|
Na podlagi četrtega odstavka 96. člena ter v povezavi z
99. členom
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07; ZPNačrt) in 15. člena
Statuta Občine Zavrč (Uradni list RS, št. 64/99,
98/04) je Občinski svet Občine Zavrč na 2. korespondenčni seji dne 9.
11. 2007 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o spremembah in dopolnitvah izvedbenega prostorskega akta: Prostorski
ureditveni pogoji za območje Občine Zavrč |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se sprejmejo Spremembe in dopolnitve
prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Zavrč (v nadaljnjem
besedilu: spremembe PUP), ki jih je izdelal Ruris – Vekoslav Prejac,
s.p., Podgorci 130, pod številko 06-PUP-06. |
|
|
2. člen |
|
|
S spremembami PUP se spremenijo in dopolnijo Prostorski
ureditveni pogoji za območje Občine Zavrč (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 20/92-102, 22/92-p, 27/93-118, 26/94-103 in Uradni list RS,
št. 51-2777/97; v nadaljnjem besedilu: PUP). |
|
|
Spremembe PUP so v skladu z Odlokom o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega
družbenega plana Občine Zavrč (Uradni list RS, št. 30-1257/03 z dne 27.
3. 2003). |
|
|
V postopku celovite presoje vplivov na okolje je bilo
pridobljeno: |
|
|
– Okoljsko poročilo za odlok o spremembah in dopolnitvah
izvedbenega prostorskega akta: Prostorski ureditveni pogoji za območje
Občine Zavrč (izdelala družba Vodnogospodarski biro Maribor, d.o.o.,
Glavni trg 19/c, Maribor, pod št. projekta 2862/06, z datumom junij 2007
(dopolnjeno po reviziji: julij 2007)). |
|
|
– Okoljsko poročilo za odlok o spremembah in dopolnitvah
izvedbenega prostorskega akta: Prostorski ureditveni pogoji za območje
Občine Zavrč – Dodatek za varovana območja (izdelala družba
Vodnogospodarski biro Maribor, d.o.o., Glavni trg 19/c, 2000 Maribor,
pod št. projekta 2862/06-A, z datumom junij 2007 (dopolnjeno po
reviziji: julij 2007)). |
|
|
– Revizijsko poročilo o elaboratu: Okoljsko poročilo za
odlok o spremembah in dopolnitvah izvedbenega prostorskega akta:
Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Zavrč in Dodatek za
varovana območja (izdelala družba Aquarius, d.o.o. Ljubljana, Cesta
Andreja Bitenca 68, 1000 Ljubljana, brez številke in z datumom 6. 7.
2007). |
|
|
– Izjava revidenta o dopolnitvi Okoljskega poročila in
Dodatka za varovana območja po reviziji (Aquarius, d.o.o, Cesta Andreja
Bitenca 68, Ljubljana, brez številke in z datumom 9. 7. 2007). |
|
|
3. člen |
|
|
Drugi člen odloka o PUP se v celoti črta in se nadomesti z
novim drugim členom, ki se glasi: |
|
|
»2. člen |
|
|
Spremembe PUP se nanašajo na: |
|
|
– uskladitev besedila odloka s spremembami in dopolnitvami
prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za
območje Občine Zavrč, |
|
|
– uskladitev grafičnega prikaza območij urejanja s
spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin plana, |
|
|
– spremembe in dopolnitve meril in pogojev za posege v
prostor, |
|
|
– uskladitev s strokovnimi podlagami za varstvo kulturne
dediščine, |
|
|
– uskladitev z naravovarstvenimi smernicami za ohranjanje
narave (ker je v območju sprememb PUP posebno varstveno območje Natura
2000, koda PosVO SI3000011 Drava, na katero bodo spremembe PUP lahko
pomembno vplivale – je bilo z odločbo Ministrstva za okolje in prostor
odločeno, da je v postopku priprave sprememb PUP potrebno izvesti
postopek celovite presoje njegovih vplivov na okolje), |
|
|
– varovanje kvalitete bivanja, |
|
|
– merila in pogoje za posege v varovalni pas omrežja
posamezne gospodarske infrastrukture, |
|
|
– merila in pogoje glede varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
|
|
– merila in pogoje za potrebe obrambe in zaščite, |
|
|
– uskladitev glede gradnje pomožnih objektov, |
|
|
– tehnične popravke v veljavnem izvedbenem prostorskem
aktu. |
|
|
V tekstualnem delu vsebujejo spremembe PUP: |
|
|
– besedilo odloka, |
|
|
– seznam strokovnih podlag Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije (grafični prikaz enot kulturne dediščine je prikazan
v Strokovnih podlagah s področja varstva kulturne dediščine za spremembe
in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega
družbenega plana za območje Občine Zavrč), |
|
|
– prikaz naravovarstvenih smernic za spremembe PUP (podan
je v digitalnem zapisu in v dopolnilnem posebnem grafičnem izpisu), |
|
|
– smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja
prostora. |
|
|
V grafičnem prikazu so spremenjene in dopolnjene naslednje
prostorske vsebine: |
|
|
– kartografska dokumentacija PUP se spremeni tako, da se
uskladi s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega
in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Zavrč, |
|
|
– iz območja urejanja so izločene površine, ki se urejajo
z izvedbenimi prostorskimi akti (lokacijskimi načrti), |
|
|
– dopolni se grafični prikaz v merilu 1:5.000, ki se
prikaže v analogni in v digitalni obliki, in ki med ostalimi
dopolnitvami prikazuje območja ohranjanja narave, območja varstva
kulturne dediščine, območja rekreacije v naravnem okolju in območja
izključne ali omejene rabe. |
|
|
4. člen |
|
|
V celoti se črtajo vsi členi od 3. do vključno 47. in
ilustrativna priloga k odloku ter se nadomestijo z novimi členi, ki se
glasijo: |
|
|
»3. člen |
|
|
S tem odlokom se določa: |
|
|
– meja območja, |
|
|
– funkcija območja, s pogoji za izrabo in kvaliteto
graditve ali drugih posegov v prostor, |
|
|
– pogoje za urbanistično oblikovanje območja ter za
arhitektonsko oblikovanje objektov ali naprav oziroma drugih posegov v
prostor na tem območju, |
|
|
– pogoje glede komunalnega urejanja območja, |
|
|
– druge pogoje, ki so pomembni za izvedbo predvidenih
prostorskih ureditev oziroma posegov v prostor. |
|
|
II. MEJA OBMOČJA TER POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR |
|
|
1. Opis meje območja |
|
|
4. člen |
|
|
PUP velja za območje Občine Zavrč in so zato zunanje meje
občine tudi zunanje meje teh PUP. Iz celotnega območja urejanja s PUP so
izvzeta oziroma bodo izvzeta območja izvedbenih prostorskih aktov, kjer
se PUP ne more uporabljati v času njihove veljavnosti. Meje izvzetih
območij so oziroma bodo določene v odlokih o njihovih sprejemih. |
|
|
Tako PUP ne velja za območja naslednjih že sprejetih
lokacijskih načrtov: |
|
|
– OLN za območje P24-P1 Zavrč – obrtna cona |
|
|
(objava: Uradni list RS, št. 88/06), |
|
|
– DLN za območje P24-T1 Zavrč – mejni prehod |
|
|
(objava: Uradni list RS, št. 34/07). |
|
|
Z dnem uveljavitve posameznega občinskega ali državnega
lokacijskega načrta bodo iz ureditvenega območja PUP izvzeta naslednja
območja: |
|
|
– OLN za območje P24-R1 Zavrč (šport, rekreacija), |
|
|
– OLN za območje P24-S1 Zavrč (del zazidalnega načrta). |
|
|
2. Funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto
graditve ali drugih posegov v prostor |
|
|
5. člen |
|
|
PUP povzema funkcije poselitvenih območij, določene s
srednjeročnim družbenim planom Občine Zavrč. |
|
|
V naseljih, za katera so v dolgoročnem družbenem planu
občine podane urbanistične zasnove, se mora pretežna namembnost
ohranjati oziroma vzpostavljati v skladu s temi zasnovami. |
|
|
(prevladujoča raba območja) |
|
|
a) Kmetijstvo in gozdarstvo se ohranjata kot prevladujoči
rabi območja PUP. |
|
|
(urbanizirana naselja) |
|
|
b) Naselje Zavrč se opredeli kot občinsko središče. |
|
|
(stanovanjsko-kmečki deli poselitve območja) |
|
|
c) Vsa ostala naselja z razpršeno gradnjo (Belski vrh,
Drenovec, Gorenjski vrh, Goričak, Hrastovec, Korenjak, Pestike, Turški
vrh) se opredeljuje kot kmečka oziroma kmečko-stanovanjska naselja. |
|
|
(območja, namenjena za industrijske, obrtne, komunalne,
transportne in skladiščne dejavnosti) |
|
|
d) Za obrtne in proizvodne dejavnosti se rezervira
območja: |
|
|
– P24-P1 Zavrč – obrtna cona |
|
|
(kulturna dediščina) |
|
|
e1) Kot spomenike oziroma območja kulturne dediščine se
ureja območja, naselja, objekte in podobno, tako opredeljene s posebnimi
predpisi, in sicer: |
|
|
– Belski vrh – arheološko najdišče sv. Urban (EŠD 18141), |
|
|
– Belski vrh – hiša Belski vrh 18 (EŠD 22270), |
|
|
– Belski vrh – klet Belski vrh 3 (EŠD 22269), |
|
|
– Belski vrh – klet Belski vrh 88 (EŠD 22268), |
|
|
– Borl – območje kompleksnega varstva (KD 600445), |
|
|
– Gorenjski vrh – cerkev sv Janeza (EŠD 3525), |
|
|
– vplivno območje cerkve sv. Janeza na Gorenjskem vrhu
(EŠD 3525-vpliv), |
|
|
– Hrastovec v Halozah – kapelica v zaselku Vrhovec (EŠD
19879), |
|
|
– Hrastovec v Halozah – Urbanova kapelica (EŠD 19880), |
|
|
– Hrastovec v Halozah – klet Hrastovec 60 (EŠD 22266), |
|
|
– Hrastovec v Halozah – klet Hrastovec 116 (KD 600426), |
|
|
– Hrastovec v Halozah – zidanica Hrastovec 48 (EŠD 25651), |
|
|
– Hrastovec v Halozah – zidanica Švabovo (EŠD 22265), |
|
|
– Hrastovec v Halozah – znamenje (EŠD 19881), |
|
|
– Turški vrh – cerkev sv. Mohorja in Fortunata (EŠD 3526), |
|
|
– vplivno območje cerkve sv. Mohorja in Fortunata na
Turškem vrhu (EŠD 3526-vpliv), |
|
|
– Turški vrh – zidanica Turški vrh 20 (25664), |
|
|
– Zavrč – arheološko najdišče Prodnica (EŠD 14510), |
|
|
– Zavrč – cerkev sv. Nikolaja (EŠD 3523), |
|
|
– Zavrč – cerkev sv. Marije (EŠD 3524), |
|
|
– vplivno območje cerkve sv. Marije v Zavrču (EŠD
3524-vpliv), |
|
|
– Zavrč – grad Zavrč (EŠD 6518), |
|
|
– Zavrč – grajska klet (EŠD 22263), |
|
|
– Zavrč – domačija Zavrč 3 (EŠD 22264), |
|
|
– Zavrč – hiša Zavrč 6 (EŠD 22262), |
|
|
– Zavrč – vas (naselbinsko območje) (KD 600406), |
|
|
(ohranjanje narave) |
|
|
e2) Kot spomenike oziroma območja ohranjanja narave se
urejajo: |
|
|
– zavarovana območja (ZO): |
|
|
zavarovana območja, |
|
|
– Zavrč – nasad eksot pri gradu (SON) (delno ohranjen
nasad eksot pri gradu Zavrč s posameznimi zanimivimi primerki), |
|
|
– Hrastovec pri Zavrču – okrasni nasad in značilni kamniti
suhi zid (SON), |
|
|
– rastišče redkih rastlin v k.o. Drenovec (NS) (v gozdu v
k.o. Drenovec je rastišče stabilne populacije širokolistne lobodike in
lovorovolistnega volčina), |
|
|
– Zavrč – lipa pri gradu (NS) (v nasadu pri gradu Zavrč je
ohranjena lipa večjih dimenzij). |
|
|
območja, predlagana za zavarovanje, |
|
|
– krajinski park Drava (pKP) |
|
|
(območje predlaganega krajinskega parka predstavlja enega
zadnjih delov naravne struge reke Drave, ki obsega ekološko in
naravovarstveno najvrednejše biotope /stara struga Drave s prodišči,
meandri in obrežji, močvirja in trstišča, studenčnice z izviri ter
poplavnimi gozdi in logi. To so rastišča redke in ogrožene flore in
favne, ki so po domači in mednarodni zakonodaji deležna posebnega
varstva./), |
|
|
– naravne vrednote državnega oziroma lokalnega pomena |
|
|
(ime, kratka oznaka, status in evidenčna številka) |
|
|
Pregled naravnih vrednot: |
|
|
– Drava – reka 1 (sonaravna struga reke Drave z obrežji in
prodišči med Markovci in Zavrčem – NVDP, EŠ 1648), |
|
|
– Drava – rečna loka 2 (reka Drava z rečno loko na območju
med Markovci in Zavrčem – NVDP, EŠ 6953 V), |
|
|
– Gris – prodišče (polotok s prodiščem na Dravi pri Zavrču
– NVDP, EŠ 7045), |
|
|
– Drenovec – rastišče redkih rastlin (rastišče
širokolistne lobodike /Ruscus hippoglossum/ in lovorovolistnega volčina
/Daphne laureolum/ – NVLP, EŠ 7059OP), |
|
|
– Hrastovec – Koroščev hrast (dob izjemnih dimenzij v
Hrastovcu – NVLP, EŠ 7082). |
|
|
Pregled območij pričakovanih naravnih vrednot: |
|
|
– Haloze |
|
|
(območje pričakovanih geoloških naravnih vrednot obsega
območje, ki ga gradijo predvsem miocenske, s fosili bogate kamnine.
Možne so najdbe miocenskih fosilov – školjk, polžev, rakovic). Namen
opredelitve območij pričakovanih naravnih posegov je spremljanje posegov
v naravo, zlasti zemeljskih del, pri katerih obstoja velika verjetnost
odkritja novih naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih
geomorfoloških. Namen spremljanja zemeljskih del je odkrivanje,
zagotavljanje dokumentiranja, vrednotenje in ohranjanje na novo odkritih
naravnih vrednot. |
|
|
– habitatni tipi: |
|
|
– srednjeevropska suha in polsuha travišča s prevladujočo
vrsto Bromus erectus (značilnosti in območje nahajanja: suha in polsuha
sekundrana travišča Srednje Evrope, v Sloveniji izven submediteranskega
območja, pretežno na karbonatni podlagi, tudi na flišu in kisli peščeni
podlagi. Praviloma uspevajo na južnih eksponiranih legah. Tla so bazična
na karbonatih in ali nevtralna do zmerno kisla na flišu. Večinoma so
značilna za gričevnat svet tradicionalne kulturne krajine in so v
ekstenzivni negi, brez ali z zmernim gnojenjem. Značilne so številne
orhideje, nageljčki, pojalniki), |
|
|
– rečna prodišča in bregovi (rečna prodišča, sestavljena
iz manjših prodnikov), |
|
|
– vegetacija tekočih voda (sestoji zakoreninjenih vodnih
rastlin iz različnih rodov, vključno z mahovi in makroskopskimi algami), |
|
|
– nitrofilni gozdni robovi in vlažno obrečno visoko
steblikovje (zeliščna vegetacija, ki obroblja gozdove, rečne in potočne
bregove, kanale in podobno, vendar le na globokih, s hranili – posebno
še z dušikom – bogatih tleh), |
|
|
– mezotrofni do evtrofni gojeni travniki (mezofilni zmerno
do intenzivno gojeni travniki na prepustnih, bogatih, bolj ali manj
svežih do vlažnih tleh od nižin do submontanskega pasu na rahlo kislih
do nevtralnih tleh. To so visokoproduktivni, floristično srednje bogati
travniki), |
|
|
– bela vrbovja (drevesasta vrbovja z belo in krhko vrbo,
na redno poplavljenih rastiščih vzdolž rek in ob drugih vodah v nižinah.
