Na podlagi petega odstavka 61. člena v povezavi s tretjim odstavkom 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in  Statuta Občine Duplek (MUV, št. 33/2007) sprejme Občinski svet Občine Duplek

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA CENTER 2 V SPODNJEM DUPLEKU V OBČINI DUPLEK

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za Center 2 v Spodnjem Dupleku v Občini Duplek (v nadaljnjem besedilu: občinski podrobni prostorski načrt), ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod številko naloge 7012.

2. člen

(opis prostorske ureditve)

(1) Predvidena je širitev obstoječega osrednjega območja občine Duplek proti zahodu. Programsko in oblikovno se prostorska ureditev deli na: severno območje ob regionalni cesti – pretežno poslovno območje, osrednje pretežno stanovanjsko območje z varovanimi stanovanji in južni del, ki je namenjen bivanju starejših oseb.

(2) Kot glavni vstop v območje je načrtovana cesta s priključkom na regionalno cesto ob zahodnem robu območja. Ob priključku ceste na regionalno cesto se oblikuje poslovni del, mirnejši osrednji in južni del območja se nameni pretežno bivanju, kjer je načrtovana gradnja večstanovanjskih stavb, doma za starejše osebe, stavb z oskrbovanimi stanovanji in ureditev odprtih površin: ulic, parkirnih površin, promenade z drevoredno potezo in otroških igrišč. Zahodni rob območja se dopolni  z dvema enostanovanjskima stavbama..

3. člen

(vsebina odloka)

(1) Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Center 2 v Spodnjem Dupleku v Občini Duplek (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa ureditveno območje, funkcijo območja, funkcionalne, tehnične in oblikovalske rešitve načrtovanih stavb, objektov in površin, zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, etapnost izvedbe, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, obveznosti investitorjev in izvajalcev ter tolerance.

(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled v prostorih Občine Duplek.

(3) Grafični načrti iz grafičnega dela občinskega podrobnega prostorskega načrta prikazujejo:

-         namensko rabo površin,

-         načrt parcelacije,

-         razporeditev in namembnost predvidenih objektov in prostih površin,

-         maksimalne horizontalne in vertikalne gabarite predvidenih objektov,

-         usmeritve za oblikovanje,

-         ureditev prostih površin,

-         ureditev prometnih površin,

-         zasnovo komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture in

-         zasnovo ureditev, ki so potrebne za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave ter obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

UREDITVENO OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

4. člen

(funkcija in opis ureditvenega območja)

Ureditveno območje velikosti ca. 3,8 ha obsega pretežno stanovanjske površine, ki se nahajajo zahodno od obstoječega centralnega območja in južno od regionalne ceste R3-710.

Poleg varovanih stanovanj je dopustno umeščati naslednje dejavnosti:

-         poslovne (finančno posredništvo,  poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve)

-         izobraževanje,

-         storitvene (dejavnosti javne uprave, zdravstvo in socialno varstvo, druge javne, skupne in osebne storitve razen dejavnosti javne higiene),

-         trgovske in

-         gostinske (razen dejavnosti hotelov in podobnih nastanitvenih obratov).

5. člen

(ureditveno območje po parcelah)

Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega zemljiške parcele oziroma dele zemljiških parcel:

-           k.o. Spodnji Duplek, št. parcel:

963/1, 405/2, 405/5, 396/3, 395/7, 343/4, 343/5, 343/6, 343/1, 343/7, 963/33, 963/16, 963/30, 963/15, 963/32, 349/3, 963/31, 396/2, 405/3, 404/6, 404/5, 404/4, 404/9, 404/10, 404/11, 404/12, 396/4, 404/1, 404/2, 395/9, 404/3, 404/13, 395/1, 394/1, 394/3, 394/2, 391/8, 391/4, 391/1, 391/3, 391/13, 392/4, 391/14, 392/1, 391/7, 391/2, 391/9, 391/12, 391/15, 352/12, 393/1, 393/2, 352/11 in 352/10.

