Na podlagi 53. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/2017) in 38. člena Poslovnika Nadzornega odbora občine Hajdina ( Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2011 in 37/2020) je Nadzorni odbor občine Hajdina na svoji 7. redni seji, dne 12. 4. 2022 sprejel

POSLOVNIK

NADZORNEGA ODBORA OBČINE HAJDINA

I.  Splošne določbe

1. člen

S tem poslovnikom se ureja podrobnejša organizacija in način dela Nadzornega odbora Občine Hajdina (v nadaljnjem besedilu: nadzorni odbor), javnost dela, pristojnosti in naloge nadzornega odbora, konstituiranje in organizacija nadzornega odbora, naloge, pravice in dolžnosti predsednika in članov nadzornega odbora, načrtovanje in način dela, postopek nadzora, pravice in obveznosti udeležencev nadzora ter druga vprašanja, pomembna za delo nadzornega odbora.

2. člen

(1)  Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini Hajdina.

(2)  Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine Hajdina, Zgornja Hajdina 44 a, 2288 Hajdina.

(3)  Nadzorni odbor pri svojem delu uporablja žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: OBČINA HAJDINA, v notranjem krogu pa naziv organa občine: NADZORNI ODBOR.

(4)  Pravico uporabe žiga ima predsednik, pooblaščeni član nadzornega odbora in delavec pristojne strokovne službe, s soglasjem predsednika nadzornega odbora. Žig se hrani na sedežu nadzornega odbora občine.

3. člen

Nadzorni odbor je pri svojem delu neodvisen. Svoje delo opravlja nepristransko, vestno, strokovno in v skladu z določbami Zakona o lokalni samoupravi, Statuta občine Hajdina in tega poslovnika.

II.  Javnost dela

4. člen

(1) Delo nadzornega odbora je javno.

(2) Nadzorni odbor obvešča javnost o svojem delu tako, da letni program dela in svoja dokončna poročila s priporočili in predlogi ukrepov objavlja na spletni strani občine Hajdina, če le-ti ne predstavljajo informacij zaupne narave.

(3) Poročila s priporočili in predlogi (dokončni akti nadzornega odbora) so informacije javnega značaja.

(4) Osnutki poročil in sklepi o pričetku nadzora niso informacije javnega značaja.

(5)Nadzorni odbor iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega dokončnega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izloči podatke, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.

(6) Nadzorni odbor lahko odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov ali državnih, uradnih in poslovnih skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine, ali uporabnika proračunskih sredstev.

(7) Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugimi predpisi ali z akti občinskega sveta in internimi akti uporabnikov proračunskih sredstev, ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.

III.  Pristojnosti in naloge Nadzornega odbora

5. člen

(1)  V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:

·  opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;

·  nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna;

·  nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

(2) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov  ožjih  delov  občine (vaških skupnosti), javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb, ki razpolagajo z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih sredstev.

IV.  Konstituiranje in organizacija Nadzornega odbora

6. člen

(1)  Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.

(2)  Nadzorni odbor ima 3 člane.

(3)  Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan.

(4)  Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.

(5)  Na konstitutivni seji člani nadzornega odbora z večino glasov vseh članov, izmed sebe izvolijo predsednika nadzornega odbora.

(6)  Nadzorni odbor vodi, predstavlja in zastopa predsednik nadzornega odbora, v njegovi odsotnosti pa od predsednika pooblaščeni član.

V.  Naloge, pravice in dolžnosti predsednika in članov Nadzornega odbora

7. člen

Pristojnosti in naloge predsednika nadzornega odbora so:

·  predstavlja nadzorni odbor;

·  vodi in organizira delo nadzornega odbora;

·  pripravlja in predlaga dnevni red za seje nadzornega odbora;

·  sklicuje in vodi seje nadzornega odbora;

·  predlaga dodelitev nalog nadzora članom nadzornega odbora;

·  podpisuje poročila, sklepe, zapisnike, pooblastila in druge akte nadzornega odbora;

·  skrbi za izvajanje sklepov, priporočil in predlogov nadzornega odbora nadzornega odbora;

·  predstavlja poročila, stališča in predloge nadzornega odbora na seji občinskega sveta;