Ob poplavah voda prinaša organske delce), |
|
|
– srednjeevropska črna jelševja in jesenovja ob tekočih
vodah (obrečni gozdovi velikega jesena in črne ali včasih sive jelše na
občasno poplavljenih rastiščih, ki so prek poletja dobro zračna), |
|
|
– ilirski bukovi gozdovi (bukovi gozdovi Dinaridov,
obrobja jugovzhodnih Alp in v subpanonskem gričevju; v gozdu je
podrast), |
|
|
– javorovi, jesenovi, brestovi in lipovi gozdovi v grapah
in na gruščnatih pobočjih (gozdov na vlažnih, hladnih in strmih
rastiščih v grapah in na gruščnatih pobočjih – na rastiščih, kjer bukev
ni konkurenčna), |
|
|
– bukovi gozdovi (gozd, v katerih prevladuje navadna
bukev, s primesjo drugih listavcev). |
|
|
(Habitatni tip je biotopsko ali biotsko značilna in
zaključena enota ekosistema. |
|
|
Zgoraj so navedeni habitatni tipi, ki se nahajajo na
območju občine, in ki so navedeni v Prilogi uredbe o habitatnih tipih
(Uradni list RS, št. 112/03) ter se prednostno ohranjajo.); |
|
|
– ekološko pomembna območja: |
|
|
(glej Uredbo o ekološko pomembnih območjih; Uradni list
RS, št. 48/04) |
|
|
– Drava – spodnja (EPO 41500) |
|
|
(EPO Drava – spodnja: kljub mnogim negativnim posledicam
posegov je to ekološko pomembno območje ohranilo izjemne kvalitete; na
posameznih odsekih, predvsem dolvodno od Ptuja, je Drava praktično
ohranjena v naravnem stanju; hidrogeomorfološki procesi oblikujejo in
odnašajo sipine in prodišča, ob bočni eroziji se odpirajo strme stene,
ob visokih vodah se polnijo in obnavljajo stranski rokavi in mrtvice,
poplave pa napajajo poplavne loge. Raznoliki vodni in obvodni habitati,
dve veliki vodni akumulaciji in nekatere gramoznice kot pomembni
antropogeni habitati ter ohranjena tradicionalna kulturna krajina z
ekstenzivnimi travniki in polji, so življenjski prostor do sedaj
evidentiranih prek 270 vrst ptic, približno 50 vrst rib, okoli 40 vrst
kačjih pastirjev, 30 vrst sesalcev, 14 vrst dvoživk, 9 vrst plazilcev in
prek 600 različnih vrst rastlin); |
|
|
– vinorodne Haloze (EPO 42400) |
|
|
(V Halozah je ohranjena tradicionalna kulturna krajina z
mozaično strukturo raznolikih gozdnih in negozdnih habitatnih tipov in
velikim številom ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih
vrst.); |
|
|
– posebna varstvena območja (PosVO): |
|
|
(glej Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih
Natura 2000), Uradni list RS, št. 49/04, 110/04) |
|
|
– Drava (PosVO SI 5000011) |
|
|
– Drava (potencialno pPosVO SI 5000220) |
|
|
– Haloze – vinorodne (potencialno pPosVO SI 3000117) |
|
|
(Posebno varstveno območje (območje Natura 2000) je
ekološko pomembno območje, ki je na ozemlju EU pomembno za ohranitev ali
doseganje ugodnega stanja ptic in drugih živalskih ter rastlinskih vrst,
njihovih habitatov in habitatnih tipov (33. člen ZON).) |
|
|
– biotska raznovrstnost v krajini: |
|
|
ohranjajo, razvijajo in ponovno vzpostavljajo se krajinska
pestrost in tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje
biotske raznovrstnosti. |
|
|
(Biotska raznovrstnost je raznovrstnost živih organizmov,
ki vključuje raznovrstnost znotraj vrst in med različnimi vrstami,
gensko raznovrstnost in raznovrstnost ekosistemov.). |
|
|
(območja rekreacijske, športne in turistične rabe) |
|
|
f) Predvsem za rekreacijsko in turistično rabo se nameni
območja: |
|
|
– P24-R1 Zavrč (šport, rekreacija) |
|
|
(območja posebnih namenov) |
|
|
g) Kot območja posebnih namenov se opredeljuje tudi
območja: |
|
|
– virov pitne vode, |
|
|
– nahajališč mineralnih surovin, |
|
|
– avtocest, hitrih cest in državnih cest, |
|
|
– poseganja v vodni režim, |
|
|
– mejnih prehodov, |
|
|
– čistilne naprave, |
|
|
– pokopališč. |
|
|
5.a člen |
|
|
Novogradnje v posameznem ureditvenem območju so možne, če
obstoječe infrastrukturno omrežje in naprave dopuščajo dodatne
obremenitve ali če so zagotovljeni sočasni ukrepi za izboljšanje ali
vsaj ohranjanje nivoja infrastrukturnih uslug pod pogoji, ki jih
določijo posamezni upravljalci infrastrukturnih sistemov. |
|
|
a) Kmetijske in gozdne površine |
|
|
6. člen |
|
|
a1) Kmetijske površine |
|
|
Na območjih kmetijskih zemljišč so dovoljene le prostorske
ureditve v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo
področje kmetijstva, z namenom zagotavljanja osnovne kmetijske
dejavnosti, Kmetijske operacije, kot jih določa zakon o kmetijskih
zemljiščih, se lahko izvajajo le na območjih, ki so v občinskem
prostorskem planu temu namenjene. |
|
|
Za proizvodnjo hrane na kmetijskih površinah se lahko
uporabljajo le dovoljeni gensko spremenjeni organizmi (GSO) zaradi
varstva zdravja ljudi in v minimalni, s predpisi določeni, oddaljenosti
od naravnih posevkov, da se prepreči mešanje GSO in naravnih posevkov. |
|
|
Na zemljiščih, opredeljenih z družbenim planom občine (v
nadaljnjem besedilu DP) kot kmetijska zemljišča, to je na območjih
najboljših kmetijskih zemljišč in območjih drugih kmetijskih zemljišč,
se dopušča: |
|
|
– obnova in vzdrževanje melioracijskih sistemov; |
|
|
– obnova in vzdrževanje infrastrukturnih objektov in
naprav, |
|
|
– gradnja infrastrukturnih objektov in naprav,
opredeljenih z DP, |
|
|
– gradnja objektov za urejanje vodnega režima, z namenom,
da se zagotovi obrambo pred poplavami in erozijo, varstva vodnih količin
in zalog, varstva kakovosti voda in vzdrževanje naravnih vodotokov, če
je tako opredeljeno z DP občine, |
|
|
– melioracije kmetijskih zemljišč, opredeljene za DP, in
manjše melioracije kmetijskih zemljišč velikosti do 5 ha, |
|
|
– obnova in vzdrževanje ribnikov in ribogojnic, |
|
|
– dela, povezana s posegi na sosednjih zemljiščih z drugo
namensko rabo, po katerih je mogoče takoj vzpostaviti prvotno stanje, |
|
|
– ureditev obor za živino in divjad, |
|
|
– ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijske
proizvodnje, |
|
|
– postavitev ograj okoli kmetijskih zemljišč je dovoljena
le v primeru, ko je ograjevanje potrebno za opravljanje kmetijske
dejavnosti; ograje ne smejo biti polne površine. |
|
|
Pomožni objekti se dopuščajo graditi v območjih stavbnih
zemljišč, opredeljenih z DP; čebelnjaki, rastlinjaki, leseni kozolci,
izvedba električnega priključka na kmetijskem zemljišču – električni
pastir (s transformacijo na 12 V), vodovodni priključek za intenzivno
gojenje povrtnin, napajališče (vodovodni priključek) za živino in
drobnico, ob predhodni ureditvi pašnih površin, ograje pašnikov ter
ograje za zaščito pred divjadjo, se dopuščajo graditi tudi na območjih
najboljših kmetijskih zemljišč in območjih drugih kmetijskih zemljišč,
če je k tej gradnji pridobljeno pozitivno soglasje pristojnega organa
oziroma službe in se gradnja prične na podlagi pravnomočnega gradbenega
dovoljenja. |
|
|
Na območju drugih kmetijskih zemljišč se dopušča tudi
obnova in vzdrževanje zakonito zgrajenih stanovanjskih in drugih
objektov. Na območjih razpršene gradnje, na katerih so zgrajena le
gospodarska poslopja, so dopustne zasnove novih kmetij, stanovanjska
gradnja pa je dopustna le, če se dokaže, da je v preteklosti
stanovanjska gradnja že obstajala. |
|
|
Ob izvajanju posegov, ki prekinjajo obstoječe dostope do
kmetijskih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti. |
|
|
Višinske razlike na terenu je potrebno premagovati z
brežinami. Gradnja opornih zidov je dovoljena le takrat, ko za uredbo
brežin ni na razpolago zadostnega zemljišča. |
|
|
Do izdelave podrobnejših navodil o dopustnosti poseganja
na kmetijska zemljišča se dopušča ureditev rekreacijskih površin v
odprtem prostoru, in sicer dvonamenske rabe območja – igrišče –
zatravljene utrjene površine in travniki, ureditev območij ob bajerjih
/ribnikih/ oziroma saniranih gramoznicah z obvodnim habitatom, s
sprehajalnimi potmi in razgledišči. |
|
|
V območjih za kmetijska gospodarstva (območja z oznako
»SK) so dopustni naslednji posegi: |
|
|
– gradnja gospodarskih objektov, hlevov ter ostalih
objektov, namenjenih kmetijski dejavnosti in gradnja enostavnih objektov
v skladu s pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih
objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z
objekti in pripadajočimi zemljišči, |
|
|
– gradnja, dozidave in nadzidave stanovanjskega objekta
ter spremembe namembnosti objektov, |
|
|
– rekonstrukcije, adaptacije, rušitve, nadomestne gradnje,
tekoča vzdrževalna dela in nujne funkcionalne dopolnitve obstoječih
objektov, |
|
|
– gradnja objektov za dejavnosti, ki predstavljajo
nadaljevanje predelave proizvodov kmetijskega gospodarstva in za
dopolnilne dejavnosti prebivalcev na kmetijah, |
|
|
– gradnja komunalne infrastrukture, |
|
|
– postavitev ograj za obore, |
|
|
– ograditev funkcionalnega zemljišča kmetije za potrebe
osamitve živali na kmetiji (karantena). |
|
|
Možna je gradnja celotnega kmetijskega gospodarstva ali
samo posameznih objektov. |
|
|
Na zemljiščih, opredeljenih v DP kot kmetijska, se dopušča
urejati tudi: |
|
|
– sprehajalne in jahalne poti, |
|
|
– kolesarske steze in |
|
|
– steze s športnimi napravami ter |
|
|
– podobno, toda le po obstoječih poteh. |
|
|
Gradnje, navedene pod četrto alineo drugega odstavka tega
člena (gradnja objektov za urejanje vodnega režima), se dopuščajo pod
pogojem, da z njimi soglašata: |
|
|
– pristojna institucija za varstvo narave ter |
|
|
– Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje,
Urad za upravljanje z vodami. |
|
|
a2) Gozdne površine |
|
|
Območje gozdov so zemljišča, na katerih je gozd ali so kot
gozdna zemljišča z mejo določena v izvedbenem prostorskem aktu. |
|
|
V območjih gozdov so dovoljeni posegi v prostor v skladu z
zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje gozdarstva, z
namenom zagotavljanja osnovne dejavnosti gospodarjenja z gozdovi. Posegi
v prostor v območju gozdov morajo biti v skladu z gozdnogospodarskim
načrtom pristojne gozdnogospodarske enote. |
|
|
Na območju gozdov je dovoljena: |
|
|
– izvedba vzdrževalnih del na obstoječih objektih in
napravah, |
|
|
– izvedba gozdnih učnih poti, |
|
|
– priprava ali gradnja vlak za spravilo lesa, če je tako
opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu, ki ga izdela Zavod za gozdove
Slovenije (26. člen Pravilnika o gozdnih prometnicah – Uradni list RS,
št. 104/04), |
|
|
– postavitev stalne gozdne žičnice, |
|
|
– ureditev stojišč stalnih naseljenih čebelnjakov in
stojišč za začasne dovoze čebel na pašo, na zemljiščih, ki so s pašnim
redom določena za stalne naseljene čebelnjake in stojišča za začasne
dovoze čebel na pašo (6. člen Pravilnika o katastru čebelje paše,
čebelarskem pašnem redu, prometu s čebelami in programu napovedi medenja
– Uradni list RS, št. 94/03), |
|
|
– postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je
takšna postavitev predvidena z lovskogojitvenim načrtom. |
|
|
Dopustni so naslednji posegi v gozd in gozdni prostor: |
|
|
– ureditev planinske poti, sprehajalne poti in trim steze
po obstoječih poteh, |
|
|
– gradnja gozdne ceste, ki je namenjena predvsem
gospodarjenju z gozdom, če se nahaja na prednostnem območju za gradnjo
gozdnih cest, ki je določeno v gozdnogospodarskem načrtu (3. člen
Pravilnika o gozdnih prometnicah), |
|
|
– postavitev premičnega čebelnjaka z razložljivimi panji, |
|
|
– gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki ne
zahtevajo presoje vplivov na okolje. |
|
|
Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če vplivi
posega v gozd ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije
gozdov. K zgoraj navedenim posegom je potrebno pridobiti soglasje Zavoda
za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor. |
|
|
Ograditev posameznih delov gozda ni dovoljena, razen v
primerih, ki so določeni z Zakonom o gozdovih (24. člen; Uradni list RS,
št. 30/93, 13/98 – Odl. US, 24/99, 56/99 ZON, 31/00, 67/02 ZG-A, 110/02
ZGO-1, 115/06,46/07). |
|
|
Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati,
razen če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu. |
|
|
Na celotnem območju je potrebno zagotoviti nemoteno
gospodarjenje z gozdom oziroma nemoten izvlek lesnih sortimentov po
obstoječih vlakah (priključitev vlak na transportne poti, možnost
kamionskega prevoza). |
|
|
a3) Območje varovalnih gozdov in gozdov s posebnimi nameni |
|
|
V varovalnih gozdovih so dopustni le posegi po tem odloku,
kolikor niso v nasprotju s predpisi, s katerimi so bili opredeljeni kot
varovalni gozdovi. |
|
|
Gospodarjenje in ravnanje z gozdovi na območjih varovalnih
gozdov in gozdov s posebnim namenom (gozdnih rezervatih) mora biti v
skladu z določili Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim
namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07) oziroma s predpisi lokalne
skupnosti, če je ta območja razglasila lokalna skupnost. |
|
|
a4) Ostala območja |
|
|
Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki
mejijo na območje gozdov, je treba načrtovati tako, da se ne posega v
obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je treba zagotoviti
naslednje minimalne odmike: |
|
|
– stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 25 m od gozdnega
roba; |
|
|
– ostali objekti, posegi in ureditve, ki so v nivoju
zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1,0 m. |
|
|
V projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši
odmik, če je iz soglasja Zavoda za gozdove Slovenije razvidno, da manjši
odmik ne povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcijo
gozdov in gozdnega prostora. |
|
|
Če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja
gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od
gozdnega roba. |
|
|
Ob izvajanju posegov v prostor, ki prekinjajo obstoječe
dostope do gozdnih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti. |
|
|
Višinske razlike na terenu je potrebno premagovati z
brežinami. Gradnja opornih zidov je dovoljena le takrat, ko za uredbo
brežin ni na razpolago zadostnega zemljišča. |
|
|
Dela na kmetijskih ali gozdnih zemljiščih, povezana s
posegi na sosednjih zemljiščih z drugo namensko rabo, ki bi lahko
povzročila večjo motnjo pri osnovni izrabi kmetijskih ali gozdnih
zemljišč, se dopuščajo pod pogojem, da z njimi soglašata: |
|
|
– upravni organ, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo, |
|
|
– pristojna institucija za varstvo narave. |
|
|
b) Urbanizirana stanovanjska območja |
|
|
6. a člen |
|
|
Novogradnje na posameznem ureditvenem območju so možne, če
obstoječe infrastrukturno omrežje in naprave dopuščajo dodatne
obremenitve ali če so zagotovljeni sočasni ukrepi za izboljšanje ali
vsaj ohranjanje nivoja infrastrukturnih uslug pod pogoji, ki jih
določijo posamezni upravljalci infrastrukturnih sistemov. |
|
|
7. člen |
|
|
Naselje Zavrč je opredeljeno kot občinsko središče.
