Na podlagi tretjega
odstavka 58. člena in 61. člena
Zakona
o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) v povezavi z 58.
členom
Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017
(Uradni list RS št. 96/15 in 46/16), 29. člena Zakona o lokalni
samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo,
76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in 16. člena
Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in
67/15), je Občinski svet Občine Radenci na 14. redni seji, dne
29.12.2016, sprejel |
|
ODLOK |
O NADOMESTILU ZA UPORABO
STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE RADENCI |
|
I. Splošne
določbe |
|
1. člen |
S tem odlokom se ureja
plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem
besedilu: nadomestilo). |
|
2. člen |
|
(1) Nadomestilo se plačuje
od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča. Kot zazidana stavbna
zemljišča se štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z
zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti
gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na
podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in
gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne
infrastrukture. Kot zazidano stavbno zemljišče se štejejo čiste tlorisne
površine stanovanj (sobe, hodniki v stanovanju, predsobe, kuhinja,
kopalnica, shramba in drugi zaprti prostori stanovanja – mišljeni so
samo bivalni prostori v katerih stanujejo ljudje oziroma služijo
neposredno za bivanje) in garaže za osebne avtomobile. |
(2) Če določena stavba
gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano
stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri
stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del
takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. |
(3) Poslovna površina je
čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so
funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Za poslovne površine se po
tem odloku štejejo tudi nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na
prostem, gostinski vrtovi, peskokopi, glinokopi, površine za obratovanje
bencinskih servisov, odlagališča odpadkov in druge površine namenjene za
opravljanje poslovne dejavnosti. |
(4) Za nezazidana stavbna
zemljišča štejejo tista zemljišča, za katere je z izvedbenim prostorskim
aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in
poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in
otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in
da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso
objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za
potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture,
znanosti, športa in javne uprave. |
|
3. člen |
Nadomestilo je dolžan
plačevati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe
(imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja
oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). |
|
II. Območja
za plačevanje nadomestila |
|
4. člen |
(1) Nadomestilo se plačuje
na celotnem območju Občine Radenci. |
(2) Na območjih ali delih
območij se nadomestilo ne plačuje, če zazidano stavbno zemljišče ni
opremljeno z vodovodnim in električnim omrežjem. |
(3) Šteje se za nezazidano
stavbno zemljišče, če je zagotovljen priključek na vodovod in elektriko,
in to tako, da je sekundarno omrežje, na katerega se je možno
priključiti, oddaljeno od meje nezazidanega stavbnega zemljišča največ
100 m in obstaja tudi dejanska možnost priključevanja in koriščenja teh
komunalnih objektov in naprav. |
|
III. Merila
za določanje nadomestila za zazidana stavbna zemljišča |
|
5. člen |
Za določitev višine
nadomestila se upoštevajo naslednja merila: |
1. lega stavbnega
zemljišča; |
2. opremljenost stavbnega
zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnosti
priključitve na te objekte in naprave; |
3. vrsta dejavnosti oziroma
namen uporabe stavbnega zemljišča; |
4. izjemne ugodnosti v
zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih dejavnostih. |
|
6. člen |
Glede na lego se stavbna
zemljišča razdelijo na tri območja : |
Prvo območje obsega
območje naselja Radenci. |
Drugo območje obsega
naselja Boračeva, Hrastje Mota, Rihtarovci, Šratovci, Turjanci, Paričjak
in Kapelski Vrh. |
Tretje območje obsega vsa
ostala naselja in dele naselij, ki niso zajeta v prvem in drugem
območju. |
|
7. člen |
(1) Opremljenost stavbnega
zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in
skupne rabe in zagotovitev priključka na te objekte in naprave se
ovrednoti z naslednjimi točkami: |
1. a) cesta v asfaltni
oziroma |
protiprašni
izvedbi 20 točk |
b) cesta v makadamski
izvedbi 10 točk |
2.
kanalizacija 20 točk |
3. javni vodovod
10 točk |
4.