FUNKCIONALNE, TEHNIČNE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN

6. člen

(rušitve objektov)

Za zagotovitev površin za izvedbo prostorske ureditve je treba porušiti objekt na parceli št. 391/4, k.o. Spodnji Duplek.

7. člen

(novogradnje stavb)

8. člen

(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje novogradenj)

(1) Horizontalni gabariti objektov in ureditev so razvidni iz grafičnega dela iz kart št. 3/2 »Ureditvena situacija« in št. 3/3 »Urbanistični pogoji«, vertikalni gabariti pa iz karte št. 3/4 »Karakteristični vzdolžni in prečni prerez«.

(2) Pomen regulacijskih elementov iz karte št. 3/3 »Urbanistični pogoji«:

-         gradbena površina je maksimalna pozidana površina;

-         gradbena meja je linija, ki jo predvidena stavba ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje odmaknjeni v notranjost.

(3) Predvidena je gradnja stavb:

a)      poslovna stavba

-         število objektov: 3;

-         lokacija: severni del območja obravnave ob priključki na regionalno cesto;

-         namembnost: upravna, pisarniška, gostinska, trgovska, stanovanjska;

-         dopustna gradbena površina: 20,0 x 20,0 m;

-         etažnost: P+1;

-       fasada: v beli barvi, v zemeljskih barvnih tonih ali v pastelnih tonih, dopustna je uporaba naravnih materialov – les, kamen;

b)      večstanovanjska stavba – varovana stanovanja

-         število objektov: 6;

-         lokacija: osrednji del območja obravnave;

-         namembnost: stanovanjska;

-         največje število stanovanj v eni stavbi: 12;

-         dopustna gradbena površina: 10,0 x 40,0 m;

-         etažnost: P+2;

-       fasada: v beli barvi, v zemeljskih barvnih tonih ali v pastelnih tonih, dopustna je uporaba naravnih materialov – les, kamen;

c)       enostanovanjska stavba

-         število objektov: 2;

-         lokacija: jugozahodni del območja obravnave;

-         namembnost: stanovanjska;

-         dopustna gradbena površina: 8,0 x 10,0 m;

-         etažnost: P+M;

-       fasada: v beli barvi, v zemeljskih barvnih tonih ali v pastelnih tonih, dopustna je uporaba naravnih materialov – les, kamen;

d)      dom za starejše osebe

-         lokacija: južni del območja obravnave;

-         namembnost: stanovanjska;

-         dopustna gradbena površina: 2 x 26,0 x 71,0 m + 44 x 22 m;

-         etažnost: P+2;

-       fasada: v beli barvi, v zemeljskih barvnih tonih ali v pastelnih tonih, dopustna je uporaba naravnih materialov – les, kamen;

(4) Dovozi in dostopi do objektov so s cest A, B ali C (javne prometne površine) ali z dovoznih cest, ki so del funkcionalnega zemljišča.

(5) Izgradnja kleti ni dopustna.

(6) Dopustne so spremembe namembnosti objektov za mirne storitvene dejavnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju (npr. hrup) in da velikost posamezne parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti (dodatno potrebno parkiranje in manipulacija na lastni gradbeni parceli).

(7) Do izvedbe protipoplavne zaščite na reki Dravi je treba objekte načrtovati na nasipanem terenu nad koto 237,30 m n.v.. Pri tem je treba upoštevati da ukrep nezadostno varuje pred katastrofalnimi poplavami. Za katastrofalne poplave s petdeset ali stoletno povratno dobo investitor sam prevzema stroške, ki bodo nastali ob vsakokratnem pojavu poplav.

9. člen

(pogoji za urejanje odprtih površin)

(1) Povsod tam, kjer ni stavb ali drugih objektov oziroma utrjenih cestišč in ploščadi so predvidene zelene površine. Vsaj 20% gradbene parcele mora biti ozelenjene (neutrjena površina).

(2) Javne zelene površine se uredijo v osrednjem delu območja urejanja. Med zahodnim in vzhodnim nizom večstanovanjskih objektov je predvidena pešpot s ploščadmi, ki vodi od otroškega igrišča na severu do doma za starejše osebe na jugu. Otroško igrišče se uredi kot večfunkcionalna površina za nižjo in višjo starostno stopnjo otrok.