Območje, ki predstavlja upravno središče naselja, je potrebno
dograjevati v njegovem gravitirajočem prostoru, z dopolnitvijo javnih
funkcij naselja in z vzpostavitvijo hierarhije centralnih funkcij.
Zaradi možnosti priključevanja novih objektov na javno infrastrukturo,
saj je oziroma bo v okviru naselja primarna komunalna infrastruktura
zagotovljena, se lahko širijo bivalne kapacitete naselja na preostale še
proste površine (in to predvsem kot gradnja stanovanjskih objektov s
stanovanji in prostori ali objekti dopolnilnih dejavnosti k
stanovanjem). |
|
|
V urbaniziranem stanovanjskem območju naselja Zavrč se
dopušča: |
|
|
– obnova in vzdrževanje vseh vrst objektov in naprav; |
|
|
– novogradnja in dozidava vseh vrst manjših objektov in
naprav; |
|
|
– novogradnja in dozidava večjih stanovanjskih in javnih
objektov ter objektov s pisarniško-poslovno dejavnostjo, |
|
|
– spreminjanje namenske rabe objektov in naprav, pod
pogojem, da se pretežna namembnost območij ne spreminja, |
|
|
– novogradnja in dozidava kmetijskih objektov in naprav,
pod pogoji, navedenimi v tem členu (za ekološko moteče objekte, za
nadomestne gradnje). |
|
|
Ekološko motečih objektov, kot so določene vrste obrti in
industrije, prometni objekti in športni objekti ter drugi objekti, ki so
lahko direktni ali posredni vir hrupa ali drugih motečih emisij, ki
ogrožajo osnovno namembnost območja, se praviloma ne dopušča urejati v
strnjenih delih naselja, temveč le izven teh oziroma ob robu naselja. |
|
|
Nadomestne gradnje se pravilom dopuščajo izvajati le
takrat, kadar bi bila nesmotrna obnova starih objektov ali če so ti
stari objekti arhitektonsko nekvalitetni, kar pa ne velja za zaščitene
objekte. |
|
|
c) Ostala naselja |
|
|
8. člen |
|
|
V kmečkih oziroma kmečko-stanovanjskih naseljih in
razpršeni gradnji se dopušča: |
|
|
– obnova in vzdrževanje vseh vrst objektov in naprav, |
|
|
– novogradnja in dozidava vseh vrst manjših objektov in
naprav, |
|
|
– novogradnja in dozidava večjih stanovanjskih in javnih
objektov ter objektov s pisarniško-poslovno dejavnostjo; |
|
|
– spreminjanje namenske rabe objektov in naprav, pod
pogojem, da se pretežna namembnost območij ne spreminja, |
|
|
– novogradnja in dozidava kmetijskih objektov in naprav,
pod pogoji, navedenimi v 7. členu (za ekološko moteče objekte; za
nadomestne gradnje). |
|
|
Nekmetijski posegi ne smejo poslabšati funkcionalnosti
kmetij in možnosti njihove širitve, z izjemo neizogibnih posegov v
javnem interesu in posegov v kmetije, ki se opuščajo, če s tem soglaša
upravni organ, pristojen za kmetijstvo. To določilo ne velja za posege
ki so dovoljeni s predpisom, ki določa pomožne objekte. |
|
|
Večji hlevi in večje širitve hlevov se praviloma dopuščajo
graditi oziroma urejati le na obodu naselja oziroma v delih naselja, ki
so vsaj na eni strani odprti proti zemljiščem, na katerih se ne
predvideva poselitev. |
|
|
d) Območja, namenjena za industrijske, obrtne, skladiščne in
transportne dejavnosti |
|
|
9. člen |
|
|
V območjih, rezerviranih z DP za industrijske, obrtne,
skladiščne in transportne dejavnosti, se dopušča: |
|
|
– obnova in vzdrževanje vseh vrst objektov in naprav; |
|
|
– novogradnja in dozidava vseh vrst manjših objektov in
naprav, razen kmetijskih; |
|
|
– novogradnja in dozidava javnih objektov in naprav; |
|
|
– spreminjanje namenske rabe objektov in naprav, pod
pogojem, da se pretežna namembnost območij ne spreminja; |
|
|
– novogradnje in dozidave vseh ostalih vrst objektov in
naprav pod pogoji, navedenimi v 7. členu (za ekološko moteče objekte; za
nadomestne gradnje). |
|
|
e1) Kulturna dediščina |
|
|
10. člen |
|
|
Na spomenikih oziroma območjih kulturne dediščine se
dopuščajo le posegi po tem odloku, kolikor niso v nasprotju s predpisi,
s katerimi so proglašeni za spomenike oziroma varovana območja kulturne
dediščine. |
|
|
Za posege na objektih, območjih in vplivnih območjih
kulturnih spomenikov in varovane kulturne dediščine si je treba
pridobiti kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa
kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, Območna enota Maribor. |
|
|
Zavod je v okviru zakonskih pristojnosti dolžan podati
usmeritve za posege na objektih in območjih kulturnih spomenikov, prav
tako v vplivnih območjih kulturnih spomenikov, ki so opredeljeni v
planskih dokumentih. V primeru večjih posegov, ki bi morebiti pomenili
poslabšanje stanja dominantne lege posameznih kulturnih spomenikov v
prostoru, se vplivno območje lahko tudi poveča. To pomeni, da je v
takšnih primerih potrebno v študijah presoje vplivov na okolje
upoštevati tudi kulturno dediščino. |
|
|
Za ostali prostor je zlasti v primerih oblikovalskih
pogojev treba upoštevati tipično arhitekturo lokalnega okolja. Pri tem
je treba opozoriti, da ta tipična arhitektura ne predstavlja
arhitekture, ki je nastala v času po 70. letih prejšnjega stoletja,
ampak je to tista arhitektura, ki je nastala pred tem časom. Zato morajo
arhitekturne značilnosti novih objektov biti skladne s kulturno krajino
in obstoječo arhitekturo. |
|
|
Se pa na območju Občine Zavrč nahaja tudi del nacionalno
pomembnega krajinskega območja Borl (opredeljeno v Strategiji
prostorskega razvoja Slovenije, Uradni list RS, št. 76/2004), kjer
morajo biti novogradnje objektov in drugi posegi še posebej usklajeni s
tipično arhitekturo tega območja. |
|
|
Občina Zavrč se nahaja v območju Haloz, kjer je
prevladujoča oblika poselitve razpršena gradnja. Upoštevati je treba
prilagoditev gradnje na lokalne značilnosti in uporabo tistih površin v
prostoru, kjer novi posegi ne pomenijo agresivnih tehničnih posegov, ki
imajo v Halozah za posledico sprožanje plazov. V Halozah je vsekakor
treba upoštevati razpršenost gradnje v prostoru in omogočiti gradnjo na
vseh zapuščenih stavbnih zemljiščih v občini. |
|
|
Na področju umetnostno arhitekturnih spomenikov in
dediščine je treba upoštevati dominantno lego kulturnih spomenikov, ki
jo v Občini Zavrč predstavljajo cerkev sv. Nikolaja (EŠD 3523) in cerkev
sv. Marije (EŠD 3524), obe sta v Zavrču, grad Zavrč (EŠD 6518),
naselbinsko območje Zavrč (predlog 600406), cerkev sv. Janeza na
Gorenjskem vrhu (EŠD 3525) ter cerkev sv. Mohorja in Fortunata na
Turškem vrhu (EŠD 3526). V primeru novogradenj v okolici je treba
upoštevati to dominantnost. |
|
|
V vplivnih območjih objektov kulturne dediščine je treba
vse novogradnje načrtovati tako, da njihova višina ne bo presegala
višine obstoječih stavb in bodo tako ohranjene značilne vedute na
cerkev. |
|
|
Za kapelice in znamenja, ki se praviloma nahajajo v
bližini stanovanjskih hiš, ni pričakovati večjih negativnih posledic. Za
tiste kapelic in znamenja, ki se nahajajo ob lokalnih cestah, pa je v
primeru zahtev po prestavitvi zaradi morebitne širitve ali
rekonstrukcije ceste treba upoštevati, da kapelic ni možno porušiti,
ampak jih je v sodelovanju s pristojno spomeniško službo možno v celoti
prestaviti na ustreznejšo lokacijo. |
|
|
Na arheoloških območjih, kjer je pozidava možna v skladu z
veljavnimi prostorskimi akti, je v času zemeljskih izkopov potreben
stalen arheološki nadzor. V primeru arheoloških najdb mora investitor na
lastne stroške zagotoviti izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno
odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki. V primeru
večjih arheoloških ostalin lahko pride celo do prezentacije najdb »in
situ«, to je na mestu najdbe. |
|
|
Etnološke spomenike predstavljajo posamezne domačije,
kleti, zidanice in podobno. Morebitne gradnje v njihovi bližini morajo
biti podrejene spomenikom in v zadostni oddaljenosti, tako da ostane
prostorska dominanta dediščine in spomenikov neokrnjena. Enako velja za
zgodovinske spomenike. |
|
|
Podrobnejša razdelitev na kulturne dediščine je prikazana
v grafičnem delu PUP s prikazom območja in oznake dediščine, ki je
povezava s strokovnimi podlagami za varstvo kulturne dediščine,
uporabljenih za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega plana občine. |
|
|
e2) Ohranjanje narave |
|
|
10.a člen |
|
|
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve,
izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij,
varstvo posebnih varstvenih ali Natura območij ter ohranjanje biotske
raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice
za pripravo prostorsko ureditvenih pogojev za območje Občine Videm«
(izdelal Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, januar
2006), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Zavrč. |
|
|
Podrobnejša razdelitev na zavarovana območja, območja
naravnih vrednot, posebna varstvena ali Natura območja in ekološko
pomembna območja je prikazana v grafičnem delu PUP, s prikazom območja
in oznake vrednote oziroma območja, ki je povezava s strokovnimi
podlagami iz prejšnjega odstavka. |
|
|
Na spomenikih oziroma območjih ohranjanja narave se
dopuščajo le posegi, dovoljeni po tem odloku, kolikor niso v nasprotju s
predpisi, s katerimi so proglašeni za spomenike oziroma območja
ohranjanja narave (kot je Odlok o razglasitvi in zavarovanju naravnih
območij in spomenikov narave v občini Ptuj; Uradni vestnik občin Ormož
in Ptuj, št. 14/79). |
|
|
Za posege oziroma za gradnjo objekta na teh območjih je,
skladno s 105. členom Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št.
96/04-UPB2 in 61/06 ZDru-1, 63/07), treba pridobiti naravovarstveno
soglasje. |
|
|
f) Območja rekreacijske in turistične rabe in turistična območja |
|
|
11. člen |
|
|
V območju vinskih cest se dopušča vse posege za osnovne
namembnosti, opredeljene z DP, pod pogojem, da so, razen vzdrževalnih
del, izvedeni po navodilih in v soglasju pristojne institucije za
varstvo kulturne dediščine oziroma za varstvo narave. |
|
|
V območju Haloz morajo širitve naselij, novogradnje in
prenove obstoječih objektov ter drugi posegi v prostor tipološko
izhajati iz krajevne tradicije in prispevati k ohranjanju tradicionalne
identitete krajine in naselja. |
|
|
(g) Ostala
območja posebnih namembnosti: |
|
|
(1) – območja
virov pitne vode, |
|
|
(2) – območja
nahajališč mineralnih surovin, |
|
|
(3) – območja
avtocest, hitrih cest in državnih cest, |
|
|
(4) – območja
poseganja v vodni režim, |
|
|
(5) – območja
mejnih prehodov, |
|
|
(6) – območje
čistilne naprave, |
|
|
(7) – območja
pokopališč. |
|
|
12. člen |
|
|
1. Območja virov pitne vode: |
|
|
V območjih virov pitne vode, kadar so zavarovani s
posebnimi občinskimi predpisi, se dopuščajo le posegi po tem odloku in
teh predpisih. Pod istimi pogoji se dopuščajo posegi na zemljiščih, za
katera se upravičeno domneva, da vplivajo na obstoječe in predvidene
vire pitne vode, ki še niso zavarovani s posebnimi predpisi. |
|
|
Za gnojišča, zbiralnike gnojnice in gnojevke do 150 m3,
ribnike, silose, vodna zajetja, namenjena namakanju in hlevske izpuste,
je treba preveriti vplive na vodni režim in stanje vodnega telesa ter
jih načrtovati minimalno 2 metra nad najvišjo gladino podzemne vode ter
jih zgraditi vodotesno, in sicer zaradi varstva vodnih virov. |
|
|
2. Območja nahajališč mineralnih surovin: |
|
|
V območjih nahajališč mineralnih surovin – gramoznicah,
glinokopih, kamnolomih in podobno, se dopuščajo: |
|
|
– novogradnja, dozidava, obnova in vzdrževanje objektov in
naprav za pridobivanje mineralne surovine, njeno predelavo in prodajo; |
|
|
– sanacijski posegi oziroma pretvorba območja v kmetijske
površine ali površine za potrebe gozdarstva, lovstva, ribištva, vodnega
gospodarstva ali rekreacije; vse pod pogojem, da je posamezno
nahajališče mineralnih surovin plansko opredeljeno. |
|
|
Nahajališča oziroma območja pridobivanja mineralnih
surovin, ki niso opredeljena z DP, se dopušča sanirati le po konkretni
planski opredelitvi. |
|
|
V območjih nahajališč mineralnih surovin so dovoljene
gradnje in prostorske ureditve v skladu z zakonom o rudarstvu in tiste,
ki služijo sanaciji degradiranih območij. |
|
|
V Občini Zavrč sicer trenutno ni pridobivalnih prostorov,
za katere bi država podelila rudarsko pravico za gospodarsko
izkoriščanje mineralnih surovin. |
|
|
Kamnolomi (največji med njimi leži južno od Zavrča –
Hrastovec) so opuščeni ali so samo z občasnim odvzemom naravnega kamna –
peščenjaka, iz katerega je mnogo stavb okoliških posvetnih ali sakralnih
objektov. Majhni opuščeni kamnolomi se naj primerno zavarujejo in
ostanejo kot takšni tudi v prihodnje dostopni za morebitni odvzem
mineralne surovine za adaptacijo in restavracijo različnih objektov. Za
območje kamnoloma južno od Zavrča (Hrastovec) je sicer predvidena
prostorska opredelitev, podana v planu. |
|
|
Na občinsko ozemlje sega tudi raziskovalni prostor za
nafto in plin ter geotermični energetski vir, za katerega ima rudarsko
pravico za raziskovanje Geoenergo d.o.o. iz Lendave, in sicer za dobo 5
let (do 15. 5. 2007). Kolikor se znotraj raziskovalnega prostora
načrtuje večji poseg v prostor, je investitor dolžan obvestiti nosilca
rudarske pravice za raziskovanje v zvezi s soglasjem za izvedbo posega. |
|
|
3. Območja avtocest, hitrih cest in državnih cest: |
|
|
V območju, ki ga ureja PUP, ni prometnic (avtocest in
hitrih cest), ki so v pristojnosti DARS, Družbe za avtoceste RS, d.d.. |
|
|
Naslednje prometnice so v pristojnosti Direkcije RS za
ceste: |
|
|
– državna cesta R1-228, odsek 1291 Spuhlja – Zavrč in |
|
|
– državna cesta R3-691, odsek 6251 Zavrč – Drenovec. |
|
|
V območju avtocest, hitrih cest in državnih cest se
dopušča: |
|
|
– posege v zvezi z graditvijo, obnovo in vzdrževanjem
avtocest, hitrih cest in državnih cest ter objektov in naprav, povezanih
z avtocesto, hitro cesto in državno cesto; |
|
|
– posege po konkretni osnovni planski opredelitvi, pod
pogojem, da ne bodo ovirali posegov v zvezi s cesto. |
|
|
Vse posege v varovalni pas ceste bo možno izvajati le po
predhodnem soglasju DARS, d.d., oziroma upravljalca ceste. |
|
|
Posegi v varovalni pas prometnic ne smejo biti v nasprotju
z njihovimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in
prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter
varovanje njenega videza in tudi ne smejo motiti rednega vzdrževanja
ceste. |
|
|
V varovalnem pasu ceste je treba načrtovati takšne
dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na cesto. V bodočem in
obstoječem varovalnem pasu naj se ne načrtuje stanovanjskih objektov in
takšnih dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko moteč. |
|
|
Vse prostorske ureditve morajo biti načrtovane v skladu z
Zakonom o javnih cestah. |
|
|
DARS, d.d. oziroma upravljalec ceste ne bo zagotavljal
dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma
za območja spremenjene rabe prostora kot tudi ne zaščite pred
morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja
avtocest, hitrih cest in državnih cest, glede na že izvedene oziroma
načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje teh cest. Zato je pri
načrtovanju ureditev ob avtocestah, hitrih cestah ali državnih cestah
treba upoštevati Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni
list RS, št. 12/04), Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju
(Uradni list RS, 105/05) ter Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni
list RS, št. 14/99). |
|
|
Gradnja ceste mora upoštevati pogoje namakanja kmetijskih
zemljišč. |
|
|
4. Območja poseganja v vodni režim: |
|
|
V območjih poseganja v vodni režim, opredeljenih z
družbeno verificiranimi dokumenti upravljalca z vodotoki, se morajo – ob
preostalih pogojih, izhajajočih iz opredelitve v družbenem planu –
upoštevati tudi pogoji iz teh dokumentov oziroma upravljalca z vodotoki. |
|
|
Na vodnem in priobalnem zemljišču vodotokov ter njihovih
pritokov in vodnih virov ni dovoljeno posegati v prostor, razen z deli,
ki izhajajo iz 37. člena zakona o vodah (ZV-1; Uradni list RS, št.
