4) Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo z datumom, določenim v koncesijski pogodbi.

(5) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.

(6) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.

Način izvajanja

9. člen

Koncesionar je dolžan izvajati javne službe, ki so predmet kon­cesije, na način, kot je določen v odlokih ali drugih predpisih, ki urejajo način izvajanja posamezne javne službe, ki je pred­met koncesije, sistemskih obratovalnih navodilih, splošnih pogojih za dobavo in odjem ter drugih predpisih in splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu.

V. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA

Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov

10. člen

(1) Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in upo­rabnikov.

(2) Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporab­nikov v zvezi z gospodarskimi javnimi službami, ki so predmet tega koncesijskega akta, so določene s predpisi o načinu izva­janja gospodarskih javnih služb.

Dolžnosti koncesionarja

11. člen

Dolžnosti koncesionarja so predvsem:

• izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zako­ni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje gospodarskih javnih služb, v skladu s predpisi in v javnem interesu;

• upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in stan­darde, povezane z izvajanjem gospodarskih javnih služb;

• zagotavljati dežurno službo 24 ur na dan vse dni v letu;

• kot dober gospodarstvenik uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti;

• vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;

• po izgradnji prenesti v last koncedenta objekte komunalne infrastrukture, če ni vnaprej skladno s predpisi drugače določeno;

• sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opra­vljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo;

• skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem gospodarskih javnih služb;

• oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev;

• obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le­ti uve­deni s predpisom;

• pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov,

• vodenje evidenc in katastrov v zvezi z gospodarskimi javni­mi službami, usklajenih z občinskimi evidencami;

• ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;

• pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dol­goročne plane gospodarskih javnih služb, devetmesečna in letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in pri­hodkov dejavnosti;

• poročati koncedentu o izvajanju koncesije;

• v prvotno stanje povrniti nepremičnine na katerih so se izva­jala vzdrževalna in druga dela;

• omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem gospodarskih javnih služb in

• obveščati druge pristojne organe (inšpekcije, …) o kršitvah.

Dolžnosti koncedenta

12. člen

Dolžnosti koncedenta so zlasti:

• da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zako­nom, s predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;

• da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov in naprav koncesi­je, da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;

• da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemo­gočanja izvajanja storitev gospodarskih javnih služb;

• da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepoo­blaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izva­jali storitve gospodarskih javnih služb na področju občine;

• pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih ozi­roma pritožbah uporabnikov.

Pravice uporabnikov

13. člen

(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:

• do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja;

• pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;

• pravico do zagotovljenih cen storitev;

• uporabljati storitve gospodarskih javnih služb pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi;

• zahtevati vse obvezne in neobvezne storitve gospodarskih javnih služb;

• vpogleda v evidence ­kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj.

(2) Uporabnik storitev gospodarske javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe pritoži koncesio­narju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.

Dolžnosti uporabnikov

14. člen

(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:

• upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev gospodarskih javnih služb;

• pripraviti neoviran dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve gospodarskih javnih služb;

• redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi tarifami;

• prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje gospodarskih javnih služb oziroma sporočiti koncesionarju vsako spre­membo;

• nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra ­obveznih zbirk podatkov.

(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opravi­ti dela v okviru storitev gospodarske javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neovi­ranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči izva­janja gospodarske javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.

(3) Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo konce­sionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev gospodarske javne službe.

VI. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR

Dokazovanje izpolnjevanja pogojev

15. člen

Koncesionar mora ob sklenitvi koncesijske pogodbe izpolnje­vati naslednje pogoje:

• registracijo oziroma izpolnjevanje pogojev za opravljanje gospodarske javne službe;

• zagotavljati zadostno število delavcev z ustreznimi kvalifika­cijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju gospo­darske javne službe za njeno izvajanje na celotnem območju občine, od tega najmanj eno osebo z najmanj visoko stro­kovno izobrazbo naravoslovno tehnične ali zdravstvene smeri;

• zagotavljati zadostni obseg opreme oziroma potrebna sred­stva za delo in zagotavljati poslovne prostore na območju občine, oziroma, ne glede na sedež poslovnega prostora na drugačen način dokazati, da lahko nemoteno opravlja dejavnost;

• biti sposoben zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet gospodarske javne službe;

• sposobnost zagotavljati storitve na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju krajevnih običajev;

• zagotavljati interventno izvajanje gospodarske javne službe ob vsakem času;

• zagotavljati usposobljenost za vodenje katastra in ustrezne delovne priprave za njegovo vodenje.