·  pripravi predlog letnega programa dela nadzornega odbora in predlog finančnega načrta nadzornega odbora;

·  skrbi za izvajanje določil tega poslovnika;

·  skrbi za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora;

·  daje pooblastila za njegovo nadomeščanje v času njegove odsotnosti;

·  sodeluje z občinskim svetom, županom, delovnimi telesi sveta in občinsko upravo;

·  po potrebi se udeležuje sej občinskega sveta in njegovih delovnih teles, zastopa stališča nadzornega odbora in po potrebi sodeluje v razpravah iz pristojnosti nadzornega odbora. O tem je dolžan poročati na naslednji seji nadzornega odbora;

·  opravlja druge naloge, določene s tem poslovnikom.

8. člen

(1) Član nadzornega odbora ima naslednje pravice in naloge:

·  pripravlja mnenja, ugotovitve, delovne osnutke poročil;

·  na seji nadzornega odbora predlaga zaključke, predloge odločitev in osnutke dokončnih poročil;

·  zahteva strokovne informacije in podatke, ki so pomembni za njegovo delo v nadzornem odboru.

(2) Člani nadzornega odbora imajo dolžnost udeleževati se sej nadzornega odbora in opravljati nadzore ter druge naloge, za katere jih pooblasti oziroma zadolži nadzorni odbor.

(3) Če se član nadzornega odbora ne more udeležiti seje, mora o tem in o razlogih za to obvestiti javnega uslužbenca, ki je zadolžen za strokovno in administrativno pomoč nadzornemu odboru, najpozneje do začetka seje. Če tega zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more storiti do začetka seje, mora to opraviti najkasneje v roku treh dni od odprave vzroka zaradi katerega se seje ni mogel udeležiti.

9. člen

(1) Organi občine in vsi porabniki proračunskih sredstev so dolžni nadzornemu odboru predložiti zahtevane podatke, ki so potrebni za opravljanje nadzora.

(2) Na vabilo predsednika so se porabniki proračunskih sredstev in strokovni delavci občinske uprave tudi dolžni udeležiti seje in poročati o zadevah, ki so predmet  nadzora.

VI.  Strokovna in administrativna pomoč

10. člen

(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Izmed delavcev občinske uprave imenuje župan javnega uslužbenca, ki je zadolžen za strokovno in administrativno pomoč nadzornemu odboru.

(2) Strokovna in administrativna pomoč zajema predvsem:

·  priprava vabil in tehnično organizacijska dela za sklic in potek seje;

·  priprava in posredovanje gradiv za seje nadzornega odbora;

·  pisanje zapisnikov nadzornega odbora in pisnih odpravkov sklepov;

·  priprava posameznih aktov, ki spremljajo postopek nadzora (sklepi o izvedbi nadzora, pooblastila itd.);

·  objava dokumentov na spletni strani občine;

·  sprejemanje in urejanje pošte za nadzorni odbor;

·  arhiviranje dokumentacije nadzornega odbora;

·  vodenje evidence o opravljenem delu nadzornega odbora in njegovih članov;

·  obveščanje nadzornega odbora o sprejemu in spremembah aktov s področij, ki so v pristojnosti nadzornega odbora;

·  zagotavljanje potrebnega pisarniškega materiala, fotokopiranja itd.;

·  druga strokovna, administrativna in organizacijska pomoč, ki je potrebna za nemoteno delo nadzornega odbora.

11. člen

(1) Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi.

(2) Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.

(3) Pogodbo o delu z izvedencem sklene župan občine.

(3) Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka ali ko se opira na poročilo notranje revizijske službe.

VII.  Načrtovanje dela Nadzornega odbora in poročanje

12. člen

(1) Nadzorni odbor določi nadzore z letnim programom nadzora, ki ga sprejme ob zaključku koledarskega leta za naslednje koledarsko leto, razen ob konstituiranju novega nadzornega odbora. Na novo konstituirani nadzorni odbor sprejme letni program nadzora na svoji drugi seji.

(2) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v letnem programu nadzora. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v letni program nadzora, mora najprej dopolniti letni program nadzora.

(3) Nadzorni odbor je pri pripravi in sprejemanju letnega programa nadzora samostojen.

(4) Nadzorni odbor lahko med letom spremeni ali dopolni letni program.