67/02, 110/02 ZGO-1, 2/04 ZZdrI-A, 10/04 Odl.US., 41/04 ZVO-1), in sicer
kadar gre za: |
|
|
– gradnjo objektov javne infrastrukture, |
|
|
– gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali po
drugih zakonih, |
|
|
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških
in bioloških lastnosti površinskih voda, |
|
|
– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
|
|
– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev
varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih
kopališčih, |
|
|
– gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred
onesnaženjem, in |
|
|
– gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in
reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
|
|
Pri predvidenih posegih je treba upoštevati varovanje
priobalnega zemljišča, in sicer pri vodotokih 1. reda 15 metrov od meje
vodnega zemljišča, pri vodotokih 2. reda 5 metrov od meje vodnega
zemljišča. Ti odmiki morajo biti usklajeni s predvidenimi ureditvami
vodotokov. |
|
|
Za posege v varstvenem pasu je treba pridobiti smernice in
mnenje Agencije RS za okolje (ARSO). |
|
|
Poplavno območje stoletnih vod je opredeljeno ob reki
Dravi. Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi
v prostor, ki lahko imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in
priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen
posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda v
skladu s 86. členom ZV-1. |
|
|
Za posege v območju, ki je poplavno ogroženo, je v fazi
izdelave projektne dokumentacije potrebna posebna preveritev. Predvideni
morajo biti ukrepi varovanja pred visokimi vodami in morajo biti
obdelani za celotno območje. |
|
|
Na erozijsko ogroženih območjih je treba pred posegi v
prostor zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe. Za posege na
območjih, kjer so zaznani erozijski procesi, je v fazi izdelave
projektne dokumentacije potrebna posebna preveritev. |
|
|
5. Območja mejnih prehodov: |
|
|
Območje z oznako P24-T1 Zavrč je območje mejnega prehoda
(MMP Zavrč). |
|
|
V območju mejnega prehoda se – potem, ko je lokacijski
načrt izveden – dopuščajo novogradnja, dozidava, obnova in vzdrževanje
objektov in naprav za potrebe državnih organov, špedicije, trgovine,
gostinstva, turizma in drugih storitev. |
|
|
6. Območje čistilne naprave: |
|
|
V območju čistilne naprave se dopuščajo novogradnje,
dozidave ter potrebna vzdrževalna dela na objektih in napravah. |
|
|
7. Območja pokopališč: |
|
|
Območje pokopališča je oznake P24-R2 Zavrč. |
|
|
V območju pokopališč se dopuščajo: |
|
|
– novogradnja, dozidava, obnova in vzdrževanje objektov in
naprav za pokopališko in spremljajoče dejavnosti; |
|
|
– sanacijski posegi oziroma morebitna pretvorba dela
območja v park oziroma spominski park; pod pogoji posebnih predpisov in
tega odloka. |
|
|
Območja, za katera je z DP predvidena izdelava izvedbenega
prostorskega načrta |
|
|
13. člen |
|
|
V območjih, za katera je z DP predvidena izdelava
izvedbenega prostorskega načrta, se dopuščajo: |
|
|
– novogradnje objektov in naprav, ki so nujno potrebni za
vzdrževanje obstoječe gradbene strukture ali za bivanje in delo
prebivalcev na teh območjih, pod pogojema, da te gradnje ne presegajo
definicije enostavnih ali manj zahtevnih objektov in da pisno določi
(definira) nujno potrebnost za urejanje prostora pristojen upravni
organ; |
|
|
– vzdrževanje objektov in naprav; |
|
|
– prečkanja infrastrukturnih in vodnogospodarskih objektov
in naprav; |
|
|
– pripravljalna dela za izvedbo izvedbenega prostorskega
načrta. |
|
|
V teh območjih objektom ni mogoče spreminjati namembnosti. |
|
|
Posegi po 3. in 4. alinei prvega odstavka tega člena se
dovoljujejo pod pogojem, da ne bodo ovirali izvedbe izvedbenega
prostorskega načrta, in tudi: |
|
|
– da za navedena dela zadošča priglasitev oziroma
lokacijska informacija oziroma je zanje potrebno pridobiti gradbeno
dovoljenje, |
|
|
– da z njimi niso prizadete pravice ali zakoniti interesi
drugih oseb, |
|
|
– da so predvidena dela v skladu z rešitvami v prostorskih
izvedbenih aktih. |
|
|
3. Pogoji za urbanistično oblikovanje območja ter za
arhitektonsko oblikovanje objektov ali naprav oziroma drugih posegov v
prostor na tem območju |
|
|
Parcelacija |
|
|
14. člen |
|
|
Parcelacija zemljišč mora, če je le mogoče, izhajati iz
tradicionalne parcelacije. Pestrost kulturne izrabe v nepravilnem rastru
polj in gradbenih parcel se praviloma ščiti, pod pogojem, da
razdrobljenost ni prevelika. K sistemom parcelacije morajo biti
pridobljena navodila in soglasja pristojne institucije za varstvo
narave. |
|
|
Osnovna urbanistična načela |
|
|
15. člen |
|
|
1. Širitev naselij se dopušča, če je usklajena s
tradicionalno zasnovo teh naselij in če s to zasnovo tvori zaokroženo
podobo posameznega naselja. |
|
|
V območju Haloz se dopušča le širitev naselij, ki
dopolnjuje tradicionalno zasnovo teh naselij. |
|
|
2. Širitev naselij in graditev posameznih stavb v naseljih
se dopušča, če se izvaja po krajevnih tradicionalnih značilnostih glede: |
|
|
– izbora vrste terena za gradnjo, lociranja cest in poti,
oblikovanja trgov in ulic ter lociranja javnih in drugih večjih zgradb; |
|
|
– ohranjanja pogledov na javne in druge večje zgradbe, na
značilne tradicionalne objekte in tradicionalne dele naselij ter na
krajinske kvalitete; |
|
|
– gradbenih linij, usmeritev slemen objektov, medsebojne
oddaljenosti objektov, mikrolociranja objektov glede na oblikovanost
terenov, podrejanja lokacij in gabaritov zasebnih objektov lokacijam in
gabaritom javnih objektov, oblikovanja gabaritov zasebnih in javnih
objektov ter pomožnih objektov, lociranja gospodarskih in pomožnih
objektov in podobnega; |
|
|
– morebitnih strukturalnih značilnosti fasad objektov in
pomožnih objektov v posameznih delih naselja. |
|
|
3. Gradnja stavb razpršene gradnje se dopušča, če se
izvaja po krajevnih tradicionalnih značilnostih glede: |
|
|
– izbora vrste terena za gradnjo, lociranja z ozirom na
ceste in poti; |
|
|
– ohranjanja pogledov na naselja in krajinske kvalitete; |
|
|
– lociranja objektov glede na oblikovanost terenov in temu
ustrezna usmeritev slemen objektov, oblikovanje gabaritov objektov ter
pomožnih objektov, lociranja gospodarskih in pomožnih objektov; |
|
|
– morebitnih strukturalnih značilnosti fasad objektov in
pomožnih objektov v posameznih območjih. |
|
|
V območju Haloz mora tudi likovna podoba objektov in
pomožnih objektov izhajati iz krajevnih tradicionalnih značilnosti. |
|
|
Kadar se predvideva ureditev območja več stanovanjskih in
drugih objektov, kot območje zaključene pozidave, pa zanj ni predvidena
izdelava lokacijskega načrta (temveč se pripravi le lokacijski
preizkus), je treba zasnovati predvsem: |
|
|
– cestno mrežo območja, |
|
|
– potek energetskih in komunalnih vodov, s poudarkom na
gravitacijski kanalizaciji, |
|
|
– povezave in soodvisnosti s sosednjimi območji, |
|
|
– pozidavo območja, |
|
|
– zasnove skupnih ureditev zelenih površin, |
|
|
– prostor za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov (ekološki
otok). |
|
|
Odmiki |
|
|
16. člen |
|
|
Objekte in pomožne objekte, ki imajo gabarite in strehe v
skladu z določili 17. člena tega odloka ter so take vrste, da njihova
raba ne more vplivati v večji meri škodljivo na zdravje ljudi, se
dopušča graditi v oddaljenosti 4 m in več od parcelnih meja brez
posebnih pogojev. |
|
|
Če so, po krajevni tradiciji, objekti oziroma pomožni
objekti od parcelnih meja manj oddaljeni, se dopušča zgoraj navedene
vrste objektov in pomožnih objektov graditi na obstoječe temelje oziroma
graditi po krajevni tradicionalni razdalji. |
|
|
Bliže parcelnih meja se dopušča graditi, če tako narekuje
oblikovanost terena. |
|
|
Gradnja bliže kot 4 m od parcelnih meja se dopušča le pod
pogojem: |
|
|
– da je zadoščeno sanitarnim in požarnim zahtevam, |
|
|
– da ni prizadeta javna korist, kadar gre za gradnjo na
meji odprtega javnega prostora in |
|
|
– da morajo biti razlogi za odmik, ki je manjši kot 4 m,
utemeljeni v načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja (kadar je le-to
predpisano). |
|
|
Minimalni odmiki od parcelnih meja za druge vrste objektov
se na osnovi zadostitve pogojev, navedenih v prejšnjem stavku, določijo
v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja. |
|
|
Objekt ali pomožni objekt, ki se gradi na proti sosednjemu
objektu na manjši razdalji, kot je višina slemena višjega od objektov,
mora imeti proti temu sosednjemu objektu ali pomožnemu objektu požarni
zid ali pa mora biti s tehničnimi ukrepi onemogočen prenos požara z
objekta na objekt. |
|
|
Gospodarsko poslopje mora biti od stanovanjskega ločeno s
požarnim zidom. |
|
|
Kadar naj bi bili pomožni objekti, ki izpolnjujejo pogoje
in zahteve glede največje velikosti, načina gradnje ter rabe in odmika
od sosednjih zemljišč, določene s posebnim pravilnikom, navedenim v 39.