10. člen

(gradnja enostavnih objektov)

(1) V ureditvenem območju je, v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, dovoljena postavitev naslednjih enostavnih objektov:

-         pomožni objekti za lastne potrebe,

-         ograje,

-         pomožni infrastrukturni objekti:

-         začasni objekti, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,

-         vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem,

-         spominska obeležja,

-         urbana oprema ter

izvedba nujnih posegov in ureditev, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

(2) Ekološki otok je treba pokriti z nadstrešnico in ograditi.

(3) Objekt razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin. Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom.

(4) Postavitev urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanje prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, VODOVODNE IN DRUGE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE TER TELEKOMUNIKACIJSKEGA OMREŽJA

11. člen

(skupne določbe)

(1) Za načrtovano prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo omrežja zvez je treba naročiti projektno dokumentacijo. Projektiranje in gradnja te infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, v kolikor niso v nasprotju s tem odlokom ter skladno z zakonodajo, ki ureja področje sanitarnega, higienskega in požarnega varstva. Upoštevati je treba predpisane minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo; minimalni horizontalni odmik je 0.5 m in minimalni vertikalni odmik je 3.0 m. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod ustrezno zaščititi.

(2) Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav ter omrežja zvez je razviden v kartografskem delu karta 3/6 »Zasnova projektnih rešitev komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez«. Zasnova prometnega omrežja je razvidna v grafičnem delu karta 3/5 »Zasnova prometne ureditve«

12. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Odsek št. 1292 regionalne ceste R3-710 je treba rekonstruirati zaradi ureditve pasov za leve zavijalce v načrtovanem križišč s cesto A oziroma jo izgraditi z naslednjimi elementi: vozna pasova širine 3.0 m, pas za leve zavijalce širine 3.0 m, obojestranska skupna peš in kolesarska površina širine 2.5 m. Regionalna cesta je prednostna cesta.

(2) Notranjo cestno mrežo sestavljajo naslednje načrtovane ceste: cesta A, cesta B in cesta C ter dovozne ceste cesta D1 in cesta D2. Cesta A je prednostna cesta notranje cestne mreže, nanjo se podrejeno priključujejo vse ostale ceste notranje cestne mreže. Ceste je treba izgraditi z naslednjimi elementi:

-         cesta A: vozišče 6.0 m (2 x 3.0 m), obojestranski pločnik 2.0,

-         cesta B: vozišče 6.0 m (2 x 3.0 m), obojestranski parkirni pas 5.0 m, obojestranski pločnik 2.0,

-         cesta C: vozišče 6.0 m (2 x 3.0 m), obojestranski parkirni pas 5.0 m, obojestranski pločnik 2.0,

-         dovozni cesti D1 in D2: vozišče 5.5 m.

(3) Cesta B se na vzhodni strani zaključi s povozno ploščadjo, ki se nadaljuje z dovozom do obstoječih stanovanjskih stavb. Posamezne gradbene parcele z obstoječimi stanovanjskimi stavbami ob zahodni strani ceste A se nanjo priključujejo z direktnimi podrejenimi priključki preko posnetih robnikov.

(4) Cesta Kot, ki je kategorizirana javna pot, se ukine ali pa se uredi le za peš promet.

(5) V križiščih mora biti zagotovljena preglednost, to je polje preglednosti brez vertikalnih ovir. Oblikovanje križišč in dimenzioniranje priključkov mora biti v skladu s krivuljo zavijanja merodajnega tipskega vozila ter prilagojena predvidenim prostorskim ureditvam.

(6) Parkirne površine je treba urediti ob cesti B in ob cesti C in na lastnih parcelah. Število potrebnih parkirnih mest se določi v odvisnosti od vrste in obsega dejavnosti. Parkirne vzorce prikazane v kartografskem delu je možno spreminjati in dopolnjevati glede potreb, ki bodo izhajale iz podrobnega programa investitorja. Neutrjene parkirne površine niso dovoljene.