elektrika 10
točk |
5. telefonsko in
telekomunikacijsko omrežje 15 točk |
6. javna
razsvetljava 10 točk
|
7. kabelska
televizija 10 točk |
(2) Šteje se, da ima
stavbno zemljišče zagotovljen priključek na javno kanalizacijo, vodovod,
elektriko, javno razsvetljavo in kabelsko televizijo, če je sekundarno
omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje
stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost
priključevanja in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav. |
(3) Pri telefonskem in
telekomunikacijskem omrežju se upošteva dejanska priključitev objekta na
telefonsko in telekomunikacijsko omrežje. |
(4) Vodovod in kanalizacija
se točkujeta samo tam, kjer z njima upravlja komunalno podjetje ali je v
upravljanju vaščanov – tako imenovani skupni vodovod, na katerega je
priključeno 5 in več gospodinjstev. |
(5) Točka 1 se ocenjuje
samo po enem kriteriju, kriterija a) in b) se ne seštevata. |
|
8. člen |
Glede na vrsto dejavnosti
oziroma namen uporabe so stavbna zemljišča po tem odloku razvrščena: |
A – na stavbna zemljišča za
stanovanjske namene; |
B – na stavbna zemljišča,
ki služijo kmetijskim dejavnostim in pomožni objekti za kmetijske
dejavnosti (hlevi, silosi, lope, garaže za kmetijsko mehanizacijo itd.); |
C – na stavbna zemljišča za
poslovne namene bančništva, poštnih in telekomunikacijskih storitev,
upravne dejavnosti, odvetništvo, notarstvo, zavarovalništvo, menjalnice,
leasing prodaja in igralništvo; |
D – na stavbna zemljišča za
poslovne namene industrijskih dejavnosti, obrtnih dejavnostih in obrti
podobnih dejavnosti ter ostale dejavnosti poslovnega namena; |
E – na stavbna zemljišča za
počitniške objekte ter druge nikjer zajete dejavnosti; |
F – na stavbna zemljišča za
poslovne namene - vsa vrsta trgovine, hotelirstvo, zdraviliška
dejavnost, gostinstvo. |
|
9. člen |
Vrsta dejavnosti oziroma
namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se ovrednoti s točkami po
naslednji tabeli: |
Lega
zemljišča Namen uporabe |
z območja
A B C D E F |
1. območje 220
50 1000 600 600 620 |
2. območje 210
20 750 560 500 580 |
3. območje 200
10 500 500 400 540 |
|
10. člen |
Pri posameznih dejavnostih
se pri uporabi stavbnega zemljišča upošteva izjemne ugodnosti v zvezi z
ustvarjanjem dobička v gospodarskih dejavnostih. Dodatne točke za
vrednotenje nadomestila za izjemne ugodnosti se obračunavajo za
naslednje vrste dejavnosti: |
Šifra iz
SKD Dodatno število |
točk/m2 |
-------------------------------------------------------------------- |
H53 Poštna in kurirska
dejavnost 1800 |
K Finančne in
zavarovalniške dejavnosti 2000 |
J61 Telekomunikacijske
dejavnosti 1800 |
R92 Prirejanje iger na
srečo 2000 |
L68.31 Posredništvo v
prometu z nepremičninami 600 |
G47 Trgovina na drobno,
razen z motornimi vozili |
z več kot šestimi
zaposlenimi 500 |
I Gostinstvo z več kot
šestimi zaposlenimi 500 |
-------------------------------------------------------------------- |
IV. Merila za
druga zazidana stavbna zemljišča |
|
11. člen |
(1) Parkirišča, nepokrita
skladišča, gostinski vrtovi, delavnice na prostem, površine potrebne za
obratovanje bencinskih servisov in ostala druga zazidana stavbna
zemljišča se točkujejo po naslednji tabeli: |
|
Bencinski servis |
Parkirišča,
nep.skladišča, gost.vrtovi, delavnice na prostem |
Ostala druga
zazidana stavbna zemljišča |
4000 točk/m2 |
260 točk/m2 |
150 točk/m2 |
|
(2) Površina za normalno
rabo bencinskega servisa predstavlja celotno funkcionalno zemljišče
bencinskega servisa, kjer se opravlja točenje goriva. |
12. člen |
Druga zazidana stavbna
zemljišča iz 11. člena se točkujejo po kriterijih iz tega člena brez
upoštevanja točk za komunalno opremo iz 7. člena tega odloka. |
|
V. Merila za
nezazidana stavbna zemljišča |
|
13. člen |
(1) Število točk za m2
nezazidanega stavbnega zemljišča se glede na vrsto dejavnosti oziroma
namen uporabe določi po naslednji tabeli: |
------------------------------------------------------------------ |
Lega zemljišča
Stanovanjski Počitniški Poslovni |
Območje
objekti objekti namen |
------------------------------------------------------------------ |
1. območje
30 70 70 |
2. območje
25 65 65 |
3. območje
20 60 60 |
------------------------------------------------------------------ |
(2) Pri nezazidanih
stavbnih zemljiščih se točkuje celotna površina zemljišča namenjena za
gradnjo, ne točkuje pa se komunalna opremljenost zemljišča po 7. členu
tega odloka. |
(3) Zavezanec za plačilo
nadomestila je lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča. |
(4) Kadar je na nezazidanem
stavbnem zemljišču predvidena kombinirana dejavnost (stanovanjska in
poslovna) se upošteva kriterij, ki je za zavezanca za plačilo
nadomestila ugodnejši. |
|
VI. Oprostitev
plačila |
|
14. člen |
Nadomestilo se ne plačuje
za zemljišča in poslovne prostore, ki jih za opravljanje dejavnosti
uporabljajo javni zavodi, društva, politične stranke ter druge
organizacije, ki opravljajo nepridobitno dejavnost in se financirajo iz
občinskega proračuna ter za druge zakonske izjeme. |
|
15. člen |
(1) Zavezanci za plačilo
nadomestila – fizične osebe, pravne osebe in samostojni podjetniki lahko
pri občinski upravi vložijo zahtevek za odložitev ali oprostitev plačila
nadomestila. |
(2) Plačila nadomestila se
na zahtevo za dobo pet let od izdaje gradbenega dovoljenja oprosti
zavezanec, ki bo gradil novo družinsko stanovanjsko hišo (oprosti se ga
plačila za ta objekt) oziroma oprosti zavezanec, ki je kupil novo
stanovanje kot posamezen del stavbe od dneva sklenitve kupoprodajne
pogodbe (oprosti se ga plačila nadomestila za to stanovanje).