členu tega odloka, zgrajeni bližje kot 4 m od parcelne meje, veljajo
zanje določila tega posebnega pravilnika. |
|
|
Kot oddaljenost od parcelne meje po določilih tega odloka
se šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji
najbližjo zunanjo točko objekta. Če ima objekt streho z napuščem ali
kakšno drugačno konzolno konstrukcijo, se kot najkrajša razdalja šteje
najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in navpičnico najbolj
izpostavljenega dela napušča oziroma konzolne konstrukcije. |
|
|
Varovalni pasovi, varovana območja in z njimi povezana soglasja |
|
|
16.a člen |
|
|
Če ni s posebnimi predpisi določeno drugače, znaša
varovalni pas posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture na
vsaki strani: |
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|1. avtoceste | 40 m,|
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|hitre ceste | 35 m,|
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|glavne ceste | 25 m,|
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|regionalne ceste | 15 m,|
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|kategorizirane občinske ceste | 10 m,|
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|državne kolesarske steze | 5 m,|
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|merjeno od zunanjega roba cestnega sveta; | |
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|2. nihalne žičnice | 20 m,|
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|krožne žičnice | 5 m,|
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|žičnice, ki pozimi deluje kot vlečnica: | 5 m,|
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|merjeno od osi nosilne oziroma vlečne vrvi; | |
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|3. prenosnega elektroenergetskega daljnovoda | |
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|nazivne napetosti 400 kV | 25 m,|
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|nazivne napetosti 220 kV | 25 m,|
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|nazivne napetosti 110 kV | 15 m,|
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|prostozračnega distribucijskega | |
|
|
|
|elektroenergetskega voda | |
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|nazivne napetosti 10/20 kV | 10 m,|
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|kabliranega distribucijskega elektroenergetskega| |
|
|
|
|voda | |
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|nazivne napetosti 10/20 kV | 5 m,|
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|merjeno od osi skrajnih vodov; | |
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|4. prenosnega plinovoda | |
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|z obratovalnim tlakom 16 bar in več | 100 m,|
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|distribucijskega plinovoda | |
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|z obratovalnim tlakom manj šim od 16 bar in | 30 m,|
|
|
|
|večjim od 1 bar | |
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|drugega distribucijskega plinovoda, | |
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|manjšega od 1 bar: | 5 m,|
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|merjeno od osi voda; | |
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|5. vodovoda, | |
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|kanalizacije, | |
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|toplovoda oziroma vročevoda, | |
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|voda, namenjenega telekomunikacijskim storitvam,| |
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in | |
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|drugih vodov, ki | |
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|služijo določeni vrsti gospodarske javne službe | |
|
|
|
|lokalnega pomena oziroma | |
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|so v javno korist, razen priključkov nanje: | 1,5 m,|
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
|merjeno od osi posameznega voda. | |
|
|
|
+------------------------------------------------+-------------+
|
|
|
Soglasja, ki jih morajo investitorji pridobiti pred
začetkom gradnje, če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen
objekt oziroma pomožni objekt, v varovalnem pasu, so soglasja oziroma
dovoljenja, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo obratovanje objektov
gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega odstavka, izdajajo
upravljavci teh objektov. |
|
|
Če ni s posebnimi predpisi določeno drugače, so varovana
območja: |
|
|
1. po predpisih, ki urejajo upravljanje s celinskimi in
podzemnimi vodami in z njimi določenih varstvenih območij (vodovarstvena
območja in območja kopalnih voda) in ogroženih območij (poplavna,
plazljiva, plazovita in erozijska območja), ter po predpisih, ki urejajo
rabo voda in upravljanje z vodnimi in priobalnimi zemljišči, ki segajo: |
|
|
– v primeru celinskih voda 1. reda |
|
|
15 m od meje vodnega zemljišča tekoče ali stoječe vode in |
|
|
– v primeru celinskih voda 2. reda |
|
|
5 m od meje vodnega zemljišča tekoče oziroma stoječe vode; |
|
|
2. po predpisih, ki urejajo kmetijstvo, zemljišča, ki so
primerna za kmetijsko obdelavo in so z mejo določena v izvedbenih
prostorskih aktih, razen zemljišč, na katerih so grajena območja kmetij; |
|
|
3. po predpisih, ki urejajo gozdarstvo, zemljišča, na
katerih je gozd ali so kot gozdna zemljišča z mejo določena v izvedbenih
prostorskih aktih, lahko pa tudi kot varovalni gozdovi in gozdovi s
posebnim namenom, katerih meje so razvidne iz akta o njihovi
razglasitvi; |
|
|
4. po predpisih, ki urejajo rudarstvo, zemljišča, na
katerih oziroma pod katerimi je rudniški prostor, katerega meje so
razvidne iz: |
|
|
– akta o pridobitvi rudarske pravice za raziskovanje
mineralne surovine in |
|
|
– akta o pridobitvi rudarske pravice za izkoriščanje
mineralne surovine; |
|
|
5. po predpisih, ki urejajo naravna zdravilna sredstva,
zemljišča, katerih meje so razvidne iz: |
|
|
– akta o razglasitvi naravnega zdravilnega sredstva in |
|
|
– akta o določitvi varstvenega območja naravnega
zdravilišča; |
|
|
6. po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, zemljišča,
katerih meje so razvidne iz: |
|
|
– akta o določitvi naravne vrednote, ekološko pomembnega
območja in posebnega varstvenega območja, |
|
|
– akta o zavarovanju naravnega spomenika, strogega
naravnega rezervata ali naravnega rezervata, |
|
|
– akta o zavarovanju narodnega, regijskega ali krajinskega
parka in |
|
|
– akta o začasnem zavarovanju dela narave v času njegove
veljavnosti; |
|
|
7. po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine,
zemljišča, katerih meje so razvidne iz: |
|
|
– registra kulturne dediščine, |
|
|
– akta o razglasitvi kulturnega spomenika in |
|
|
– akta o začasni razglasitvi za kulturni spomenik, v času
njegove veljavnosti; |
|
|
8. po predpisih, ki urejajo letalstvo, zemljišča, na
katerih je območje izključne rabe letališča, vzletišča oziroma
infrastrukturnega objekta navigacijskih služb zračnega prometa ter
zemljišča, nad katerimi je na podlagi predpisov, ki urejajo letalstvo,
določeno območje nadzorovane rabe in območje omejene rabe; |
|
|
9. po predpisih, ki urejajo področje obrambe; |
|
|
10. po predpisih, ki urejajo varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami. |
|
|
Soglasja morajo investitorji pridobiti pred začetkom
gradnje, če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen objekt ali
pomožni objekt, v območju, ki je z aktom oziroma predpisom o zavarovanju
opredeljeno kot varovano območje. |
|
|
Gabariti objektov in strehe |
|
|
17. člen |
|
|
Dopušča se le gradnje, glede na krajevne tradicionalne
značilnosti, pritličnih ali visokopritličnih objektov, s kletjo in
izkoriščenim podstrešjem, podolgovate, L ali T oblike. |
|
|
Kleti se dopuščajo, tudi na nagnjenih terenih, le v povsem
ali do 2/3 vkopani izvedbi. Če podtalnica ali sestava tal ne dopušča
podkletitve, se zvišanje objektov ne dovoljuje. |
|
|
V delih območja, opredeljenih kot ostala naselja, sme
znašati etažnost največ K+P+M. Lahko se poveča na največ K+P+1N+M, če jo
– po preveritvi zadostitve določilom 15. člena – odobri Služba mestnega
arhitekta. |
|
|
Razmerje tlorisnih stranic osnovnega pravokotnika
enodružinskega stanovanjskega objekta oziroma daljšega kraka takega
objekta L ali T oblike, se dopušča v razmerju vsaj 1:1,25, ki ga je
dopustno dograjevati na daljši strani. Razmerje teh stranic se dopušča v
velikosti 1:3, če gre za gospodarske, javne, poslovne in večstanovanjske
objekte, objekte za intenzivno živinsko rejo in podobne večje objekte.
Izjeme od določil, navedenih v prvem delu tega odstavka, se dopušča le,
če jih, po preveritvi zadostitve določilom 15. člena, odobri Služba
mestnega arhitekta. |
|
|
Strehe objektov se dopušča graditi le kot simetrične
dvokapnice; enokapne strehe se dopuščajo le na ozkih prizidkih.
Slemenitev mora potekati vzdolž daljše smeri. Naklon strehe mora meriti
od 35 do 45 stopinj in kritina mora biti iz žgane opeke ali iz betona v
obliki in barvi kritin iz žgane opeke. |
|
|
Po stavbnem izročilu za posamezna območja se dopušča
izvedba streh s čopi in s strešnimi okenskimi hišicami. Dopušča se tudi
slamnata streha. |
|
|
Izjemoma se dopušča pri objektih, kjer terja funkcija
velike širine objektov, kot so proizvodni objekti in hlevi, naklon
strehe manjši, in sicer minimalno 25 stopinj ali izvedbo simetrične
dvokapnice z lomljenima strešinama, katera vrhnja dela se krijeta s
tradicionalno ravno pločevino na opažu, spodnja pa z opečno ali betonsko
kritino v zgoraj predpisanem videzu in naklonu. Širina, opredeljena kot
»velika širina ali veliki prosti razpon«, znaša > 16,00 m. |
|
|
Ravne strehe se dopuščajo izvajati le za funkcionalne
pohodne terase. |
|
|
Prenova streh se dopušča le ob upoštevanju zgoraj
navedenih določil. Sanacija streh je praviloma mogoča le po osnovnem
projektu; ob tem je zahtevana dokazljivost prvotne zasnove. |
|
|
Kapne lege se praviloma ne podzidavajo. Največja dopustna
višina podzidave kapne lege je 0,6 m (tri vrste opečnih zidakov). Na
gospodarskih objektih se te podzidave ne dopuščajo. |
|
|
Na objektih v območju PUP, ki niso s posebnimi predpisi
opredeljeni kot kulturni spomeniki ali so kako drugače zavarovani, je
možna uporaba tudi drugačnih kritin ali drugačnih naklonov in lomov
strešnih ploskev, kot so navedeni v prejšnjih odstavkih tega člena, če
uporabljene kritine, njihov barvni videz in nakloni strešnih ploskev
niso v nasprotju z značilnostmi prostora, obstoječih grajenih struktur
in naravo načrtovanih prostorskih ureditev ter zagotavljajo ohranjanje
posameznih sestavin kulturne dediščine v naseljih. |
|
|
Okna, balkoni in fasadne obdelave |
|
|
18. člen |
|
|
Okna morajo biti praviloma pokončna, enotna in opremljena
z dvokrilnimi lesenimi polkni ali ustreznimi roletami. |
|
|
Izvedba balkonov se dopušča, z ozirom na stavbno izročilo
za posamezna območja, le v obliki tako imenovanih svisli po celi dolžini
čelnih fasad ali v obliki gankov na čelnih ali bočnih fasadah. Ograja
balkonov mora biti praviloma lesena s pokončno strukturo. |
|
|
Dopušča se uporaba le tistih fasadnih materialov, ki so po
stavbnem izročilu značilni za posamezna območja. Ometi morajo biti
gladki in svetlo obarvani. Talni zidci morajo biti zaribani in praviloma
v sivih barvnih odtenkih. |
|
|
Pri sakralnih objektih in javnih objektih se haloški
stavbni kamen lahko na krajevno tradicionalne načine uporabi kot okrasni
kamen. |
|
|
Leseni deli se morajo praviloma barvati v v srednjetemnih
barvnih odtenkih avtohtonih vrst lesa. Čelnih zatrepov zidanih
stanovanjskih hiš in javnih objektov se praviloma ne oblaga z lesenimi
opaži. |
|
|
Zračenje podstrešij gospodarskih poslopij mora praviloma
biti izvedeno prek čelnih zatrepov z značilnimi svetlobnimi mrežami ali
pokončnimi deskami, odvisno od krajevnih tradicionalnih značilnosti. |
|
|
Okrasja starih fasad profilacijo (obrobe odprtin, vogalov
in streh, členitve sten in podobno) se morajo pri prenovi fasad tudi
obnoviti. |
|
|
Na objektih, starejših od 50 let, se ne dopušča
modernizacija zunanjosti. |
|
|
Novogradnje zahtevneje oblikovanih objektov |
|
|
19. člen |
|
|
Večstanovanjske objekte, šole, gasilske domove in kulturne
domove, verske objekte, poslovne objekte, upravne objekte, objekte za
turizem, gostinstvo in rekreacijo in podobno ter objekte tipa vila se
dopušča v območju PUP graditi kot enonadstropne, ter izven zgodovinskih
gradbenih linij z drugačnim oblikovanjem streh, balkonov in podobnega,
kot je predpisano v prejšnjih določilih tega odloka. Ostaja pa pogoj, da
se streha pokriva s kritino po 17. členu, z izjemo javnih servisov za
goriva, zadoščeno pa mora biti tudi pogoju, da urbanistično postavitev
in oblikovno podobo teh objektov odobri Služba mestnega arhitekta. |
|
|
Dodatna merila za odstopanje od teh določil so lahko še
višinski gabarit, razmerja gabaritov, vrsta strehe, postavitev na
parcelo, velikost in oblika parcele, materiali, gradiva in podobno. |
|
|
K idejnim rešitvam zahtevneje oblikovanih stavb in k
urbanistični postavitvi ter oblikovni zasnovi vseh pomembnejših stavb
oziroma objektov mora podati svoje mnenje Služba mestnega arhitekta. |
|
|
Oblikovanje objektov v območjih, namenjenih za
industrijske, obrtne, skladiščne itransportne dejavnosti ter v območjih
posebnih namembnosti po točki g) 5. člena |
|
|
20. člen |
|
|
V območjih, namenjenih za industrijske, obrtne, skladiščne
in transportne dejavnosti ter v območjih posebnih namembnosti po točki
g) 5. člena, se dopušča oblikovanje objektov in naprav po tehnoloških in
konstrukcijskih zahtevah (npr. opečne strehe niso nujne), pod sledečimi
pogoji: |
|
|
– izbirati se mora gabarite in barve, ki se prilagajajo
pokrajini; |
|
|
– izbirati se mora gabarite, ki višinsko bistveno ne
izstopajo v pokrajini; |
|
|
– oblikovanje objektov in naprav mora biti estetsko,
idejne rešitve pomembnejših objektov pa mora odobriti služba mestnega
arhitekta; |
|
|
– izdatno se mora ozeleniti okolje teh objektov in naprav. |
|
|
Urejanje prostega prostora |
|
|
21. člen |
|
|
Na posameznih območjih krajine so dovoljene le tiste
gradnje, ki so za osnovno rabo območja sprejemljive in z njo skladne,
ali rabi območja služijo. |
|
|
Relief, površinski vodotoki in vegetacija se dopuščajo v
večji meri spreminjati le, če se dokaže, da dajejo posegi večje
ekonomske ali druge prednosti v primerjavi s prvotnim stanjem in če
soglaša pristojna institucija za varstvo narave. |
|
|
Pri urejanju kmetijskih in stavbnih zemljišč se morajo
praviloma ohranjati pasovi vegetacije na mejah, drevoredi, markantnejša
drevesa, skupine dreves, deli neokrnjene krajine, obraščene struge
potokov in melioriranih vodotokov, žive meje in podobno. |
|
|
Erozija vetra in vode ter plazovitost terena se praviloma
preprečujeta z zasaditvijo vegetacije. |
|
|
Za podporne ali oporne zidove, urejanje vodotokov in
podobno se dopušča uporabljati le naravni material. To določilo velja
tudi za obnovo. |
|
|
Za urejanje vinogradov in sadovnjakov ter podobnega se
dopušča urejanje teras le s soglasjem pristojnega kmetijskega zavoda in
pristojne institucije za varstvo narave. |
|
|
Okolja objektov in naprav v območjih, namenjenih za
industrijske oziroma obrtne ali skladiščne in transportne dejavnosti ter
v območjih posebnih namembnosti po g. točki 5. člena in proizvodnih
objektov v ostalih območjih PUP, se mora takoj po zaključku gradbenih
del urediti z izdatno ozelenitvijo z že bolj odraslimi sadikami dreves.
To je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja. |
|
|
Izkopi v nahajališčih mineralnih surovin se morajo sproti
sanirati. |
|
|
Prostore pred zgradbami se dopušča urejati le po krajevnih
zgodovinskih značilnostih. To velja za izvedbo dostopov in dohodov,
zelenic, ograj, stopnišča v zgradbo in podobnega. |
|
|
Ograje proti cesti ali sosednji parceli se dopušča
izvajati le tam, kjer so take ograje avtohtoni del ureditve okolja.