(7) Za pešce je treba urediti pločnike, pešpoti, promenado in tlakovane površine pred stavbami, ki funkcionirajo kot vhodne ploščadi. Promenada poteka preko cest B in C po povozni ploščadi, ki funkcionira tudi kot ukrep umirjanja prometa. Vse površine namenjene pešcem morajo ostati nezazidane in urejene brez grajenih in komunikacijskih ovir.

(8) Kolesarji se vzdolž regionalne ceste vodijo po pločniku, ki funkcionira kot skupna peš in kolesarska površina, znotraj območja pa po voziščih cest in osrednji pešpoti. Pred vhodi v stavbe je treba urediti odstavna mesta za kolesa.

(9) Upoštevati je treba zahteve, ki jih določajo predpisi, ki urejajo področje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi. Na parkiriščih, ki pripadajo objektom, ki morajo biti brez ovir, mora biti 5 % parkirnih mest rezerviranih za vozila oseb z invalidskimi vozički.

(10) Poti za intervencijska vozila so možne z vozišča cest in ploščadi. Intervencijske poti morajo biti utrjene, ureditve zelenih površin pa ne smejo ovirati interventnih voženj. Dostavne poti so prav tako možne z vozišča cest. Vse intervencijske poti, dostavne poti, dostavna mesta in manipulativne površine morajo biti primerno utrjene, dimenzionirane skladno s programom investitorja in lastnostmi merodajnega tipskega vozila ter urejene brez ovir.

13. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Za potrebe vodooskrbe je treba v dovoznih cestah izgraditi ustrezne nove vodovodne cevovode v krožni navezavi na LŽ DN 150 na severu in PEHD DN 110 na jugovzhodu območja obdelave. Obstoječi vodovodni cevovod TPE DN 110, je treba demontirati in ga v sklopu novega cevovoda prestaviti v novo nastalo prometnico.

(2) Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu z veljavnim Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Po istem pravilniku je treba zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti morajo biti nadzemni, postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času.

14. člen

(odvajanje meteornih, komunalnih ter tehnoloških odpadnih vod)

(1) Treba je zgraditi ločen sistem odvajanja meteornih in komunalnih odpadnih voda.

(2) Na severnem delu območja v  regionalni cesti R3-710 Maribor – Vurberg – Ptuj  poteka kolektor mešane kanalizacije BC 100 , ki se zaključuje na čistilni napravi.  Za nemoteno odvajanje fekalnih vod na obstoječ kanalizacijski sistem je treba zgraditi navezovalno kanalizacijo do obstoječe kanalizacije po obravnavanem območju. Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi. Po njeni izgradnji je potrebno pridobiti atest o vodotesnosti. Potrebno je upoštevati Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov kanalizacije.

(3) Na severnem delu območja v  regionalni cesti R3-710 Maribor – Vurberg – Ptuj poteka kolektor mešane kanalizacije BC 100, na katero je treba navezati meteorno kanalizacijo.

(4) Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi naj se speljejo v meteorno kanalizacijo.

(5) Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je potrebno urediti preko peskolovov in lovilcev olj (SIST EN 858-2) iz katerih se nato vode speljejo v meteorno kanalizacijo.

15. člen

(elektroenergetska infrastruktura)

(1) Na območju, po katerem potekajo elektroenergetski vodi, ni mogoče graditi novih objektov, dokler niso le ti kablirani oz. prestavljeni izven območja gradnje novih objektov, na novo traso, za kar bo treba kablirati oz. prestaviti 20 kV daljnovod odcep Sp. Duplek vodovod (d – 184) na delu kjer križa predvidene objekte.

(2)Za napajanje obrtne cone z električno energijo, je treba:

zgraditi nadomestno transformatorsko postajo TP 20/0,4 kV ustrezne izvedbe in moči ter ustrezno urediti zaščito in jo primerno oblikovati;

-         vključiti novo TP v 20 kV omrežje

-         zgraditi ustrezni nizkonapetostni izvod od nadomestne transformatorske postaje do nove prostostoječe priključne omarice,

-         zgraditi ustrezne nizkonapetostne razvode iz nove prostostoječe priključne omarice do predvidenih novih objektov

(3) Za osvetlitev območja je treba zgraditi javno razsvetljavo pod pogoji upravljavca. Napajanje predvidene javne razsvetljave bo iz predvidene nadomestne transformatorske postaje.