(5) S programom, spremembami ali dopolnitvami letnega programa nadzora seznani nadzorni odbor občinski svet in župana.

(6) Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto.

VIII.  Potek dela Nadzornega odbora

13. člen

(1) Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na sejah. Seje vodi in sklicuje predsednik nadzornega odbora na lastno pobudo, v skladu s sprejetim programom dela ali na pobudo večine članov. Če predsednik odbora v 15 dneh po podani zahtevi ne skliče seje, jo lahko skličejo člani, ki so pobudo podali. Sejo lahko skliče tudi član nadzornega odbora s pisno podporo večine članov nadzornega odbora. V primeru odsotnosti predsednika nadzornega odbora, lahko vodi in skliče sejo član nadzornega odbora, ki ga predsednik za to pooblasti.

(2) Izjemoma se lahko skliče izredna seja nadzornega odbora za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. Izredno sejo lahko skliče predsednik nadzornega odbora, v primeru njegove odsotnosti pa katerikoli član nadzornega odbora s pisno podporo večine članov nadzornega odbora.

(3) V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti predloženo gradivo, o katerem naj nadzorni odbor odloča.

14. člen

(1) Predsednik nadzornega odbora lahko v primeru, ko to zahteva nujnost ali ekonomičnost postopka, skliče dopisno sejo nadzornega odbora. Dopisna seja se opravi na podlagi v elektronski obliki vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme z glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje(točen datum in čas trajanja seje, to je, do katere ure se šteje trajanje seje). V primeru, da eden izmed članov nadzornega odbora presodi, da zadeva zahteva obravnavo na izredni seji, mora predsednik sklicati izredno sejo.

(2) Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom nadzornega odbora, od katerih jih je vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so vročitev potrdili člani nadzornega odbora, ki so glasovali.

(3) Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je za sklep v roku trajanja seje glasovala večina vseh članov nadzornega odbora.

(4) O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o vročitvi vabil članom nadzornega odbora oziroma ugotovitev koliko članov nadzornega odbora je glasovalo in kako so glasovali. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo nadzornega odbora.

15. člen

(1) V primeru naravnih in drugih hujših nesreč, večjih epidemij ali podobnih izrednih okoliščin (v nadaljevanju: izredne okoliščine), ko redne ali izredne seje nadzornega odbora ni mogoče izvesti z osebno navzočnostjo članov nadzornega odbora brez tveganja za njihovo zdravje in varnost, lahko predsednik nadzornega odbora skliče sejo na daljavo oziroma videokonferenčno sejo.

(2) Predsednik nadzornega odbora lahko preko videokonferenčne seje skliče tudi redne in izredne seje nadzornega odbora, če se s tem strinja večina vseh članov nadzornega odbora.

(3) Seja na daljavo je seja, na kateri člani nadzornega odbora sodelujejo s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije, povezane v skupno omrežje (Skype, Zoom, Teams in podobno), ki omogoča razpravo in glasovanje na daljavo. Informacijsko-komunikacijska tehnologija mora omogočati prenos slike in zvoka ali samo zvoka v takšni kvaliteti, da je mogoče brez vsakega dvoma ugotoviti identiteto člana nadzornega odbora, ki na seji sodeluje, njegovo razpravo in rezultat glasovanja.

(4) Člani nadzornega odbora praviloma glasujejo na podlagi poimenskega klicanja članov, ki ga opravi predsedujoči, oziroma s tehnologijo glasovanja, če jo informacijsko-komunikacijska tehnologija omogoča.

(5) Sejo skliče predsednik nadzornega odbora po e-pošti z navedbo dneva in ure seje ter predlogom dnevnega reda ali članom pošlje obvestilo preko telefona.

(6) Glede sklepčnosti, ugotavljanja prisotnosti, rezultatov glasovanja, pisanja zapisnika ter ostalih nalog se uporabljajo določbe poslovnika.

(7) Za operativno izvedbo videokonferenčne seje je odgovoren sklicatelj sestanka.

(8) Vsi člani in druge osebe, ki so v skladu z določbami poslovnika lahko navzoče na seji, morajo zaradi varovanja podatkov zagotoviti, da so v prostoru, v katerem v času seje izvajajo videokonferenčno sejo, sami.