Lahko so postavljene na mejo. |
|
|
Ograje morajo biti praviloma lesene, v čimbolj avtohtoni
izvedbi, ali iz žive meje iz avtohtonih grmovnic. To so gaber, rdeči
dren, pušpan, leska, kalina, črni bezeg, črni trn, češmin, trdoleska,
dobrovita, brogovita, krhlika in podobno. |
|
|
Za izvedbo ograj se ne dopušča uporaba bodeče žice,
oblikovno neustreznih betonskih elementov in odpadnih materialov. |
|
|
Medsosedske ograje se praviloma naj ne bi gradile višje
kot 1,2 m. Ob javni cesti njihov zgornji rob oziroma pozicija ne sme
posegati v polje preglednosti, zato se mora pred gradnjo ograje
pridobiti soglasje upravljalca javne ceste. |
|
|
Če je tako določeno v soglasju, se dopušča postavljati
ograje na vrhu podpornega ali opornega zidu in bliže cesti, če gre za
ograje na že začetih gradbenih predelih. |
|
|
Ograje ob isti cesti v naselju se dopuščajo le v enaki
višini in enaki oddaljenosti od ceste. Če so obstoječe ograje višje od
1,2 m, velja za nove ograje ob isti cesti, da ne smejo biti višje od 1,2
m. Oddaljenost ograj od javnih poti se določi v postopku za pridobitev
dovoljenj. |
|
|
Po materialu in višini je dopustno odstopanje ograj v
proizvodnih in drugih območjih, ki morajo biti zavarovana. Te ograje
morajo biti po celi višini intenzivno zazelenjene. Po višini je dopustno
tudi odstopanje ograj, ki so obenem tudi protihrupne zaščite. Glede
oblikovanja in materialov teh ograj se morajo upoštevati določila tega
in 25. člena. |
|
|
Oblikovanje večjih elementov urbane opreme |
|
|
22. člen |
|
|
Za postavljanje urbane opreme veljajo določila posebnega
predpisa, opredeljenega v 39. členu tega odloka. |
|
|
Večje objekte urbane opreme, torej avtobusne čakalnice,
telefonske govorilnice, prodajne kioske in podobno, se dopušča
postavljati pod sledečimi pogoji: |
|
|
– da se jih lahko gradi samo na javnih površinah ali
neposredno ob njih, |
|
|
– če se jih gradi na javni površini, ne smejo ovirati
njene splošne rabe, |
|
|
– če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev
urbane opreme potrebno pridobiti soglasje upravljalca javne ceste, |
|
|
– da ne smejo imeti novih priključkov na objekte javne
gospodarske infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe
priključke, |
|
|
– oblikovani morajo biti estetsko, skladno z regionalno
tradicionalno arhitekturno tipologijo in |
|
|
– k urbanistični postavitvi ter oblikovanju objektov mora
biti pridobljeno mnenje Službe mestnega arhitekta. |
|
|
Prodajne kioske in stojnice, kot začasne objekte, ki so
namenjeni sezonski turistični ponudbi, se dovoli postavljati le izjemoma
in le začasno za dobo največ enega leta (po tem času se mora dovoljenje
obnoviti). |
|
|
Elemente urbane opreme je dovoljeno umeščati v prostor le
na podlagi soglasja ustrezne službe Občine Zavrč. |
|
|
Postavljanje spominskih obeležij |
|
|
23. člen |
|
|
Za postavljanje spominskih obeležij (kip oziroma spomenik,
spominska kapelica, spominska plošča) veljajo določila posebnega
predpisa, opredeljenega v 39. členu tega odloka. To določilo velja tudi
za postavljanje spominskih in verskih obeležij izven pokopališč. |
|
|
4. Pogoji glede komunalnega urejanja območja |
|
|
Splošni pogoji in merila |
|
|
24. člen |
|
|
Urejanje komunalnih omrežij se dopušča pod sledečimi
pogoji: |
|
|
– istovrstni objekti morajo imeti čimbolj enakovredne
pogoje glede priključkov; |
|
|
– upoštevati se morajo tradicionalne povezave med kraji; |
|
|
– omrežja se morajo čimbolj prilagajati oblikovanosti
terena, relief, površinski vodotoki in vegetacija se kar najmanj
spreminjajo; |
|
|
– omrežja se morajo čimbolj izogibati kvalitetnim
kmetijskim in gozdnim površinam ter kompleksom takih površin. Če je le
mogoče, naj ne prečkajo značilnih krajinskih predelov. To posebno velja
za prostozračne vode, ceste in plinovod; |
|
|
– v naseljih se morajo komunalni vodi izvajati podzemsko,
to določilo velja tudi za obnovo; |
|
|
– praviloma se morajo komunalni vodi voditi v cestnem
svetu; |
|
|
– za več objektov se po možnosti pripravijo isti
priključki; |
|
|
– na posameznih odsekih se morajo po možnosti izgraditi
vse komunalne naprave obenem, pred dokončno ureditvijo ceste; |
|
|
– večji objekti komunalnih omrežij, kot so
transformatorske in črpalne postaje, vodohrami, parkirišča in podobno,
se morajo postavljati nevpadljivo, po možnosti v sklopu z drugimi
objekti in maskirani z zelenjem; |
|
|
– upoštevati je treba minimalne in horizontalne odmike z
drugimi novimi instalacijami; |
|
|
– vsa križanja z obstoječimi komunalnimi vodi in napravami
morajo biti izvedena v skladu s soglasji pristojnih organov in
organizacij; |
|
|
– približevanja in križanja z ostalimi podzemnimi vodi in
nadzemnimi objekti se z odmiki lahko v soglasnosti z lastnikom oziroma
upravljalcem zmanjšajo na minimalno razdaljo z ustrezno zaščito. |
|
|
V varovalnih pasovih prometne infrastrukture, določenih v
zakonih in predpisih, je dovoljena gradnja, nadomestna gradnja,
dozidava, nadzidava, sprememba namembnosti in hortikulturne ureditve le
s soglasjem upravljalca prometne infrastrukture in v skladu z osnovno
namensko rabo. |
|
|
Posebni pogoji prometnega urejanja |
|
|
25. člen |
|
|
Ceste se morajo locirati po regionalnih zgodovinskih
značilnostih. |
|
|
Vsaka gradbena parcela oziroma vsak objekt mora imeti
zagotovljen dostop in dovoz za motorna vozila na javno cesto. Dostop
mora biti urejen po lastnem zemljišču ali pa mora biti pridobljena
služnostna pravica na parcelah, preko katerih vodi dovoz do zemljišča
oziroma posega. |
|
|
Javni in drugi objekti, v katerih se zadržuje večje
število ljudi, morajo imeti lastno parkirišče in morajo biti z vseh
strani dostopni z gasilskimi vozili. Nosilnost interventnih poti mora
biti najmanj 10 ton, široke pa morajo biti najmanj 3,5 m. |
|
|
Morebitne zapore (konfini, rampe, količki, cvetlična
korita, drugo) morajo biti izvedene tako, da jih je mogoče v primeru
gasilske ali druge urgentne intervencije nemudoma in brez težav
odstraniti. |
|
|
Preveriti oziroma simulirati je potrebno prometne dostope
v primeru večje intervencije od zunaj, zlasti pri večjih stavbnih
kompleksih. |
|
|
Pri gradnji lokalnih cest, dovozov in priključkov
posameznih objektov se upoštevajo širine, določene s predpisi.
Dimenzionirani in izvedeni morajo biti tako, da zagotavljajo dostop za
interventna vozila v primeru požara in drugih nesreč. |
|
|
Praviloma ne sme biti slepih cest. Cesta se sme
priključiti na cesto iste kategorije oziroma na en razred višje
kategorizirano cesto. Vsako križišče ali priključek mora imeti minimalne
pregledne trikotnike, brez ovir, višjih od 0,50 m, v velikosti, odvisni
od dovoljene hitrosti. Na cestah, ki se ne morejo navezati na druge
ceste, se morajo urediti obračališča z minimalnim radijem 4,6 m,
potrebnim za komunalna in gasilska vozila. |
|
|
Poti za pešce morajo biti ob vozišču višinsko ločene ali
speljane ločeno od vozišča. |
|
|
Ob modernizaciji cest in poti se mora preveriti stanje
komunalnih vodov, ki pod njimi potekajo. Dotrajane naprave se morajo
pred modernizacijo ceste obnoviti. |
|
|
Protihrupne zaščite morajo biti estetsko oblikovane ali iz
grmovja in drevja. Za te zaščite se ne dopušča uporaba betonskih ali
pločevinastih sten. |
|
|
Število zagotovljenih parkirnih mest (PM), praviloma na
gradbeni parceli, ki pripada objektu, ne sme znašati manj kot: |
|
|
– za stanovanjske objekte: |
|
|
– blok in/ali večje stavbe: 1,5 PM/stanovanje, |
|
|
– vila-blok: 2 PM/stanovanje, |
|
|
–stanovanjske hiše: 3 PM, |
|
|
– za poslovne objekte: |
|
|
–1 PM/30 m2 neto etažnih površin, vendar ne manj kot 2 PM, |
|
|
– za prodajne prostore: |
|
|
– 1 PM/30 m2 neto etažnih površin, vendar ne manj kot 2 PM
za prodajne prostore s prehrambenimi artikli oziroma |
|
|
– 1 PM/50 m2 neto etažnih površin, vendar ne manj kot 2
PM/lokal za prodajne prostore z neprehrambenimi artikli, |
|
|
– za prireditvene prostore: |
|
|
– 1 PM/5 sedežev, |
|
|
– za gostinske lokale (površine za zaposlene obravnavane
kot poslovni objekt): |
|
|
– 1 PM/4 sedeže, vendar ne manj kot 5 PM, |
|
|
– za vzgojne in izobraževalne ustanove (površine za
zaposlene obravnavane kot poslovni objekt): |
|
|
– osnovne šole in vrtci: 1 PM /20 učencev, |
|
|
– za proizvodne obrate, skladišča, razstavne prostore
(površine za zaposlene obravnavane kot poslovni objekt): |
|
|
– 1 PM/100 m2 bruto proizvodne površine. |
|
|
Pri mešani rabi se dimenzioniranje števila parkirišč, z
upoštevanjem časovno diferenciarane souporabe, določi z vsakokratno
presojo okoliščin posebej. |
|
|
Poleg površin za parkiranje avtomobilov morajo biti v
enakem številu zagotovljene tudi površine za parkiranje ali shranjevanje
koles. |
|
|
Posebni pogoji urejanja vodovoda |
|
|
26. člen |
|
|
Upoštevati je treba določila Pravilnika o oskrbi s pitno
vodo (Uradni list RS, št. 35/06), glede oskrbe prebivalstva z zdravo
pitno vodo. |
|
|
Bivalni objekti, ki so ali se grade ob javnem vodovodu, se
morajo nanj priključiti. Kolikor na območju ni javnega vodovodnega
omrežja, si mora uporabnik zagotoviti lastno oskrbo s pitno vodo in
pridobiti vodno pravico, kadar je to potrebno, ter sam zagotoviti
zadostne količine požarne vod ali na drugačen način zagotoviti požarno
varnost. Urejanje zasebnih zajetij pitne vode se dopušča le ob soglasju
zdravstvenega inšpektorata in lokalne skupnosti oziroma Občine Zavrč. |
|
|
Izvedba javnega vodovoda v naseljih se praviloma dopušča
le ob istočasni izvedbi javne kanalizacije. |
|
|
Javni vodovod mora imeti zadostni pritisk in količino vode
za priključitev hidrantov, ki se morajo postaviti v naseljih in v
bližini objektov, v katerih se pogosto nahaja večje število ljudi, ter v
bližini objektov z večjo požarno obremenitvijo in specifičnih objektov s
požarnega vidika. |
|
|
Pri gradnji in vzdrževanju javnih sistemov za oskrbo s
pitno vodo je treba upoštevati določila standarda SIST EN 805 in druge
predpise, ki urejajo to področje. Materiali in snovi, ki so v stiku s
pitno vodo, ne smejo glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških
lastnosti vplivati na skladnost pitne vode. |
|
|
Vodnjaki se morajo ohranjati. Vodnjaki z večjo in stalno
količino vode se morajo vzdrževati, ostali vodnjaki pa se morajo
prekriti oziroma zaščititi. Zasipavanje vodnjakov, posebno z odpadki, se
ne dopušča. |
|
|
Vodovodne cevi morajo biti položene nad kanalizacijskimi
in razdalje do teh cevi morajo biti najmanj 0,5 m. |
|
|
Komunalni vodi morajo biti po horizontali od vodovodnega
cevovoda odmaknjeni minimalno: |
|
|
– kanalizacija (fekalna ali mešana), ki poteka na manjši
ali enaki globini kot cevovod: 3 m, |
|
|
– meteorna kanalizacija, ki poteka na manjši ali enaki
globini kot cevovod: 1 m. Vsi komunalni vodi, ki potekajo v večji
globini kot cevovod, morajo biti odmaknjeni minimalno 0,5 m. Pri
minimalnih odmikih 0,5 m mora biti cevovod položen tako, da je možen
neoviran dostop z ene strani. |
|
|
Če vodovod ne more biti zgrajen tako, da poteka minimalno
0,5 m nad kanalizacijskim omrežjem, je treba v takih primerih v vseh
križanjih s kanalizacijskim omrežjem zgraditi vodovodno omrežje v
zaščitnih ceveh, da se prepreči morebitno onesnaženje pitne vode. |
|
|
Vodovodno omrežje je treba graditi tako, da nima slepih
rokavov in ne povzroča zastajanja vode, kar je lahko vzrok za
zdravstveno neustrezno pitno vodo. Po rekonstrukcijah in večjih posegih
v vodovodno omrežje je potrebna učinkovita dezinfekcija vodovodnega
omrežja. |
|
|
Pozicijo priključka in količino razpoložljive vode poda
upravljalec, v skladu z določili Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini
Zavrč in Tehničnega pravilnika o javnem vodovodu (Uradni list RS, št.
135/04). |
|
|
Posebni pogoji urejanja kanalizacije |
|
|
27. člen |
|
|
Vsi objekti ob kanalizacijskem omrežju se morajo na to
omrežje priključiti. Na kanalu mora biti zadostna količina revizijskih
jaškov in priključnih jaškov, za priključitev tudi predvidenih
stanovanjskih objektov. Jaški so lahko tipske izvedbe. |
|
|
Pozicijo priključka poda upravljalec, na podlagi Odloka o
odvajanju in čiščenju komunalnih voda na območju Občine Zavrč in Sklepa
o izvajanju dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadnih vod in padavinskih
voda Občine Zavrč (Uradni list RS, št. 54/06). |
|
|
V kanalizacijo odpadnih vod se praviloma ne izpuščajo tudi
padavinske vode, temveč se odvajajo posebej. Praviloma je meteorne vode
s streh preko peskolovov potrebno speljati v ponikalnico na lastnem
zemljišču. |
|
|
Kanalizacija odpadnih vod se gradi v vodotesni izvedbi.