VII. JAVNA POOBLASTILA

Vodenje katastra gospodarskih javnih služb

16. člen

(1) V primeru, da vodenje katastra gospodarskih javnih služb ni sestavni del gospodarske javne službe ima koncesionar javno pooblastilo za njegovo vodenje, skladno z odloki, ki ure­jajo posamezno javno službo.

(2) Uskladitev obstoječih, delno vzpostavljenih katastrov, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo obsto­ječih, delno vzpostavljenih katastrov in vzdrževanje katastrov posameznih javnih služb ureja koncesijska pogodba.

(3) Katastri posameznih javnih služb z vsemi zbirkami poda­tkov so last občine in se vodijo skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijske­ga sistema in jih je dolžan koncesionar po prenehanju konce­sijskega razmerja v celoti predati koncedentu.

(4) Katastri morajo biti vodeni ažurno, koncesionar, ki pridobi koncesijo na podlagi tega odloka, pa jih mora uskladiti sklad­no z veljavno zakonodajo in v kolikor z odloki o načinu izva­janja posamezne gospodarske javne službe ni določen drugačen rok, v 12 mesecih po podpisu koncesijske pogodbe.

Druga javna pooblastila

17. člen

(1) Pri izvajanju gospodarske javne službe “zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov” in “odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov” ima koncesionar javno pooblastilo tudi za vodenje vseh evidenc po odloku, ki ureja način opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostan­kov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine, razen za tiste evidence, za katerih vodenje so z veljavnimi predpisi in tem odlokom pooblaščeni drugi sub­jekti. Izvajalec ima glede na potrebe izvajanja javne službe in glede na infrastrukturo, ki jo opredeljuje odlok, ki ureja ravna­nje s komunalnimi odpadki, tudi javno pooblastilo za predpi­sovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij, kolikor to ni v nasprotju s prostorskih aktom, s projektnim rešitvam oziroma drugim aktom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja; v drugih primerih določenih z zakonom. Upravljavec je dolžan na vlogo stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali mnenje.

(2) Koncesionar ima pri izvajanju gospodarskih javnih služb, navedenih v 1. členu tega odloka, tudi druga javna pooblasti­la, ki so mu dana s predpisi, sprejetimi s strani pristojnih orga­nov koncedenta.

VIII. VIRI FINANCIRANJA IN DRUGA POSLOVNO­FINANČNA DOLOČILA

Viri financiranja

18. člen

(1) Gospodarski javni službi “zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov” in “odlaganje ostankov predelave ali odstranjeva­nja komunalnih odpadkov” se financira iz plačil uporabnikov storitev javne službe (plačil pogodbenih povzročiteljev, smeta­rine, ki jo plačujejo drugi povzročitelji in pristojbine za nepo­sredno odlaganje odpadkov na odlagališču), od prodaje frak­cij, sposobnih ponovne snovne ali energetske uporabe, iz sred­stev občinskega proračuna, iz dotacij, donacij in subvencij ter sredstev EU, pridobljenih iz strukturnih in drugih skladov ter iz drugih virov.

(2) Gospodarska javna služba “distribucija toplote” se finan­cira iz plačil uporabnikov za storitve javne službe, plačila stroškov za priključitev na toplotno omrežje, drugih plačil upo­rabnikov za storitve javne službe in izvajanje javnih pooblastil, sredstev občinskega proračuna, sredstev državnega proračuna in državnih skladov ter drugih sredstev, namenjenih za izgrad­njo in delovanje toplotnih sistemov. Plačila uporabnikov za sto­ritve javne službe so izražena v evrih za porabljeni KW/h. Plačila uporabnikov za storitve javne službe so lahko različna za različne kategorije uporabnikov ali za različne namene uporabe (gospodinjstvo, ostali izvengospodinjski nameni, posebne kategorije gospodarskih subjektov).