16. člen

(TK omrežje)

(1) Preko območja poteka TK kablovod, ki ga je treba deloma demontirati in prestaviti v novo nastale prometnice.

(2) Predvideni objekti se bodo lahko vključili v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet centrale, za kar bo treba dograditi TK kabelsko omrežje in priključke pod pogoji upravljavca in naročiti projekt.

(3) V sklopu načrtovanega telekomunikacijskega omrežja je potrebno predvideti in dograditi KRS omrežje. Zagotavljanje KRS signalov preko KRS omrežja bo možno z izgradnjo priključkov na kabelsko KRS omrežje.

17. člen

(ogrevanje)

(1) Treba je predvideti ogrevanje na ekološko primerna goriva: ekstra lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin, zemeljski plin... Rezervoarji za utekočinjen naftni plin morajo biti locirani na vizualno neizpostavljenih mestih.

(2) Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.

18. člen

(plin)

Na obravnavanem območju ni plinovodnega omrežja. Možno je predvideti ogrevanje iz skupnega rezervoarja na utekočinjen naftni plin (UNP) za več objektov skupaj. V tem primeru mora biti plinovodna instalacija oz. sistem oskrbe z UNP izveden v skladu z veljavnimi predpisi in dimenzionirana tako, da bo možna morebitna kasnejša priključitev na plinovodno omrežje za zemeljski plin, ko (če) bo na tem območju zgrajeno.

REŠITVE IN UKREPI ZA VAqROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE

19. člen

(zrak)

(1) Preprečevati je treba prašenje z odlagališč materiala in gradbišč in nekontrolirani raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi. Dovozne gradbene poti morajo biti utrjene in redno čiščene. V času gradnje je treba upoštevati predpise, ki določajo emisijske norme pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih.

(2) Vsi izpusti iz objektov (klimatski, ostali zračniki) naj se namestijo na strehe stavb in objektov. Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri, v skladu z zakonskimi zahtevami. Vse naprave naj ustrezajo predpisanim tehničnim in varnostnim zahtevam.

20. člen

(tla)

Med gradnjo je treba:

-         gradbišče zavarovati in stalno nadzorovati. Pred pričetkom gradbenih del mora biti izdelan načrt ravnanja v primeru nezgodnega razlitja raznih mineralnih olj;

-         posege v tla izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal;

-         z viški materiala iz izkopa gradbenih jam za temeljenje ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov;

-         gradbene odpadke, ki niso zemljine odstraniti v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih ter pravilnikom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo;

-         na celotnem območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo;

-         za začasne prometne in gradbene površine (skladišča gradbenih materialov, lokacije za parkiranje gradbene mehanizacije) prednostno uporabljati obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine, ki se določijo pred začetkom izvajanja del;

-         posebno pozornost posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je treba onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preiskati skladno z določili  veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega odlagališča;

-         na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa uporabljati tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo.

21. člen

(odpadki)

(1) Komunalne odpadke je treba zbirati, deponirati in odvažati skladno z veljavnim Odlokom o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Duplek. Komunalne odpadke je treba zbirati v ustrezne tipizirane posode za odpadke in poskrbeti za organiziran odvoz odpadkov. Posode za odpadke je treba namestiti na vizualno neizpostavljenih mestih ali jih zakriti, dostopne morajo biti s smetarskim vozilom. Odpadna olja je treba zbirati ločeno in sicer v kontejnerju lociranem v pokritem prostoru. Urediti je treba zbirna in odjemna mesta za ločeno zbiranje odpadkov (ekološki otok).