16. člen

(1) Vabilo in gradivo se dostavi članom nadzornega odbora v elektronski obliki (po e-pošti) praviloma najkasneje sedem dni pred sejo.

(2) V vabilu za sejo nadzornega odbora mora biti naveden predlog dnevnega reda.

(3) Vabilu mora biti predloženo:

·  zapisnik zadnje seje nadzornega odbora, če gre za vabilo na redno sejo;

·  gradivo za posamezne predlagane točke dnevnega reda.

(4) Izjemoma, kadar so za to podani utemeljeni razlogi, se lahko gradivo k posameznim točkam vroči članom nadzornega odbora pred samim začetkom seje.

(5) Vabilo za izredno sejo mora biti z gradivom vročeno članom nadzornega odbora vsaj tri dni pred sejo.

(6) Predsednik nadzornega odbora lahko povabi na sejo nadzornega odbora tudi izvedence in predstavnike javnih zavodov, organizacij in društev, katerih dejavnost se sofinancira iz občinskega proračuna in so predmet nadzora, če je njihova prisotnost za obravnavo utemeljena in nujno potrebna. Glede dostave vabila in gradiva tem osebam se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika glede dostave vabila in gradiva članom nadzornega odbora.

17. člen

(1) Na začetku seje nadzornega odbora predsednik nadzornega odbora preveri navzočnost in obvesti navzoče člane nadzornega odbora, kdo od članov je obvestil javnega uslužbenca, ki je zadolžen za strokovno in administrativno pomoč nadzornemu odboru, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. Predsednik nadzornega odbora nato ugotovi, ali je nadzorni odbor sklepčen. Če je nadzorni odbor nesklepčen, predsednik nadzornega odbora počaka 15 minut in nato ponovno ugotavlja sklepčnost. Če nadzorni odbor še vedno ni sklepčen, predsednik nadzornega odbora sejo preloži.

(2) Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.

(3) Glasovanje na sejah nadzornega odbora je javno, z dvigom rok.

(4) O posameznem sklepu lahko nadzorni odbor glasuje tudi tajno, če o tem na predlog člana nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.

18. člen

(1) Predlog dnevnega reda seje določi predsednik nadzornega odbora, pobude za uvrstitev konkretne zadeve na dnevni red pa lahko podajo vsi člani nadzornega odbora, občinski svet ali župan.

(2) Pri sestavi dnevnega reda je potrebno praviloma uvrstiti naslednje točke:

·  ugotavljanje sklepčnosti,

·  sprejem dnevnega reda,

·  pregled realizacije sklepov s predhodnih sej,

·  potrditev zapisnika prejšnje seje,

·  razno in pobude členov nadzornega odbora.

(3) Na dnevni red se lahko uvrsti dodatna točka, če je zanjo pripravljeno gradivo za vse člane nadzornega odbora. O tem nadzorni odbor glasuje na začetku seje.

(4) Z dnevnega reda se lahko umakne točka, za katero gradivo ni dovolj temeljito pripravljeno ali pa ni prisotnega poročevalca. O tem nadzorni odbor glasuje na začetku seje ali med samo obravnavo te točke.

(5) Nadzorni odbor o predlaganem dnevnem redu glasuje na sami seji nadzornega odbora pred obravnavo ostalih točk dnevnega reda.

(6) Seja poteka po točkah dnevnega reda.

(7) Glavne točke dnevnega reda redne seje lahko za naslednjo sejo predlaga predsednik ali član nadzornega odbora.

19. člen

(1) Po sprejemu dnevnega reda poteka seja po posameznih točkah dnevnega reda. Na začetku vsake obravnavane točke dnevnega reda predsednik nadzornega odbora poda kratko obrazložitev, nato pa da besedo članu nadzornega odbora – poročevalcu oziroma predlagatelju posamezne točke dnevnega reda in nato še morebitnim vabljenim na sejo za to točko dnevnega reda. Sledi razprava, vrstni red razpravljavcev določa predsednik nadzornega odbora.

(2) Trajanje razprave glede posamezne točke dnevnega reda seje nadzornega odbora praviloma ni časovno omejeno.

(3) Nadzorni odbor lahko na predlog predsednika nadzornega odbora ali na zahtevo člana nadzornega odbora odloči, da se o isti zadevi razpravlja le enkrat ali da se razprava časovno omeji.

