Na podlagi 26. člena
zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 32/93, 1/96, odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 –
ZON, 22/00 - ZJS), 3. in 7. člena
zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 3. in 25. člena
zakona o prekrških
(Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90, Uradni
list RS, št. 10/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 in Uradni list RS, št.
13/93, 66/93, 39/96, 39/96, 61/96 - odl. US, 35/97, 45/97, 73/97 - odl.
US, 35/97, 87/97, 73/98, 31/00, 33/00 – odl. US in 24/01), 2. in 5.
člena
odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Škocjan
(Uradni list RS, št. 40/97 in 51/01) in 15. člena
statuta Občine Škocjan
(Uradni list RS, št. 37/99 in 51/01), je Občinski svet občine Škocjan na
32. redni seji, dne 13. 2. 2002 sprejel |
O D L O K |
o izvajanju
gospodarske javne službe ravnanje s komunalnimi odpadki in gospodarske
javne službe odlaganje ostankov komunalnih odpadkov v Občini Škocjan |
1. Namen odloka |
1. člen |
S tem odlokom se
določajo pogoji in način izvajanja obvezne gospodarske javne službe
ravnanje s komunalnimi odpadki in obvezne gospodarske javne službe
odlaganja ostankov komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javna
služba) na območju Občine Škocjan (v nadaljevanju: občina). |
2. člen |
S tem odlokom se
določa: |
1. organizacijska in
prostorska zasnova opravljanja javne službe, |
2. vrsta in obseg
storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev, |
3. pogoji za
zagotavljanje in uporabo storitev javne službe, |
4. pravice in
obveznosti uporabnikov storitev javne službe, |
5. viri financiranja
javne službe, načina oblikovanja tarife in obračun storitev javne
službe, |
6. nadzor nad
izvajanjem javne službe. |
3. člen |
Cilji javne službe po
tem odloku so: |
1. zagotoviti
ustrezno organiziranost izvajanja ravnanja z odpadki v skladu z
zakonodajo in predpisi, |
2. zagotoviti
učinkovito izločevanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov, |
3. zagotoviti
obdelavo komunalnih odpadkov preden se jih odstrani z odlaganjem na
odlagališču nenevarnih odpadkov, |
4. zagotoviti v
največji meri predelavo in ponovno rabo ločenih frakcij komunalnih
odpadkov, predvsem pa odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek,
|
5. uveljavitev
načela: »stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov«, |
6. zagotoviti
izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih programov na področju ravnanja
z odpadki. |
4. člen |
Posamezni izrazi
uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: |
1. Komunalni odpadki
so odpadki iz gospodinjstev in njim po naravi in sestavi podobni odpadki
iz industrije, obrti ter storitvenih dejavnosti, ki nastajajo na območju
občine. |
2. Povzročitelj
komunalnih odpadkov je vsaka fizična oseba, ki deluje ali ima dejavnost
na območju občine in povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.
Povzročitelj komunalnih odpadkov je tudi oseba, ki po pooblastilu
povzročitelja komunalnih odpadkov prepušča komunalne odpadke izvajalcu
javne službe ali pravna oseba, ki v skladu s tem odlokom lahko z
izvajalcem javne službe sklene pogodbeno razmerje za ravnanje z odpadki.
|
3. Prevzemno mesto
kosovnih odpadkov je določeno mesto, kjer povzročitelji komunalnih
odpadkov izvajalcu javne službe prepuščajo te odpadke. Prevzemno mesto
kosovnih odpadkov je običajno mesto, ki je sicer namenjeno za prevzem
komunalnih odpadkov. Povzročitelj komunalnih odpadkov na poziv izvajalca
javne službe na prevzemnem mestu prepušča kosovne odpadke po vnaprej
določenem in javno objavljenem urniku. |
4. Prevzemno mesto
komunalnih odpadkov je mesto, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov
prepuščajo po v naprej določenem urniku izvajalcu javne službe komunalne
odpadke v za to namenjenih posodah. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov,
ki je praviloma na javni površini, se za posamezno stavbo ali skupino
stavb določi v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor. Če v
postopku iz prejšnjega stavka prevzemno mesto komunalnih odpadkov ni
bilo določeno, se ga določi ob začetku storitev javne službe prevzemanja
komunalnih odpadkov z vpisom v register prevzemnih mest. Prevzemno mesto
je (lahko) hkrati zbirno mesto. |
5. Zbirno mesto
komunalnih odpadkov je mesto, kjer so nameščene posode, v katere
povzročitelji komunalnih odpadkov neovirano odlagajo komunalne odpadke.