(3) Gospodarske javne službe “urejanje in vzdrževanje javnih tržnih prostorov”, “urejanje in vzdrževanje javnih parkirišč in odvoz nepravilno parkiranih vozil”, “upravljanje s pokopa­lišči, urejanje in vzdrževanje pokopališč in pogrebne storitve” in “upravljanje s pristanišči oziroma vstopno izstopnimi mesti” se financirajo iz plačil uporabnikov za storitve javne službe, drugih plačil uporabnikov za storitve javne službe in izvajanje javnih pooblastil, sredstev občinskega proračuna, sredstev državnega proračuna in državnih skladov ter drugih sredstev, namenjenih za izvajanje in razvoj teh gospodarskih javnih služb, iz dotacij, donacij in subvencij ter sredstev EU, prid­obljenih iz strukturnih in drugih skladov ter iz drugih virov.

(3) Gospodarske javne službe “urejanje in vzdrževanje javnih tržnih prostorov”, “urejanje in vzdrževanje javnih parkirišč in odvoz nepravilno parkiranih vozil” in “upravljanje s pokopališči, urejanje in vzdrževanje pokopališč in pogrebne storitve” se financirajo iz plačil uporabnikov za storitve javne službe, drugih plačil uporabnikov za storitve javne službe in izvajanje javnih pooblastil, sredstev občinskega proračuna, sredstev državnega proračuna in državnih skladov ter drugih sredstev, namenjenih za izvajanje in razvoj teh gospodarskih javnih služb, iz dotacij, donacij in subvencij ter sredstev EU, pridobljenih iz strukturnih in drugih skladov ter iz drugih virov.

(4) Gospodarske javne službe “urejanje in čiščenje javnih površin”, “vzdrževanje občinskih javnih cest” in “pomoč, oskr­ba in namestitev zapuščenih živali v zavetišču” so gospodar­ske javne službe, ki se financirajo izključno oz. v večinskem deležu iz sredstev občinskega proračuna. Dodatno se posa­mezna gospodarska javna služba financira tudi iz drugih plačil uporabnikov za storitve javne službe in izvajanje javnih pooblastil, sredstev državnega proračuna in državnih skladov ter drugih sredstev, namenjenih za izvajanje in razvoj teh gospodarskih javnih služb, iz dotacij, donacij in subvencij ter sredstev EU, pridobljenih iz strukturnih in drugih skladov ter iz drugih virov.

(5) Natančneje se viri in način pridobivanja finančnih virov uredijo s koncesijsko pogodbo.

Izhodiščne tarife in njihovo spreminjanje

19. člen

(1) Izhodiščne tarife in pogoji za njeno spreminjanje se določijo v koncesijski pogodbi, pri čemer pa morajo biti upoštevani morebitni predpisani okviri oziroma ukrepi ceno­vne politike, določene na državni ravni.

(2) O spreminjanju tarif odloča mestni svet na predlog župana in na osnovi obrazložitve, ki jo pripravi koncesionar in je ute­meljena na objektivni podlagi (spreminjanje cen na drobno, spreminjanje cen energentov, …) in skladno z morebitnimi ukrepi kontrole cen na državni ravni, kolikor ni s predpisom o načinu izvajanja gospodarske javne službe določeno drugače. Cene javne službe se lahko spremenijo tudi zaradi izboljšanja tehničnih storitev, vlaganja, sprememb standardov in tehnolo­gije.

(3) Koncesionar je dolžan pripravljeni predlog tarife uskladiti z občinsko upravo, dolžan pa je tudi sodelovati pri njegovi obravnavi na mestnem svetu. Koncesionar mora dati konce­dentu na njegovo zahtevo vse podatke, ki so potrebni za določitev tarife.

Zavarovanje odgovornosti

20. člen

(1) Za izvajanje gospodarskih javnih služb je odgovoren njihov koncesionar. Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam.

(2) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire) z zavarovalnico skleniti zavaroval­no pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom župana – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opra­vljanjem gospodarske javne službe, za škodo, ki jo pri opra­vljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam.). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist občine.

Ločeno računovodstvo

21. člen

(1) Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje gospodarske javne službe.

(2) Koncesionar mora za vsako gospodarsko javno službo voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona, veljavnega za gospodarske družbe. Smiselno enako velja tudi v primeru, ko koncesionar opravlja posamezno gospodarsko javno službo na območju drugih lokalnih skupnosti.

IX. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA, ORGAN, PRISTOJEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE IN TRAJANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA

Izbira koncesionarja

22. člen

(1) Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru kon­cesionarja z upravno odločbo.