20. člen

Če nadzorni odbor v zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če nadzorni odbor sklene, da še ni pogojev za končno odločanje, se dokončanje razprave in odločanje o zadevi preloži na eno od naslednjih sej nadzornega odbora.

21. člen

(1) Predsednik nadzornega odbora oblikuje po opravljeni razpravi o posamezni točki dnevnega reda predlog sklepa in ga da na glasovanje.

(2) Predsednik nadzornega odbora po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanje. Član nadzornega odbora ima pravico izraziti ločeno mnenje, ki se zapiše v zapisnik.

(3) Predsednik odbora zaključi sejo, ko so obravnavane vse točke dnevnega reda.

22. člen

(1) O poteku seje nadzornega odbora se piše zapisnik. Zapisnik seje nadzornega odbora obvezno vsebuje:

·  zaporedno številko seje, datum in kraj ter čas začetka in zaključka seje ali njene prekinitve;

·  navedbo prisotnih članov nadzornega odbora, odsotnih članov nadzornega odbora (opravičeno ali neopravičeno);

·  prisotnost vabljenih na seji, odsotnih vabljenih, ostalih morebitnih prisotnih;

·  ugotovitev sklepčnosti in sprejeti dnevni red;

·  poročilo o realizaciji sklepov prejšnje seje in potrditev zapisnika;

·  potek seje z navedbo poročevalcev;

·  morebitna ločena mnenja pri glasovanju o predlaganih sklepih; ločeno mnenje pripravi član odbora, ki se ne strinja s skupnim mnenjem ali želi to mnenje še posebej poudariti;

·  sklepe nadzornega odbora.

(2) Sprejeti sklepi nadzornega odbora morajo biti formulirani in zapisani tako, da je v njih na nedvoumen način opredeljeno stališče nadzornega odbora do posamezne zadeve, ki jo je nadzorni odbor obravnaval.

(3) Sklepi morajo praviloma vsebovati rok, do katerega morajo biti izvršeni, kdo je zadolžen za njihovo izvedbo ter izid glasovanja o posameznem sklepu.

(4) Originalu zapisnika morajo biti priložena vsa gradiva, ki so bila predložena na seji nadzornega odbora. Zapisnik podpišeta zapisnikar in predsednik nadzornega odbora oziroma predsedujoči.

23. člen

(1) Na seji nadzornega odbora sme govoriti tisti, ki mu da besedo predsednik nadzornega odbora. Razpravljavec na seji nadzornega odbora sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu seje nadzornega odbora in glede katerega mu je predsednik nadzornega odbora dal besedo. Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali teme, glede katere je dobil besedo, ga predsednik nadzornega odbora na to opomni.

(2) Če se razpravljavec po drugem opominu še vedno ne drži dnevnega reda ali teme, glede katere je dobil besedo, mu predsednik nadzornega odbora lahko besedo odvzame. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči nadzorni odbor.

(3) Odstranitev s seje lahko predsednik nadzornega odbora izreče razpravljavcu ali drugemu prisotnemu, če kljub odvzemu besede krši red na seji tako, da moti delo nadzornega odbora. Zoper odstranitev s seje lahko razpravljavec ali drug prisotni ugovarja. O ugovoru odloči nadzorni odbor.

(4) Če predsednik nadzornega odbora z rednimi sredstvi ne more ohraniti reda na seji nadzornega odbora, jo prekine in preloži.

(5) Vsi ukrepi se zapišejo v zapisnik seje nadzornega odbora.

IX.  Postopek nadzora ter pravice in obveznosti udeležencev nadzora

24. člen

(1) Nadzorni odbor vodi postopek nadzora na podlagi določb tega poslovnika, zakonov in predpisov, ki urejajo javne finance v občini. Nadzorovana oseba v postopku nadzora je uporabnik sredstev občinskega proračuna.

(2) Za posamezen nadzor je lahko pristojen član nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik).