(2) Z zemeljskim materialom od izkopov za temelje je treba ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Investitor mora zagotoviti prevzem zemeljskega materiala odpadkov od pooblaščenega zbiralca gradbenih odpadkov ali oddajo gradbenih odpadkov neposredno v predelavo odpadkov, ki jo opravlja pooblaščeno podjetje. V dogovoru z javnimi komunalnimi službami, ki so zadolžene za zajem in odvoz odpadkov na območju občine se sklene dogovor za odvoz zemeljskega materiala in oblikovanje začasnih deponij tega materiala. Investitor je dolžan pristojnemu upravnemu organu priložiti poročilo o gospodarjenju z gradbenimi odpadki, iz katerega so razvidni naslednji podatki:

-         količina gradbenih odpadkov, oddanih zbiralcem gradbenih odpadkov,

-         količina gradbenih odpadkov, oddanih neposredno v predelavo ali odstranjevanje,

-         količina nevarnih odpadkov, oddanih zbiralcem ali neposredno v predelavo ali odstranjevanje,

-         količina predelanih gradbenih odpadkov na kraju nastanka,

-         količina predelanih gradbenih odpadkov, ki jih je predelal sam na gradbišču, itd.

22. člen

(varstvo voda)

(1) Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi naj se speljejo v meteorno kanalizacijo.

(2) Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je potrebno urediti preko peskolovov in lovilcev olj iz katerih se nato vode speljejo v meteorno kanalizacijo.

(3) Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:

-         Odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podzemne vode. Z njimi je potrebno ravnati v skladu z določili Uredbe o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja . Za primere razlitja škodljivih tekočin (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Ureditev gradbišča mora biti takšna, da graditev ne ogroža zalog pitne vode;

-         Na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk).

-         Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi je treba zaščititi pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke.

-         Vsa dela po projektu je treba izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela.

-         Za primere nesreče z razlitjem ali razsutjem nevarnih tekočin ali drugih materialov je treba ravnati skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Oskrba delovnih strojev se mora vršiti na ustrezno utrjenih površinah. Gorivo je dovoljeno dovažati le v originalni embalaži. Na gradbišču mora biti na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg v primeru nesreče. V primeru razlitja tekočin je treba onesnaženo zemljino odstraniti in ravnati z njo kot z nevarnim odpadkom.

23. člen

(varstvo pred hrupom)

Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa. Gradnja naj poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del.

24. člen

(varstvo človekovega zdravja)

Med gradnjo je treba stalno sodelovati s prizadetim prebivalstvom in upoštevati njihove zahteve oziroma predloge v največji možni meri. Gradbišča je treba organizirati tako, da bo čas izvajanja del čim krajši. Čas gradnje in prevoza delov potrebnih za izgradnjo se omeji na čas med 7. in 19. uro.

25. člen

(varstvo živali in rastlin)

(1) Dela morajo potekati le v dnevnem času. Zaradi svetlobnega onesnaževanja se je treba izogibati nočnemu osvetljevanju gradbišča in objektov.

(4) Gradbišče in način dela je treba organizirati tako, da bo gradnja zavzela maksimalno možno malo prostora in da bo preprečeno onesnaževanje tal in vodotokov. Pri odrivih zemlje je treba zagotoviti, da se humusna plast skrbno odgrne in deponira na lokaciji posega, ločeno od ostalega materiala ter se takoj po končani gradnji uporabi za prekritje.

REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

26. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. Zagotoviti je treba:

-         pogoje za varen umik ljudi in premoženja. Pogoje za odmike med stavbami se izdajajo na podlagi slovenski ali tujih predpisov, potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva, projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo. O smereh evakuacijskih poti odloči projektant.

-         v hidrantnem omrežju zadostno količino vode za gašenje požarov (če v stavbi ni vgrajen sprinklerski sistem, je potrebna količina pretoka vode za en požar 20 l/s).

-         dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN,

-         potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.

(2) V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.

ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

27. člen

(etape)

(1) Območje obravnave se lahko izgrajuje etapno od severa proti jugu ali od juga proti severu. Lahko se gradijo stavbe, katerim izgrajeno prometno omrežje in komunalna oprema omogoča priključitev.