Zbirno mesto komunalnih odpadkov praviloma ni na javni površini.
|
6. Zbirni center je
ustrezno urejen, pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za
prevzemanje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij. V zbirnem
centru povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo izvajalcu javne
službe te frakcije in kosovne odpadke. Na območju zbirnega centra se
lahko uredi tudi zbiralnica nevarnih frakcij. |
7. Ločeno zbrane
frakcije so odpadki iz podskupine »Ločeno zbrane frakcije« in ločeno
zbrana odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine
»Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek« s
klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v pravilniku o ravnanju z
odpadki. |
8. Ločene frakcije so
ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in na katere se nanaša s
tem odlokom določen najmanjši obseg oskrbe. Ločene frakcije so določene
v prilogi 1 odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri
opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. |
9. Nevarne frakcije
so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz
predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, na katere se nanaša s tem odlokom
določen najmanjši obseg oskrbe. Nevarne frakcije so določene v prilogi 2
odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne
službe ravnanja s komunalnimi odpadki. |
10. Kosovni odpadki
so odpadki iz podskupine »Drugi komunalni odpadki« s klasifikacijskega
seznama odpadkov, določenega v pravilniku o ravnanju z odpadki, ki
zaradi svoje velikosti, oblike in teže niso primerni za prepuščanje v
zabojnikih za odpadke. |
11. Oprema, ki se
uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, je zavržena oprema,
ki vsebuje klorofluoroogljike, in zavržena električna in elektronska
oprema, ki vsebuje nevarne snovi, iz podskupine »Ločeno zbrane frakcije«
s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z
odpadki, kot so hladilniki, zamrzovalniki, toplotne črpalke in klimatske
naprave, ki vsebujejo klorofluoroogljike ali klorofluoro-ogljikovodike,
avdiovizuelna, računalniška ali druga elektronska oprema, ki se
uporablja v gospodinjstvu. |
12. Ostanki
komunalnih odpadkov so komunalni odpadki, iz katerih so izločene ločeno
zbrane frakcije iz klasifikacijskega seznama odpadkov po predpisih, ki
urejajo ravnanje z odpadki, ali ostanki iz predelave ločeno zbranih
frakcij in kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove sestave in načina
nastajanja praviloma ni možno razvrstiti v skupino »Ločeno zbrane
frakcije« ali v druge skupine komunalnih odpadkov ali v skupino
»Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek« v
klasifikacijskem seznamu odpadkov iz pravilnika o ravnanju z odpadki.
|
13. Biološki odpadki
so ločeno zbrane frakcije organskih kuhinjskih odpadkov in odpadkov iz
vrtov primernih za kompostiranje. |
14. Odpadna embalaža
je odpadna primarna in sekundarna embalaža, ki je komunalni odpadek
skladno s predpisom o ravnanju z odpadki. |
15. Embalaža iz
sestavljenih materialov je embalaža, ki je sestavljena iz več slojev
različnih materialov, ki jih ročno ni mogoče razstaviti ali drugače med
seboj ločiti. |
16. Zbiralnica
ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za
ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer
povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije
prepuščajo. |
17. Zbiralnica
nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in
začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih
odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo. |
18. Premična
zbiralnica je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih
frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih
omogoča, da povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te
frakcije oddajajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit
prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno
uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij.