(3) Za vsak nadzor izda nadzorni odbor sklep o izvedbi nadzora, ki vsebuje opredelitev vsebine nadzora, čas in kraj nadzora, navedbo oseb, ki bodo nadzor opravile ter navedbo nadzorovane osebe (organa ali organizacije z odgovornimi osebami, v nadaljevanju: nadzorovana oseba). Sklep, ki ga podpiše predsednik nadzornega odbora, se vroči županu, nadzorovani osebi in pooblaščenim članom nadzornega odbora.

(4) Predsednik nadzornega odbora na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka izdaja pooblastila za izvedbo nadzora, s katerim opredeli člane nadzornega odbora, ki bodo izvedli posamezen nadzor.

25. člen

(1) V postopku nadzora so nadzorovane osebe dolžne članom nadzornega odbora, ki opravljajo nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopkih nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.

(2) Član nadzornega odbora mora nadzorovanemu organu dati primeren čas za pripravo in predložitev zahtevane dokumentacije ter pripravo odgovora na ugotovitve in posredovanje pojasnil, ki ne sme biti krajši od pet dni.

(3) Če član nadzornega odbora zahtevanih podatkov ne prejme v roku, določenem v prejšnjem odstavku, se v poročilu o nadzoru na to posebej opozori.

(4) Člani nadzornega odbora ne smejo odnašati izvirnikov dokumentov, ki so predmet nadzora, iz upravne zgradbe, lahko pa si pridobijo fotokopije predmetnih dokumentov, razen tistih dokumentov, za katere drugače določajo veljavni predpisi.

26. člen

(1) Po opravljenem nadzoru, pripravi nadzornik v skladu z veljavnimi predpisi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora.

(2) Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru.

(3) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru.

(4) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti.

(5) Osnutek poročila mora vsebovati vse obvezne sestavine in obliko v skladu z zakoni in predpisi, ki urejajo obvezne sestavine in obliko osnutka poročila nadzornega odbora občine.

27. člen

(1) Nadzorni odbor pošlje nadzorovanemu organu osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku osem dni po sprejemu.

(2) Nadzorovani organ ima pravico v roku 15 dni od prejema osnutka poročila odgovoriti na posamezne navedbe oziroma podati odzivno poročilo. Odzivno poročilo mora vsebovati mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovane osebe za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Na obrazloženo prošnjo nadzorovane osebe, ki jo nadzorovana oseba posreduje do izteka roka za pripravo odzivnega poročila, se iz opravičljivih razlogov, rok lahko izjemoma podaljša za največ 15 dni, vendar samo enkrat.

(3) Nadzorni odbor mora o odzivnem poročilu odločati v petnajstih dneh od prejema odzivnega poročila in vseh listinskih dokazil.

(4) Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka, nadzorni odbor na podlagi osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovane osebe, pripravi poročilo s priporočili in predlogi. Poročilo s priporočili in predlogi je dokončni akt nadzornega odbora, kar mora biti jasno navedeno v njegovem naslovu.

(5) Dokončno poročilo s priporočili in predlogi mora vsebovati enake sestavine kot osnutek poročila ter priporočila in predloge. Vsebovati mora vse obvezne sestavine in obliko v skladu z zakoni in predpisi, ki urejajo obvezne sestavine in obliko poročila nadzornega odbora občine. Pri opisu posamezne ugotovitve o nepravilnostih je treba navesti odgovore nadzorovane osebe iz odzivnega poročila. V poročilu s priporočili in predlogi mora biti razvidno, katera pojasnila iz odzivnega poročila nadzorovane osebe je nadzorni odbor upošteval v posameznem ugotovitvenem delu.

(6) V ugotovitvah se navede polno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenja, priporočila oziroma predlogi.

(7) Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru.

(8) V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in smotrno.

(9) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ).

(10) V priporočilih in predlogih mora biti naveden rok, v katerem mora odgovorna oseba nadzorovanega organa poročati nadzornemu odboru o njihovem izvajanju oziroma o razlogih, če priporočil in predlogov ne upošteva.

28. člen

(1) Poročilo s priporočili in predlogi pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu.

(2) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila s priporočili in predlogi nadzornega odbora o opravljenem nadzoru, jih upoštevati v skladu s svojimi pristojnostmi ter o tem poročati nadzornemu odboru.

29. člen

(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila s priporočili in predlogi obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.

(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.