(2) Dom za starejše osebe se lahko gradi etapno.

TOLERANCE

28. člen

(tolerance glede oblikovanja objektov)

(1) Namesto lamelnih blokov je dopustno graditi vrstne enostanovanjske hiše. V takem primeru je možno povečati gradbeno površino tako, kot je prikazano na karti 3/3 »Urbanistični pogoji« v grafičnem delu podrobnega prostorskega načrta. možno je zgraditi vrstne enostanovanjske hiše tlorisnih dimenzij  10 x 8 m oziroma, etažnosti P+1. Hiše so umaknjene od ceste, pred hišo je ploščad namenjena pravokotnemu parkiranju dveh avtomobilov, ki je lahko pokrita z nadstrešnico ali pa se 2 parkirni mesti zagotovita v garaži, ki je v hiši.

(2) Dopustna gradbena površina mora biti locirana znotraj gradbene meje.

(3) Pri dopustni gradbeni površini in gradbeni meji je možno odstopanje izven dopustne gradbene površine ali gradbene meje za 1,00 m zaradi napušča in za 2,00 m zaradi balkona. Pri tem ne sme biti poseženo v svetli profil ceste. Odstopanja se presodijo v projektni dokumentaciji. Izven gradbene meje in gradbene površine je dopustno postaviti nadstrešnice nad glavnim in servisnim vhodom.

(4) Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.

(5) Vse višinske kote se natančno določijo v projektni dokumentaciji. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov.

29. člen

(tolerance glede infrastrukturnih ureditev in parcelacije)

(1) Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem podrobnim prostorskim načrtom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.

(2) V primeru odstopanja od tehničnih rešitev pri prometni infrastrukturi je treba prilagoditi parcelacijo javnih cest.

(3) Tehnični elementi za zakoličenje parcel se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.

(4) Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV

30. člen

(organizacija gradbišča in delovišča)

(1) Gradbišče mora biti zavarovano z ograjo.

(2) Območje gradbišča in delovišča je celotno ureditveno območje tega občinskega podrobnega prostorskega načrta.

(3) Transport materiala se vrši po obstoječi regionalni cesti III. reda R3-710 in preko ceste, ki poteka na južni strani vzhodno ležečega območja centra in na katero se priključuje predvidena cesta C.

31. člen

(dodatne obveznosti)

Poleg obveznosti navedenih v predhodnih členih tega odloka, so dodatne obveznosti investitorjev in izvajalcev naslednje:

-         pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov in naprav ter upravljavce prometne infrastrukture, z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave ter uskladiti vse posege v območje objektov in naprav in v njihove varovalne pasove,

-         vseh motnjah do katerih bi eventualno prišlo pri komunalni, energetski in telekomunikacijski oskrbi, je treba pravočasno obvestiti pristojne upravljavce in uporabnike,

-         v času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, v primeru nezgode pa zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih oseb,

-         objekte in naprave je treba med gradnjo ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa eventualno nastale poškodbe sanirati,

-         v najkrajšem možnem času je treba odpraviti vse morebitne negativne posledice in poravnati vso nastalo škodo v prostoru, ki bi nastala zaradi izgradnje in obratovanja načrtovanih posegov,

-         vzhodnega rob območja proti parcelam št. 391/12, 391/5, 392/3, 391/11, 391/10, k.o. Sp. Duplek je treba zasaditi z zimzelenimi grmovnicami.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

32. člen

(občinski prostorski akti)

Z dnem uveljavitve tega odloka na ureditvenem območju iz 5. člena tega odloka prenehajo veljati določila Prostorskih ureditvenih pogojev za podeželje v občini Maribor (MUV št. 26/98, 11/00, 2/01, 7/01, 12/02, 23/02 in 25/04).

33. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka:0323-15/2008

Datum:17.6.2008

 Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega podrobnega prostorskega načrta za Center 2 v Spodnjem Dupleku v Občini Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/2008) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 2. člen

 4. člen

Spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta so na vpogled v prostorih Občine Duplek

  5. člen

Ta odlok začne veljati drugi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.