Odpadne vode obrtnih delavnic, proizvodnih obratov in podobnega, v
katerih utegnejo biti presežene s predpisi dovoljene emisije, se morajo
očistiti pred izpustom v kanalizacijo. |
|
|
Za industrijske odpadne vode je treba pred izpuščanjem v
javno kanalizacijo ali v površinske vode zagotoviti, da zakonsko
dovoljene mejne vrednosti niso prekoračene. |
|
|
Za odvajanje industrijskih odpadnih voda v javno
kanalizacijo ali v površinske vode je treba pred gradnjo pridobiti
okoljevarstveno dovoljenje za odpadne vode, če to zahteva zakonodaja na
področju varstva okolja. |
|
|
Odvajanje padavinskih voda z večjih ureditvenih območij je
treba predvideti v skladu z 92. členom Zakona o vodah, in sicer na tak
način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih
voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje
padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne
plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki). |
|
|
Padavinske vode iz obravnavanega območja (s strehe,
parkirišča, ceste, drugo) je treba, če ne obstaja možnost priključitve
na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo
ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih
površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je
treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok; če tega ni, pa
razpršeno po terenu, pri tem pa mora ureditev odvodnje biti načrtovana
tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko
ogroženega območja. |
|
|
Padavinske vode z asfaltiranih ali betonskih cest in
parkirišč se morajo odvajati prek usedalnika in zadostno dimenzioniranih
lovilcev olj in maščob. Velja tudi za garaže in platoje za pranje
motornih vozil. |
|
|
Projektna rešitev odvodnjavanja in čiščenja padavinskih
odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z: |
|
|
– Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z
javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) in |
|
|
– Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07). |
|
|
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz
postaj za preskrbo motornih vozil mora biti usklajena z Uredbo o emisiji
snovi pri odvajanju odpadnih voda iz postaj za preskrbo motornih vozil z
gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic
za motorna vozila (Uradni list RS, št. 10/99, 40/04). Iz projektne
dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja
standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). |
|
|
Javna kanalizacija se mora zaključiti s čistilno napravo. |
|
|
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in
komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s: |
|
|
– Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in
padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 41/04 ZVO-1, 50/04) in |
|
|
– Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
voda v vode in javno kanalizacijo, |
|
|
– Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz
komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07) ter |
|
|
– Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz
malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 103/02, 41/04
ZVO-1). |
|
|
Na lokacijah, kjer v bližini ni javne kanalizacije, se
dopušča izgradnja le večprekatnih vodonepropustnih greznic brez odtoka
ali malih čistilnih naprav. |
|
|
Greznične gošče je treba odvažati na ustrezno čistilno
napravo, ki jih lahko predela neškodljivo za okolje. |
|
|
Pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja
za gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov in pri vlogi za
pridobitev vodnega soglasja za gradnjo enostavnih objektov, če gre za
gradnjo na vodovarstvenem območju, je treba dosledno upoštevati
Pravilnik o gradnjah na vodovarstvenih območjih, ki se lahko izvedejo
samo na podlagi vodnega soglasja in o dokumentaciji, ki je potrebna za
pridobitev vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 62/04). |
|
|
Posebni pogoji urejanja električnega in drugih omrežij |
|
|
28. člen |
|
|
Preko območja Občine Zavrč poteka naslednji obstoječi
prenosni VN daljnovod, ki je v pristojnosti podjetja ELES Elektro
Slovenija d.o.o.: |
|
|
– daljnovod 110 kV Formin – Nedeljanec (meja R Hrvaška), z
oznako D-1041/1; širina njegovega varnostnega koridorja znaša najmanj 30
m (+/- 15 m, merjeno od osi skrajnih vodov). |
|
|
Na območju, ki ga urejajo PUP, ni predvidena gradnja novih
visokonapetostnih naprav. |
|
|
Za obstoječe prenosne elektroenergetske objekte je
predvidena rekonstrukcija. Upoštevati je treba določila Pravilnika o
tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z
nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV (Uradni list SFRJ, št. 65/88). |
|
|
Za vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih ali
predvidenih prenosnih daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje, ki
ga poda GJS ELES Prenos električne energije. |
|
|
Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov,
namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne objekte),
ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih ali predvidenih
daljnovodov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da
niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja, kot
to določa veljavna Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96). |
|
|
Kolikor upravljalci virov elektromagnetnega sevanja
dovolijo gradnjo tudi v varovalnih pasovih elektromagnetnega sevanja, se
objekti v teh pasovih lahko gradijo le v primeru, da mejne vrednosti za
elektromagnetno sevanje za 1. stopnjo (bivalno okolje) za načrtovane
objekte niso presežene. Za te objekte je treba izdelati strokovno mnenje
in meritve za točno določen poseg. |
|
|
Srednjenapetostno omrežje 20 kV je z električno energijo
napajano iz RTP 110/20 kV Ptuj. |
|
|
V območjih razpršene gradnje (podeželje) bodo grajeni
srednjenapetostni in nizkonapetostni vodi večinoma v nadzemni izvedbi, v
podzemni oziroma kabelski izvedbi bodo vodi grajeni le v strnjenih
urbanih območjih. |
|
|
Načrtovanje in izgradnja novih transformatorskih postaj
(TP 20/0,4 kV) s pripadajočim omrežjem (20 kV in 0,4 kV) na območju
občine bo odvisna od povečanja obremenitev ter tam, kjer se bodo
pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na
obstoječe elektroenergetske vode in objekte. |
|
|
Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot
samostojne objekte in v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni
bližini. Pri tem je treba izpolniti zahteve glede elektromagnetnega
sevanja in hrupa. |
|
|
V skladu z določili elektroenergetskih predpisov morajo
investitorji za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči
pridobiti soglasja za priključitev in izpolniti z njimi predpisane
pogoje. |
|
|
Za potrebe izgradnje večjih obrtnih delavnic oziroma
industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, je
treba pri Elektro Maribor, kot dobavitelju električne energije, posebej
naročiti raziskavo o možnostih napajanja z električno energijo. |
|
|
Varnostna oddaljenost objekta: |
|
|
– od daljnovoda 20 kV znaša najmanj 7 m, |
|
|
– od zračnega NN omrežja znaša najmanj 2,5 m in |
|
|
– od zemeljskih elektroenergetskih kablov znaša najmanj 2
m. |
|
|
Za javno razsvetljavo se praviloma dopušča le izvedba
razsvetljave z žarnicami z žarilno nitko ali z drugimi svetili s podobno
svetlobo. Izjeme se dopuščajo na prometno pomembnih mestih, kjer so
posebne razsvetljave potrebne zaradi prometne varnosti. |
|
|
Obliko svetil javne razsvetljave in obliko njihovih
nosilnih elementov za posamezna naselja mora odobriti Služba mestnega
arhitekta. |
|
|
V vsakem primeru mora izbrana svetilka usmerjati vso
svetlobo pod horizontalno ravnino (do 5% navzgor) oziroma kot določa
predpis o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. |
|
|
Dekorativna oziroma arhitekturna razsvetljava objektov
(cerkve, spomeniki, izbrane fasade, mostovi, drugo) mora biti izbrana in
usmerjena tako, da ne deluje moteče oziroma mora biti izbrana in
izvedena v skladu z veljavno zakonodajo. |
|
|
Ni dovoljena uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste
ali oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti
površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu. |
|
|
Posebni pogoji drugih omrežij |
|
|
28.a člen |
|
|
KTV (kabelska TV) |
|
|
Objekt se priključi na KTV distribucijsko omrežje pod
pogoji, ki jih poda upravljalec. |
|
|
Telekomunikacijsko omrežje |
|
|
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase
obstoječega telekomunikacijskega omrežja in predhodno pridobiti k
projektnim rešitvam soglasje pristojnega operaterja, ki je lastnik
javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture. |
|
|
V primeru, da je zaradi gradnje komunalnih in drugih
objektov, naprav in napeljav treba izvesti prestavitev in zaščito
javnega komunikacijskega omrežja ali pripadajoče infrastrukture, je
dolžan investitor predvidene gradnje komunalnih in drugih objektov,
naprav in napeljav o tem v predpisanem roku obvestiti operaterja, ki je
lastnik javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture,
ki jo je treba prestaviti ali zaščititi. Investitor mora pooblaščeni
osebi operaterja omogočiti prisotnost in strokovni nadzor pri izvedbi
del. V nasprotnem primeru investitor odgovarja operaterju za morebitno
povzročeno škodo. |
|
|
Prestavitev in zaščito lahko po dogovoru z investitorjem
izvede tudi operater, ki zagotavlja elektronsko komunikacijsko omrežje
in je lastnik javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče
infrastrukture ali od njega pooblaščeni izvajalec. |
|
|
Stroški prestavitve in zaščite bremenijo investitorja
gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, če investitor
te gradnje ter operater, ki je lastnik javnega komunikacijskega omrežja
in pripadajoče infrastrukture, ki jo je treba prestaviti, s pogodbo ne
določita drugače. |
|
|
Bazne postaje mobilne telefonije |
|
|
Pred izbiro lokacije za postavitev bazne postaje mobilne
telefonije je zahtevana pridobitev strokovnega mnenja z izračunom
sevalnih obremenitev baznih postaj izbranega sistema (ocena o vplivih
elektromagnetnih sevanj baznih postaj na okolje). |
|
|
Vročevodno in plinovodno omrežje |
|
|
Objekti, ki se gradijo ali rekonstruirajo na območju, kjer
obstajata vročevodno (ogrevalno) omrežje ali distribucijsko plinovodno
omrežje, se morajo na eno ali drugo omrežje priključiti. |
|
|
Na območju, kjer še ni takega omrežja, se za potrebe
ogrevanja objekta lahko zgardi lastna naprava, vendar na tak način in s
takim izborom goriva, da vpliv na okolje ne bo škodljiv, ali da bo nujna
škoda najmanjša. |
|
|
Objekt se priključi na omrežje pod pogoji, ki jih poda
upravljalec. |
|
|
Zaradi zmanjševanja toplogrednih plinov naj se nove stavbe
prvenstveno priključujejo na čiste vire ogrevanja. |
|
|
Odlagališča in odlaganje odpadkov |
|
|
29. člen |
|
|
Gradnja deponij komunalnih in posebnih odpadkov se dopušča
le na osnovi izvedbenega prostorskega načrta. |
|
|
29.a člen |
|
|
Zbiranje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev: |
|
|
– ravnanje z odpadki mora biti urejeno na način, ki ne
ogroža zdravja ljudi, |
|
|
– vsak objekt mora biti vključen v organiziran sistem
zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov, |
|
|
– odpadki se zbirajo v posebnih posodah (smetnjakih) in
morajo biti ločevani po vrsti in/ali izvoru, |
|
|
– mesta za smetnjake morajo biti določena zunaj stavbe, na
delu gradbene parcele, ki omogoča neoviran dostop komunalni službi. |
|
|
Zbirna mesta za ločeno zbiranje frakcij (ekološki otoki): |
|
|
– zahtevana je ustrezna oddaljenost ob bivalnih objektov, |
|
|
– njihova lokacija mora ustrezati pogojem neovirane
dostopnosti s tovornimi vozili in možnosti ustavljanja teh vozil, |
|
|
– podana mora biti možnost priključka na električno
omrežje (zaradi nočne razsvetljave in/ali nadzora z videokamero), |
|
|
– zaželena je voda za pranje in odvodnja nastalih odpadnih
vod. |
|
|
Organske odpadke iz gospodinjstev in kmetijskih
gospodarstev je treba v čim večji meri kompostirati oziroma odlagati v
ločene posode za biološko razgradljive odpadke, če ta možnost obstaja. |
|
|
5. Drugi pogoji, ki so pomembni za izvedbo predvidenih prostorskih
ureditev oziroma posegov v prostor |
|
|
Posebno zahtevni posegi v prostor in pomembnejši posegi v prostor na
občutljivejših območjih |
|
|
30. člen |
|
|
Če so posegi v prostor tako zahtevni ali če se
pripravljajo tako pomembni posegi v prostor na občutljivih območjih, da
je potrebno sodelovanje in odločanje širše družbene skupnosti, se ti
posegi ne morejo izvajati le na osnovi PUP, temveč se morajo merila in
pogoji za nameravane posege v prostor obdelati z izvedbenim prostorskim
načrtom. |
|
|
Izvedbeni prostorski načrt se mora izdelati: |
|
|
– za kompleksno graditev pri gradnji, širitvi ali prenovi
naselij; |
|
|
– za večjo preobrazbo prostora; |
|
|
– za posege, ki pomenijo večjo ekološko obremenitev
okolja; |
|
|
– če naravne ali ustvarjene razmere oziroma vrednote v
prostoru terjajo, da se za posege na obravnavanem območju pripravijo
izčrpnejše in zahtevnejše strokovne podlage; |
|
|
– če se na obravnavanem območju intenzivneje prepletajo
različni interesi glede dejavnosti in namenske rabe prostora. |
|
|
Posebni sanitarni pogoji |
|
|
31. člen |
|
|
Gradnje določenih vrst objektov in naprav ter izvajanje
posegov v prostor, ki utegnejo v večji meri škodljivo vplivati na
zdravje ljudi, se dopušča le, če se s projektno dokumentacijo pripravijo
ukrepi, ki bodo škodljive vplive na okolje zmanjšali do s predpisi
dopuščenih stopenj. |
|
|
V skladu z določili veljavnega predpisa o higieni živil,
mora biti dostop do živilskega obrata in funkcionalnega zemljišča
objekta obdelan in urejen tako, da je preprečeno zastajanje padavinske
vode na površini in omogočeno higiensko vzdrževanje; živilski obrati
morajo imeti na razpolago zadostne količine zdravstveno ustrezne pitne
vode; okolica živilskih obratov mora biti protiprašno urejena. |
|
|
Obstoječe objekte in naprave, katerih emisije so škodljive
za okolje bolj, kot je s predpisi dopuščeno, morajo lastniki sanirati. |
|
|
Gnojne in gnojnične jame se dopušča graditi le v
nepropustni izvedbi in brez odtoka v teren. Obdelava gnojevke v lagunah
se ne dopušča. |
|
|
Objekti za rejo živali morajo imeti urejena gnojišča ter
tla hlevov v vodotesni obliki, brez nekontroliranih odtokov v tla.
Gnojišča naj bodo po možnosti pokrita, izcedne vode iz gnojišč pa se
morajo zbirati v vodotesnih gnojničnih jamah. |
|
|
Pri hlevih na gnojevko je treba vgraditi naprave za
učinkovito aeriranje (prezračevanje) gnojevke ter izdelati program za
učinkovito aeriranje gnojevke tako, da se v zadostni meri zagotovi
oksidacija komponent v gnojevki, ki povzroča smrad. |
|
|
Za zmanjševanje emisij neprijetnih vonjav v okolje je
treba hleve za gojenje živali opremiti z ustrezno projektiranim
prisilnim prezračevanjem, ki učinkovito preprečuje neprijetne vonjave v
okolju. |
|
|
Podzemni rezervoarji za tekoča goriva, starejši od 15 let,
se morajo glede na oljetesnost sanirati najkasneje v roku enega leta po
preteku te starosti. |
|
|
Posebni pogoji za varstvo pred hrupom |
|
|
31.a člen |
|
|
Gradnje določenih vrst objektov in naprav ter izvajanje
posegov v prostor, ki utegnejo v večji meri škodljivo vplivati na
zdravje ljudi, se dopušča le, če se s projektno dokumentacijo pripravijo
ukrepi, ki bodo škodljive vplive na okolje zmanjšali do s predpisi
dopuščenih stopenj. |
|
|
Stanovanjska in proizvodna oziroma obrtna območja ob
avtocesti, glavnih ter regionalnih cestah in železnici je treba
zaščititi pred prekomernim hrupom. Ocene in meritve hrupa je treba
upoštevati pri izdelavi projektnih dokumentacij v smislu odmikov oziroma
protihrupne zaščite in drugih protihrupnih ukrepov. |
|
|
Objekti obrtnih in proizvodnih dejavnosti morajo biti
locirani tako, da se emisije ne širijo neposredno v smeri stanovanjskih
območij. |
|
|
Za vire hrupa je treba pred začetkom gradnje pridobiti
okoljevarstveno dovoljenje za hrup, če to zahteva zakonodaja na področju
varstva okolja. |
|
|
V času gradnje je treba z ustreznimi omilitvenimi ukrepi,
kot so izbira gradbenih strojev z nižjo zvočno močjo, prilagoditvijo
dolžine časa obratovanja posameznega gradbenega stroja in postavitvijo
gradbiščne ograje, preprečiti preseganje zakonsko dovoljenih mejnih
ravni hrupa za posamezna obdobja dneva. |
|
|
Kolikor upravljalci hrupnih infrastrukturnih objektov
dovolijo gradnjo tudi v varovalnih pasovih, morajo biti objekti izvedeni
tako, da je zdravje ljudi v teh objektih varovano pred čezmernim hrupom. |
|
|
Druge določbe, povzete iz elaborata: Okoljsko poročilo |
|
|
31.b člen |
|
|
Veljavni predpis, ki govori o vrstah posegov v okolje, za
katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, določa obseg
posamezne dejavnosti (prag posega). Poseg nad navedenim pragom se
dopušča ob predhodni izvedbi presoje vplivov na okolje. |
|
|
V Občini Zavrč je treba za naslednje vrste posegov, če
presežejo v veljavnem predpisu navedeni prag, izvesti presojo vplivov na
okolje: |
|
|
– kmetijske operacije – melioracije kmetijskih zemljišč, |
|
|
– gradnja objektov za urejanje vodnega režima, z namenom
zagotavljanja obrambe pred poplavami in erozijo, varstva vodnih količin
in zalog, varstva kakovosti voda in zadrževanje naravnih vodotokov, |
|
|
– obnova in vzdrževanje ribnikov in ribogojnic, |
|
|
– ureditev obor za živino in divjad, |
|
|
– premagovanje višinskih razlik z brežinami, izjemoma z
opornimi zidovi. |
|
|
Vsa kmetijska gospodarstva z več kot petimi glavami velike
živine (GVŽ) morajo imeti izdelan gnojilni načrt. |
|
|
Na kmetiji lahko redijo le toliko živali (GVŽ), kolikor
imajo na razpolago površin za uporabo živinskega gnojila, ki nastaja pri
reji, da dovoljeni letni vnosi dušika v tla ne bodo preseženi. |
|
|
Za izpuščanje emisij snovi v atmosfero je treba pred
začetkom gradnje pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (OVD), če to
zahteva zakonodaja. |
|
|
Emisije hladiv v okolje iz hladilnih naprav je treba
zmanjševati z gradnjo tesnih naprav in nadzorovanim vzdrževanjem
hladilnih naprav, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi ali fluorirane
toplogredne pline, zaradi preprečevanja izpuščanja ozonu škodljivih
snovi oziroma fluoriranih toplogrednih plinov. |
|
|
Emisije prahu na gradbišču je treba preprečevati v času
rušenja in gradnje z vlaženjem sipkih gradbenih materialov in
transportnih poti v suhem in vetrovnem vremenu. |
|
|
S planom se dovoljujejo posamezni posegi znotraj gozdnega
prostora. V primeru, da se kakršenkoli poseg planira na gozdnem prostoru
ali v vplivnem pasu gozdnega prostora, je potrebno soglasje Zavoda za
gozdove Slovenije, ki določi za take posege omilitvene ukrepe. |
|
|
Načrtovani novi posegi, katerih zemljišča segajo v
priobalni pas vodotokov, je treba načrtovati tako, da bodo sami objekti
zgrajeni izven priobalnega pasu. |
|
|
Omilitveni ukrepi na varovanem območju oziroma na območju Natura 2000 |
|
|
31.c člen |
|
|
Za preprečitev, zmanjšanje in čim popolnejšo odpravo
posledic vplivov izvajanja plana oziroma posega na Natura območja je
treba pri izvedbi plana oziroma posega upoštevati naslednje omilitvene
ukrepe: |
|
|
– v okviru vzdrževalnih del daljnovoda na območju SPA
Drava je potrebno izločiti negativni vpliv na sršenarja: |
|
|
• v primeru, da gre za tip stebra z navzdol obrnjenimi
izolatorji, potem mora biti razdalja med mestom, kjer lahko ptica sedi
(konzolo) in električnimi vodniki vsaj 60 cm, razdalja med električnimi
vodniki pa vsaj 140 cm, |
|
|
• v primeru da gre za tip stebra s podpornimi (pokončnimi)
izolatorji, je treba električne vodnike pokriti z izolacijskim
pokrivalom v dolžini vsaj 130 cm. Razdalja med električnimi vodniki mora
biti tudi tukaj vsaj 140 cm; |
|
|
– izvedbe posegov v območju so možne izključno znotraj
predvidene gradbene parcele. Parcele naj se pred začetkom del razmeji z
ustrezno ograjo, ki bo preprečevala dostop izven gradbene parcele ter s
tem nepotrebno uničenje in poškodovanje potencialnega življenjskega
prostora zavarovane rastlinske vrste ter prednostnega habitata; |
|
|
– v okolici gradbenih parcel v območju pSCI
Haloze-vinorodne, ki se nahajajo na potencialnih rastiščih vrste, je
treba ohranjati obstoječ kvalifikacijski habitatni tip (HT 6210*):
ekstenzivna raba – ohranjanje travinja. Košnja mora biti izvedena po
polnem cvetenju trav. |
|
|
Posebni protipožarni pogoji |
|
|
32. člen |
|
|
Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je treba
upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo
nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških
postopkov, z vplivi obstoječih ali novih industrijskih objektov, ter z
možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. Zato
morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna
požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje
širjenja ognja ob požaru. |
|
|
Za specifično požarno bolj obremenjene objekte se morajo
glede odmikov in načina gradnje upoštevati posebni tehnični predpisi. |
|
|
Rezervoarje za kurilno olje se dopušča praviloma
vgrajevati le v stanovanjske objekte potrošnika goriva ali v posebej za
to zgrajene objekte. |
|
|
Rezervoar za utekočinjeni naftni plin, s priključkom na
objekt, se mora postaviti v skladu s predpisi, ki urejajo področje
naprav za vnetljive tekočine in pline ter v skladu s pogoji dobavitelja. |
|
|
Strelovodna naprava: če je tako določeno s posebnimi
predpisi, mora biti celoten objekt zaščiten proti atmosferski elektriki.