30. člen

Kot hujšo kršitev predpisov ali nepravilnost se šteje:

·  če uporabnik prevzame obveznosti v breme proračuna (vključno s poroštvom) ali izplača proračunska sredstva za namene, ki niso predvideni v proračunu oziroma presegajo v proračunu zagotovljena sredstva oziroma višino, ki jo določi občinski svet, in po oceni nadzornega odbora tak primer povzroči oškodovanje rabe javnih sredstev;

·  sklenitev pogodbe o nakupu, izvedbi del ali storitev, ki se neposredno ali posredno plačujejo iz proračuna, s ponudnikom, brez javnega razpisa, pa bi bila izvedba javnega razpisa za pridobitev najugodnejšega ponudnika, v skladu z veljavnimi predpisi, obvezna;

·  sklenitev pogodbe o nakupu, izvedbi del ali storitev, ki se neposredno ali posredno plačujejo iz proračuna, s ponudnikom, ki ni bil kot najugodnejši izbran v okviru predhodnega javnega razpisa za pridobitev najugodnejšega ponudnika, katerega izvedba je bila v skladu z veljavnimi predpisi obvezna;

·  razpolaganje z občinskim premoženjem pod pošteno tržno vrednostjo, kot jo za vsak posamezni primer ugotovi sodni cenilec ustrezne stroke;

·  druge kršitve, ki se po zakonu štejejo za prekrške oziroma imajo naravo kaznivih dejanj;

·  ostala dejanja, katerih škodna posledica v breme proračuna Občine Hajdina je po oceni nadzornega odbora znatna in so bila izvršena ali opuščena po krivdi nadzorovane stranke.

31. člen

O vsakem nadzoru se vodi dosje, v katerega se vlaga vse beležke ter druge veljavne listine, osnutek poročila, odzivno poročilo in poročilo s priporočili in predlogi.

X.  Nasprotje interesov

32. člen

(1) Član nadzornega odbora se mora sam izločiti iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Če se član nadzornega odbora sam ne izloči, lahko to naredijo preostali člani nadzornega odbora.

(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:

·  je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izven zakonski skupnosti ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izven zakonska skupnost prenehala,

·  je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,

·  če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.

XI.  Arhiv in dokumentacija

33. člen

(1) Vpogled v arhiv in dokumentarno gradivo dela nadzornega imajo vsi člani nadzornega odbora.

(2) Drugim osebam je dovoljen dostop do informacije, ki jo vsebuje arhiv ali dokumentarno gradivo dela nadzornega odbora, skladno z določili veljavnih predpisov, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja.

(3) Uradna oseba, pristojna za posredovanje informacij javnega značaja Občine Hajdina glede vložene zahteve za posredovanje informacije javnega značaja v zvezi z delom nadzornega odbora nemudoma seznani predsednika nadzornega odbora.

34. člen

(1) Skladno z aktom, ki ureja poslovanje javne uprave z dokumentarnim gradivom, je za poslovanje z dokumentarnim gradivom in za arhiviranje dokumentarnega gradiva nadzornega odbora, zadolžen javni uslužbenec, ki je zadolžen za strokovno in administrativno pomoč nadzornemu odboru.

(2) Vso pošto, ki prispe v fizični ali elektronski obliki na naslov nadzornega odbora, mora oseba, določena za delo z nadzornim odborom, takoj poslati predsedniku nadzornega odbora.

XII.  Sredstva za delo nadzornega odbora

35. člen

Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika.

36. člen

(1) Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občine, ki določa plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev in nagrade članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov in povračil stroškov.

(2) Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan.

XIII.  Prehodne in končne določbe

37. člen

(1) Poslovnik nadzornega odbora, njegove spremembe in dopolnitve, obravnava in sprejme nadzorni odbor z večino vseh članov nadzornega odbora.

(2) Za vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom, se uporabljajo določila Zakona o lokalni samoupravi, Statuta Občine Hajdina in predpisi s področja delovanja nadzornih odborov občin.

38. člen

Postopki, pričeti pred uveljavitvijo tega poslovnika, se dokončajo pod določbah Poslovnika Nadzornega odbora Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2011, 37/2020).

39. člen

Z uveljavitvijo tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Nadzornega odbora Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2011, 37/2020).

40. člen

Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 007-1/2022

Datum: 12. 4. 2022