(2) Koncedent izbere enega koncesionarja za posamezno gospodarsko javno službo.

(3) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.

Sklenitev koncesijske pogodbe

23. člen

(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.

(2) Za posamezno dejavnost iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem ali pravno osebo iz 5. člena tega odloka sklene ena koncesijska pogodba.

(3) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.

(4) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.

(5) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.

Razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo

24. člen

Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesij­skim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja kon­cesijski akt.

Trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe

25. člen

(1) Koncesijska pogodba za izvajanje posamezne gospodar­ske javne službe se sklene za določen čas in največ 25 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije). Natančno trajanje koncesijskega razmerja je opredeljeno z upravno odločbo in koncesijsko pogodbo.

(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesij­ske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo naj­kasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.

(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlo­gov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.

(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z zakonom.

Pristojni organ za izvajanje koncesije

26. člen

Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo je občinska uprava.

X. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE

Nadzor nad zakonitostjo ter strokovni in finančni nadzor

27. člen

(1) Nadzor nad zakonitostjo izvajanja gospodarskih javnih služb ter strokovni in finančni nadzor urejajo odloki o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb in koncesijski akt.

(2) Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s kon­cesijsko pogodbo.

Izvajanje nadzora

28. člen

(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe izvaja koncedent. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno stro­kovno službo ali drugo institucijo.

(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze, …), v kataster gospodarskih javnih služb oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.

(3) Nadzor je lahko napovedan ali izreden. V primeru izred­nega nadzora mora pooblastilo, navedeno v prvem odstavku tega člena, vsebovati obrazložitev z navedbo utemeljenih razlogov za izvedbo izrednega nadzora. V kolikor izredni nadzor opravlja koncedent sam, je dolžan pisno obrazložitev z navedbo utemeljenih razlogov koncesionarju predložiti naj­kasneje do pričetka izvajanja izrednega nadzora.

(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napoved­jo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti konce­sionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času konce­sionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom konce­denta.

(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstav­nika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.

Letni programi izvajanja in koncesionarjeva poročila

29. člen

(1) Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja koncesije.

(2) Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa za posamezno javno službo za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju posamezne gospodarske javne službe, najkasneje do 15.11. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni pro­gram sprejme mestni svet.

(3) Koncesionar je dolžan najkasneje do konca avgusta vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti revidirano poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu in z vsebino seznaniti mestni svet. Devetmesečno in letno poročilo morata, poleg vsebine določene z odloki o načinu izvajanja javne službe in drugimi predpisi, vsebovati zlasti podatke o:

• izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po konce­sijski pogodbi,

• pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le teh,

• zavrnitvah uporabnikov storitev, • oddaji poslov podizvajalcem,

• spremembah v podjetju koncesionarja,

• škodnih dogodkih,

• spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe,

• koriščenju zavarovanj in

• vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.

(4) Podrobnejša vsebina programov in poročil iz tega člena se lahko določi v koncesijski pogodbi.

Nadzorni ukrepi

30. člen

Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, ozi­roma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali kon­cesijske pogodbe.

XI. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA

Načini prenehanja koncesijskega razmerja

31. člen

(1) Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:

1. s prenehanjem koncesijske pogodbe,

2. s prenehanjem koncesionarja,

3. z odvzemom koncesije,

4. z odkupom koncesije.

Prenehanje koncesijske pogodbe

32. člen

Koncesijska pogodba preneha:

1. po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,

2. z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,

3. z odstopom od koncesijske pogodbe,

4. s sporazumno razvezo.

Potek roka koncesije

33. člen

Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.

Razdrtje koncesijske pogodbe

34. člen

(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedento­vim razdrtjem preneha:

• če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravna­ve, stečaja ali likvidacijski postopek,

• če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere ute­meljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,

• če      je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vpli­vali na podelitev koncesije,

• če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim ose­bam,

• če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.

(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za eno­stransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je pred­log za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne porav­nave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudni­ka kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izva­janja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko raz­drtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alinee prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.

(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če konce­dent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.

(4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.

(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemelje­vale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepre­magljivih okoliščin.

(6) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan kon­cesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revalo­riziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upra­vičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.

Odstop od koncesijske pogodbe

35. člen

(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:

• če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,

• če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.

(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionar­jeve pravice.