Po objektu morajo biti nameščeni lovilni vodi ter skupno ozemljilo; na
njega naj bodo povezane vse kovinske mase na objektu. |
|
|
Posebni geološki pogoji |
|
|
33. člen |
|
|
Za novogradnje na gričevnatih območjih ali nasutih
zemljiščih se morajo pridobiti predhodni geotehnični pogoji. |
|
|
Na območjih nestabilnih – plazovitih tal je nedopustno
poseganje v teren brez predhodnega mnenja pooblaščenega geologa, ki izda
mnenje o ustreznosti posega in opredeli dopusten način posega v
nestabilna tla. |
|
|
Pri vseh posegih graditve ali druge dejavnosti, kjer se
predvideva tresenje terena (pilotiranje, utrjevanje nasutij za
infrastrukturne objekte in naprave ter podobno), je treba predhodno
izdelati študijo vplivov na obstoječe grajeno okolje in načrtovati
izvedbo teh del tako, da posledice tresenja ne bodo vplivale na
konstrukcijske elemente gradnje v vplivnem območju ter na stabilnost in
trdnost temeljnih tal pod njimi. |
|
|
Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti
ustrezno protipotresno projektirani in grajeni. |
|
|
Pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
|
34. člen |
|
|
Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako,
da zagotavljajo pogoje za varen umik in premoženja ter zadostne prometne
in delovne površine za intervencijska vozila v primeru nesreč. |
|
|
Pri gradnjah in drugih posegih v prostor v poplavnih
območjih in v območju poplavnega vala pri morebitnih porušitvah nasipov
ali drugih elementov hidrocentral mora upravni organ za urejanje
prostora investitorja opozoriti na možne nevarnosti. |
|
|
Strešina na območju stavbe, ki meji na javno površino,
mora biti opremljena s snegobrani. |
|
|
Za preprečevanje razlitja poplavnih voda, plazenja tal ter
ogrožanja naravnih danosti in objektov pred naravnimi in drugimi
nesrečami so dopustne gradnje nasipov ter ostali posegi in ureditve ter
gradnja objektov za izboljšanje razmer. |
|
|
V poplavnih, hudourniških, erozijskih, plazovitih območjih
se ne načrtuje nove poselitve, gradnje infrastrukture oziroma dejavnosti
ali prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo
naravne nesreče. |
|
|
Na že ogroženih območjih zaradi poplav, hudournikov,
zemeljskih in snežnih plazov, erozije in podorov (ugrezov) žarišča
naravnih procesov, je treba območja ustrezno sanirati, razvoj pa
omejevati sorazmerno glede na izrazitost in pogostnost naravnih
procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne
dobrine. |
|
|
Spreminjanje obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov
je možno le izjemoma, vendar le ob ustrezni nadomestitvi teh površin. |
|
|
Za posege, ki jih plan dopušča oziroma načrtuje na
poplavnih in erozijskih območjih, je treba za vsak poseg posebej
pridobiti posebne preveritve s strani pristojnih služb, s katerimi se
določijo omilitveni ukrepi za zmanjšanje tveganja za pojav naravnih in
drugih nesreč. |
|
|
Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih
gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. |
|
|
Obramba v prostorskem aktu |
|
|
35. člen |
|
|
Pri kompleksnem urejanju naselij, industrijskih con in
drugih območij, v katerih se pogosto zadržuje večje število ljudi, pri
gradnji in urejanju okolja večstanovanjskih, javnih, proizvodnih in
drugih objektov, v katerih se pogosto zadržuje večje število ljudi, ter
pri urejanju drugih objektov in naprav ter pri posegih v prostor,
pomembnih za obrambo in zaščito, se morajo upoštevati pogoji upravnega
organa, pristojnega za obrambo. |
|
|
Omejitve v zvezi z varnostjo zračne plovbe |
|
|
36. člen |
|
|
Območje Občine Zavrč spada med območje, v katerem se ovire
za zračni promet štejejo: |
|
|
– med ovire v coni letališča štejejo objekti, inštalacije,
naprave, drevje in zvišanje okoliškega terena, kakor tudi poglobitev
terena za ceste, kanale in podobno; |
|
|
– zunaj cone letališča štejejo za ovire: |
|
|
• v krogu s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke
letališča – objekti, inštalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov
ali višje kot 30 metrov, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100
metrov višji od referenčne točke letališča; |
|
|
• objekti, inštalacije in naprave, ki se nahajajo izven
kroga s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča, in ki so
višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če
se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov; |
|
|
• vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot
100 metrov od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so
napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov; |
|
|
• za ovire pod zračnimi potmi štejejo objekti in naprave
zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če
se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog,
visokonapetostnih vodov in podobno. |
|
|
Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki
utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je treba
predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Direktorata
za civilno letalstvo, k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta,
objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi
predpisi. |
|
|
Deponija plodne zemlje |
|
|
37. člen |
|
|
Plodno zemljo, ki se odstranjuje zaradi gradenj oziroma
drugih posegov v prostor, se mora deponirati pod pogoji posebnega
občinskega predpisa. |
|
|
Omogočanje dostopnosti funkcionalno oviranim osebam |
|
|
38. člen |
|
|
Pri gradnji in prenovi javnih objektov se morajo urediti
dostopi za invalidske vozičke. |
|
|
Pri gradnji in prenovi pločnikov se morajo urediti sestopi
s pločnikov pri prehodih prek cest in na parkirišča tako, da je
omogočena normalna uporaba osebam z invalidskimi vozički. |
|
|
Isti pogoj velja tudi za gradnje in prenove prehodov za
pešce na višje nivoje. |
|
|
Merila za določanje pomožnih objektov |
|
|
39. člen |
|
|
Pomožni objekti se določajo s posebnim predpisom in se
dopuščajo graditi le pod pogoji tega predpisa in tega odloka. |
|
|
Pomožni objekti po tem odloku so enostavni objekti po
Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov,
pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o
vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni
list RS, št. 114/03, 130/04, 100/05). |
|
|
Pomožni objekti so vse stavbe in objekti na gradbeni
parceli, ki ustrezajo merilom enostavnega objekta. |
|
|
Urejanje površin za ljubiteljsko obdelavo – vrtičkarstvo |
|
|
39.a člen |
|
|
Urejanje površin za ljubiteljsko obdelavo ni dovoljeno na: |
|
|
– kmetijskih površinah, ki so trajno namenjene kmetijski
proizvodnji (območje najboljših kmetijskih zemljišč), |
|
|
– površinah, ki so zavarovane zaradi varstva narave in
varstva kulturne dediščine oziroma namenjene parkovni ureditvi. |
|
|
Površine za vrtičkarstvo je možno urejati: |
|
|
– na kmetijskih zemljiščih nižjih kategorij; |
|
|
– na zemljiščih, ki so v zaraščanju; |
|
|
– začasno na zemljiščih, predvidenih za gradnjo oziroma
druge posege v prostor. |
|
|
Velikost posameznih parcel ne sme presegati 200 m2. |
|
|
Za shranjevanje orodja je dovoljena gradnja lop, pri čemer
tlorisna velikost ne sme presegati 4 m2; z lociranjem in oblikovanjem
le-teh pa mora soglašati Služba mestnega arhitekta. Območje je dovoljeno
opremiti z vodovodnim omrežjem. Postavljanje ograj med posameznimi
parcelami ni dovoljeno, možna je zasaditev žive meje do višine 0,60 m. |
|
|
Merila za določanje gradbenih parcel |
|
|
40. člen |
|
|
Gradbena parcela je stavbno zemljišče, na katerem stoji
oziroma je predviden objekt ali naprava, in stavbno zemljišče, potrebno
za njegovo redno rabo – funkcionalno zemljišče. |
|
|
Funkcionalno zemljišče predstavljajo dvorišča, dostopi in
dovozi k objektu ali napravi, parkirišča, zemljišče, ki je nujno
potrebno za dostop pri vzdrževanju in popravljanju objekta ali naprave,
in podobno. |
|
|
Gradbene parcele za predvidene objekte ali naprave se
določajo na osnovi: |
|
|
– velikosti in oblike objekta ali naprave; |
|
|
– namena, predvidenih dostopov in dovozov do objekta ali
naprave; |
|
|
– oblikovanosti terena in lege ter gabaritov sosednjih
objektov; |
|
|
– velikosti in oblike zemljiških parcel, na katerih naj bi
se zgradil objekt ali naprava. |
|
|
Nova gradbena parcela mora biti velika: |
|
|
– za stanovanjske hiše najmanj 500 m2, |
|
|
– za atrijske in vrstne hiše najmanj 250 m2, |
|
|
– za vinske kleti in počitniške hišice najmanj 150 m2, |
|
|
– za pomožne objekte najmanj dvojna tlorisna površina
objektov. |
|
|
Delitev in združevanje parcel za oblikovanje novih
gradbenih parcel so dopustni, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več
takih gradbenih parcel, ki so primerne za gradnjo in imajo zagotovljen
dovoz in dostop. |
|
|
Rušitev objektov |
|
|
41. člen |
|
|
Za rušitev vseh objektov, razen tistih, ki jih je možno
odstraniti na podlagi izdane oziroma pridobljene lokacijske informacije,
si je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. |
|
|
Gradbene odpadke, ki bodo v času rušenja nastajali, je
treba na izvoru zbirati po vrstah odpadkov ter jih predajati predvsem
pooblaščenim zbiralcem in predelovalcem zaradi njihove ponovne uporabe,
če to ne bo mogoče, pa pooblaščenim odstranjevalcem gradbenih odpadkov. |
|
|
Pred rušenjem je treba iz objektov odstraniti vse nevarne
snovi in odpadke in jih na gradbišču do odvoza hraniti tako, da ne bodo
ogrožena tla oziroma podzemna voda. Nevarne snovi in odpadke je treba
skladiščiti in uporabljati na takšen način, da ne bodo vir onesnaževanja
za tla, podzemne vode, kanalizacijo ali površinske vode, kar se
zagotavlja s skladiščenjem v ustrezno izvedenih skladiščih za nevarne
snovi. |
|
|
Služba mestnega arhitekta |
|
|
42. člen |
|
|
Za strokovno pomoč upravnim organom pri presoji
urbanistične oziroma arhitekturne problematike ter za svetovanje
investitorjem ustanovljena Služba mestnega arhitekta podaja svoje
mnenje: |
|
|
– ob primerih, navedenih v prejšnjih členih, |
|
|
– v primerih drobne urbanistične oziroma arhitekturne
problematike na območju PUP, kot so primernost barve fasade, barve in
oblike oken, kritine, drobne urbane opreme, zunanje ureditve itd., |
|
|
– pri ugotavljanju skladnosti gradbeno tehnične
dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja z zahtevanimi
lokacijskimi pogoji ter |
|
|
– v drugih primerih, ko je potrebna strokovna presoja
(razen v primerih, kadar je objekt že izveden; takrat Služba mestnega
arhitekta ne more podati z 19. členom tega odloka predpisanega mnenja k
idejni rešitvi). |
|
|
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
43. člen |
|
|
Sanirati se mora vire: |
|
|
– žarišč naravnih procesov, |
|
|
– prekomernega hrupa, |
|
|
– škodljivih zračnih emisij, |
|
|
– škodljivih emisij v podtalnico in vodne površine, |
|
|
– prevelikih smradnih emisij ter |
|
|
– emisij v zemljo: |
|
|
določene vrste proizvodnje, |
|
|
večje kotlovnice, |
|
|
prometnejše ceste, |
|
|
disko klube, |
|
|
rekreacijske objekte, |
|
|
večje hleve, |
|
|
odlagališča odpadkov, |
|
|
kanalizacije brez čistilnih naprav, |
|
|
neustrezne greznice in gnojišča |
|
|
in podobno. |
|
|
44. člen |
|
|
Praviloma se morajo izdelati načrti za celovito urejanje
večjih in pomembnejših naselij. |
|
|
Ti načrti se sprejmejo kot posebne strokovne podlage PUP
za urejanje teh naselij. |
|
|
Vizuelno se morajo sanirati: |
|
|
– proizvodni objekti in objekti za intenzivno živinsko
proizvodnjo oziroma območja takih objektov (z zelenjem ali prenovo), |
|
|
– opuščena nahajališča mineralnih surovin, kot vizuelno
najbolj degradacijski elementi v območjih PUP. |
|
|
45. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve sprememb PUP prenehajo veljati že
realizirani izvedbeni prostorski akti. |
|
|
46. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Ministrstvo za
okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor.«. |
|
|
47. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 350-05-114/04 |
|
|
Zavrč, dne 9. novembra 2007 |
|
|
Župan
Občine Zavrč
Miran Vuk l.r. |
|
|
|