|
(3) Plačila nadomestila se
na zahtevo za dobo treh let od izdaje gradbenega dovoljenja oprosti
zavezanec, ki bo gradil objekt za opravljanje poslovno-gospodarske
dejavnosti (oprosti se ga plačila nadomestila za ta objekt). |
(4) Na obrazloženo zahtevo
se lahko zavezanca delno ali v celoti oprosti plačila nadomestila, če
zavezanec prejema socialno pomoč. |
(5) Zahtevek za oprostitev
plačila nadomestila vloži zavezanec pri občinski upravi Občine Radenci.
Zahtevek za oprostitev plačila nadomestila se v primeru, ko zavezanec še
ni prejel odločbe FURS-a posreduje občinski upravi skupaj z dokazili. V
primeru že izdane odločbe FURS-a pa je možna pritožba skladno s pravnim
poukom v izdani odločbi. |
(6) Zahtevku za oprostitev
plačila nadomestila se ne ugodi, oz. se že odobrena oprostitev ukine, če
se v postopku ugotavljanja dejanskega stanja ugotovi, da kljub
izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost zavezancev in
drugih oseb, ki živijo z zavezancev v isti stanovanjski enoti, da z
zavezancem živijo osebe, ki pridobivajo dohodke, da zavezanec ni na novo
začel s proizvodnjo dejavnostjo. |
(7) O oprostitvi plačila
nadomestila odloča župan in sicer na osnovi predloga strokovne komisije
za pritožbe, ki jo imenuje župan. |
(8) Na osnovi predloga
strokovne komisije za pritožbe in odločitve župana pristojni finančni
urad izda ustrezno odločbo. |
|
VII. Določanje
višine nadomestila |
|
16. člen |
Višina nadomestila po
merilih iz 7., 9., 10., 11., 12. in 13. člena tega odloka se določi
tako, da se skupno število točk pomnoži s stanovanjsko ali poslovno
površino zavezančevega objekta oziroma s površino zavezančevega
nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun
nadomestila. |
|
17. člen |
(1) Finančni urad RS izda
zavezancem odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. |
(2) Obveznost se odmeri
letno s tem, da pravne osebe plačujejo nadomestilo mesečno, fizične
osebe pa plačujejo nadomestilo v dveh obrokih. Za vse postopke v zvezi z
odmero, pobiranjem in vračanjem, izterjavo, odpisom zaradi
neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom se
uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek. |
|
18. člen |
(1) Vrednost točke za
izračun nadomestila določa Občinski svet Občine Radenci s sklepom. Za
leto 2017 je določena vrednost točke s tem odlokom. |
(2) Vrednost točke za leto
2017 je 0,0013 EUR. |
(3)Vrednost točke se določi
do konca leta za naslednje leto. |
|
19. člen |
(1) Za izračun nadomestila
se uporabljajo podatki iz obstoječih baz za odmero NUSZ in iz drugih
uradnih evidenc. |
(2) Zavezanci so dolžni
sporočiti spremembo vrste dejavnosti, spremembo poslovne in stanovanjske
površine ter vse druge za odmero NUSZ pomembne spremembe v 15 dneh od
dneva, ko je taka sprememba ob dejstvu nastala. |
(3) Na zahtevo pristojnega
finančnega urada ali občinske uprave so zavezanci dolžni sporočiti vse
zahtevane podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila. |
|
VIII. Kazenske
določbe |
|
20. člen |
(1) Z denarno kaznijo 1.000
EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ne prijavi vsake spremembe v
30 dneh od dneva nastanka (19. člen) oziroma ne poda resničnih podatkov. |
(2) Odgovorna oseba pravne
osebe oziroma fizična oseba se kaznuje za prekršek iz prejšnjega
odstavka z denarno kaznijo 100 EUR. |
|
IX. Prehodna
in končna določba |
|
21. člen |
Z dnem uveljavitve tega
odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega
zemljišča v Občini Radenci (Uradne objave Občine Radenci, št. 38/04). |
|
22. člen |
Ta odlok začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa
se od 1.1.2017 dalje. |
|
Številka: 4224-0001/2016-70 |
Datum: 30.12.2016 |
|
|
Občina Radenci |
|
Janez Rihtarič,
župan |
|