(3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.

Sporazumna razveza

36. člen

(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi spo­razumno razvežeta koncesijsko pogodbo.

(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, ko ugotovita da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma dru­gih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opra­vljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemo­goče.

Prenehanje koncesionarja

37. člen

(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja kon­cesionarja.

(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zako­nom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen pre­nos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v pri­meru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pra­vne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, pre­oblikovanje, …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz

koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.

Odvzem koncesije

38. člen

(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:

• če ne začne z opravljanjem koncesioniranih gospodarskih javnih služb v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,

• če je v javnem interesu, da se dejavnosti prenehajo izvajati kot gospodarske javne službe ali kot koncesionirane gospo­darske javne službe.

(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogod­bi. Odvzem koncesije je mogoč le če kršitev resno ogrozi izvrševanje gospodarskih javnih služb. Koncedent mora kon­cesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.

(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

(4) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.

Odkup koncesije

39. člen

(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo gospodarsko javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti mestni svet. Odkup koncesije se izvede na pod­lagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od treh mesecev.

(2) Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vla­ganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo po povr­nitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.

(3) Drugi odstavek tega člena ne velja za odkup koncesij, ki se financirajo izključno oz. v večinskem deležu iz proračunskih sredstev (gospodarske javne službe, navedene v 3., 4. in 5. točki 1. člena tega odloka). Koncedent je dolžan koncesionarju povrniti le nastalo dejansko škodo, ne pa tudi izgubljenega dobička.

XII. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE

Višja sila

40. člen

(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po skle­nitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zla­sti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje gospodarskih jav­nih služb ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.

(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirane gospodarske javne službe tudi ob nepredvidlji­vih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti

o izvajanju gospodarskih javnih služb v takih pogojih.

(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zara­di opravljanja koncesioniranih gospodarskih javnih služb v nepredvidljivih okoliščinah.

(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi občinski štab za civil­no zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukre­pov.

Spremenjene okoliščine

41. člen

(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.

(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medse­bojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesio­nar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.

XIII. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV

Uporaba prava

42. člen

Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter kon­cesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.

Arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže

43. člen

(1) S koncesijsko pogodbe se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pri­stojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.

(2) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb ni dopustno dogovoriti, da o sporih

iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).

XIV. OPRAVLJANJE DRUGIH DEJAVNOSTI

Upravljanje in vzdrževanje

44. člen

(1) Pravila tega odloka, ki veljajo za gospodarske javne službe, se smiselno uporabljajo, kolikor to ni v nasprotju z zakonom ali drugimi predpisi, tudi za dejavnost upravljanja in vzdrževanja stanovanj in poslovnih prostorov ter drugih objek­tov v javni rabi na območju Mestne občine Ptuj, za dejavnost upravljanja in vzdrževanja kabelskega telekomunikacijskega sistema ter druge dejavnosti javnega značaja.

(2) Dejavnosti iz prejšnjega odstavka opravlja podjetje na pod­lagi 6. točke 17. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN­2, Uradni list RS, št. 128/2006 in 16/08) kot notranje (in­house) naročilo.

XV. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI

Derogacijska klavzula

45. člen

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih cest v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/03).

Pričetek veljavnosti odloka

46. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.

Številka: 007­15/08

Datum: 19. 6. 2008

Dr. Štefan ČELAN, s.r.

Odlok o spremembah Odloka o koncesiji za opravljanje določenih lokalnih gospodarskih javnih služb v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/2012) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

Končna določba

5. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.

Odlok o spremembah Odloka o koncesiji za opravljanje določenih lokalnih gospodarskih javnih služb v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 13/2013) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

Prehodna in končna določba

6. člen

(1) Črtane določbe iz tega odloka se za obstoječe koncesijsko razmerje uporabljajo do prenehanja koncesijskega razmerja.

(2) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.

Odlok o spremembah Odloka o koncesiji za opravljanje določenih lokalnih gospodarskih javnih služb v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 13/2013) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

Prehodna in končna določba

7. člen

(1) Črtane določbe iz tega odloka se za obstoječe koncesijsko razmerje uporabljajo do prenehanja koncesijskega razmerja

Odlok o spremembah Odloka o koncesiji za opravljanje določenih lokalnih gospodarskih javnih služb v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/2014) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

Končna določba

4. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.