|
19. CEROD – center za
ravnanje z odpadki Dolenjske je sklop objektov in naprav, kjer se izvaja
sortiranje, kompostiranje, mehansko-biološka obdelava ostanka odpadkov,
začasno skladiščenje ločenih frakcij, ter odlaganje nenevarnih odpadkov. |
2. Organizacijska in
prostorska zasnova opravljanja javne službe |
5. člen |
Izvajalec javne
službe je Javno podjetje Komunala Novo mesto d.o.o., Podbevškova ulica
12, p. Novo mesto, katerega soustanoviteljica je Občina Škocjan in ki je
registrirano za opravljanje te dejavnosti (v nadaljnjem besedilu:
izvajalec javne službe). |
Občina zagotavlja
javno službo v javnem podjetju za: |
– zbiranje kosovnih
odpadkov, |
– zbiranje nevarnih
frakcij, |
– zbiranje komunalnih
odpadkov, |
– zbiranje ločenih
frakcij |
– predelava odpadkov
in |
– odlaganje odpadkov. |
3. Vrste in obseg
storitev javne službe in njihova prostorska razporeditev |
6. člen |
Javna služba po tem
odloku obsega naslednja dela: |
1. izločevanje
papirja, lepenke, stekla in drugih ločenih frakcij z ločenim zbiranjem
(v nadaljnjem besedilu: ločeno zbiranje frakcij) v naslednjem obsegu:
|
– prevzemanje ločenih
frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v
zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnih centrih, |
– prevzemanje ločenih
frakcij, ki nastajajo v gostinski dejavnosti in v turistični dejavnosti,
|
– prevzemanje ločenih
frakcij, ki nastajajo pri kulturnih, športnih in drugih javnih
prireditvah in aktivnostih na prostem, |
– prevzemanje
nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v
zbirnem centru, |
– prevzemanje opreme,
ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi in jo
povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru,
|
– prevzemanje
gradbenih odpadkov manjših količin, ki nastajajo pri vzdrževanju
stanovanjskih prostorov in jih povzročitelji komunalnih odpadkov
prepuščajo v zbirnem centru, |
– oddajanje odpadne
embalaže, ki je prevzeta v okviru ločenega zbiranja frakcij v
zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnih centrih, v predelavo skladno s
predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo,
|
– zagotavljanje
predelave in oddajanja v predelavo ločenih frakcij, ki so prevzete v
okviru ločenega zbiranja frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij in
zbirnih centrih in niso odpadna embalaža, |
– oddajanje nevarnih
frakcij, prevzetih v zbirnih centrih, izvajalcu zbiranja nevarnih
frakcij iz tretje točke tega člena, |
– oddajanje v zbirnih
centrih prevzetih kosovnih odpadkov izvajalcu zbiranja kosovnih odpadkov
iz druge točke tega člena, |
– oddajanje v zbirnih
centrih prevzete opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje
nevarne snovi, izvajalcu zbiranja kosovnih odpadkov iz druge točke tega
člena, |
– zagotavljanje
predelave in oddajanja v predelavo in odstranjevanje gradbenih odpadkov
manjših količin, ki nastajajo pri vzdrževanju stanovanjskih prostorov in
so prevzeti v zbirnih centrih od povzročiteljev komunalnih odpadkov,
|
– nabava in
vzdrževanje zabojnikov za prepuščanje odpadkov v zbiralnicah ločenih
frakcij, |
– nabava in
vzdrževanje zabojnikov in druge opreme v zbirnih centrih, ki je
namenjena prepuščanju in oddajanju ločenih frakcij in nevarnih frakcij,
kosovnih odpadkov in gradbenih odpadkov manjših količin v zbirnih
centrih, |
– nabava in
vzdrževanje zabojnikov in vozil za prevoz ločenih frakcij v predelavo,
|
– načrtovanje,
pridobitev zemljišč, graditev ter urejanje in vzdrževanje prostorov
zbiralnic in zbirnih centrov, in |
– zagotavljanje
podatkov ter sporočanje podatkov o ločeno zbranih frakcijah po predpisih
na področju ravnanja z odpadki; |
2. zbiranje kosovnih
odpadkov v naslednjem obsegu: |
– občasno prevzemanje
kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih za kosovne odpadke, kjer po
vnaprej dogovorjenem urniku povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo
večje kose ločenih frakcij, |
– redno prevzemanje
kosovnih odpadkov, ki jih je izvajalec ločenega zbiranja frakcij iz prve
točke tega odstavka prevzel v zbirnem centru, |
– obdelava kosovnih
odpadkov, |
– oddajanje in
odstranjevanje obdelanih kosovnih odpadkov, |
– nabava in
vzdrževanje zabojnikov in vozil za prevzemanje kosovnih odpadkov,
|
– načrtovanje,
graditev objektov ter nabava in vzdrževanje opreme za obdelavo kosovnih
odpadkov in |
– zagotavljanje
podatkov ter sporočanje podatkov o količinah in vrstah ločenih frakcij
po obdelavi kosovnih odpadkov po predpisih na področju ravnanja z
odpadki; |
3. zbiranje nevarnih
frakcij iz gospodinjstev v naslednjem obsegu: |
– prevzemanje
nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v
premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij, |
– redno prevzemanje
nevarnih frakcij, ki jih je izvajalec ločenega zbiranja frakcij iz prve
točke tega odstavka prevzel v zbiralnici nevarnih frakcij, nameščeni v
zbirnem centru, |
– začasno
skladiščenje zbranih nevarnih frakcij, |
– oddajanje v
odstranjevanje in predelavo prevzetih nevarnih frakcij, |
– zagotavljanje
podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih nevarnih frakcijah po
predpisih na področju ravnanja z odpadki. |
4. zbiranje
komunalnih odpadkov v naslednjem obsegu: |
– prevzemanje
komunalnih odpadkov, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo
na prevzemnih mestih za komunalne odpadke v posodah za biološke odpadke
in v posodah za ostale odpadke; |
– nabava in
vzdrževanje posod, v katerih povzročitelji komunalnih odpadkov iz
gospodinjstev prepuščajo komunalne odpadke, |
– nabava in
vzdrževanje vozil za prevoz komunalnih odpadkov, |
– obračun storitev
uporabnikom storitev javne službe za vsa dela javne službe, določena v
tem členu, |
– zagotavljanje
podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih po
predpisih na področju ravnanja z odpadki. |
5. oddajanje
prevzetih komunalnih odpadkov v CEROD. |
7. člen |
Ločeno zbiranje
frakcij se zagotavlja v zbirnem centru in sicer za območje celotne
občine. |
8. člen |
Povzročitelji
komunalnih odpadkov prepuščajo v zbirnih centrih iz prejšnjega člena
naslednje ločene frakcije: |
– papir in lepenko
vseh vrst in velikosti vključno s transportno, skupinsko in prodajno
embalažo iz lepenke, |
– stekla vseh
velikosti in oblik, |
– drobno plastiko,
|
– odpadke iz plastike
vključno s transportno, skupinsko in prodajno embalažo iz plastike in
kompozitov, ki hkrati opravlja funkcijo skupinske in prodajne embalaže,
|
– drobne odpadke iz
kovin vključno s transportno, skupinsko in prodajno embalažo iz kovin,
ki hkrati opravlja funkcijo skupinske in prodajne embalaže, |
– les vključno s
transportno, skupinsko in prodajno embalažo iz lesa, |
– oblačila,
|
– tekstil,
|
– doze za razpršila
(aerosoli), |
– jedilna olja in
maščobe, |
– barve, črnila,
lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, |
– detergente, ki ne
vsebujejo nevarnih snovi, |
– baterije in
akumulatorje, ki niso vključeni v skupine 16 06 01, 16 06 02 in 16 06 03
v klasifikacijskem seznamu odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki, in
|
– kosovne odpadke.
|
Zbirni centri so
opremljeni tudi za prepuščanje odpadkov iz vrtov, kot so trava, vejevje,
listje, rože in drugi zeleni obrezki in manjših količin gradbenih
odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih pri vzdrževanju stanovanjskih
prostorov in jih v zbirnem centru prepuščajo povzročitelji iz
gospodinjstev. |
9. člen |
V zbiralnicah ločenih
frakcij se z zbiranjem ločenih frakcij zagotavlja prevzem naslednjih
ločenih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v
za to namenjenih zabojnikih, nameščenih na prostoru zbiralnice:
|
– papirja in lepenke
vključno z drobno odpadno embalažo iz lepenke in |
– odpadne embalaže iz
stekla. |
Ločene frakcije iz
prejšnjega odstavka, ki nastajajo v stavbi, v kateri se izvaja gostinska
dejavnost ali turistična dejavnost s kapaciteto več kot 20 nočitev, se
prepuščajo izvajalcu zbiranja ločenih frakcij v zabojnikih, ki jih
zagotovijo lastniki ali upravljavci teh stavb sami. |
Več izvajalcev
turističnih in gostinskih dejavnosti v isti stavbi ali v sosednjih
stavbah lahko uredijo skupno zbiranje ločenih frakcij v zabojnikih, ki
jih zagotovijo sami v prostorih enega od njih. |
10. člen |
Zbiralnice se uredi v
skladu z odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju
javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. |
11. člen |
V okviru zbiranja
ločenih frakcij se v zbirnih centrih povzročiteljem komunalnih odpadkov
zagotavlja tudi redno oddajanje nevarnih frakcij in kosovnih odpadkov.
|
V zbirnih centrih se
izvaja prevzemanje nevarnih frakcij in kosovnih odpadkov nadzorovano z
osebjem, ki je usposobljeno za tak prevzem. |
12. člen |
Občasno prevzemanje
nevarnih frakcij do izgradnje zbirnega centra zagotavlja izvajalec javne
službe v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij. |
Oddajanje nevarnih
komunalnih odpadkov v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij se
povzročiteljem komunalnih odpadkov zagotavlja enakomerno razporejeno po
celotnem območju občine. Podrobna razporeditev se določi s »Programom
ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami«. |
13. člen |
Storitve zbiranja
komunalnih odpadkov so obvezne za lastnike ali upravljavce vsake stavbe,
ki je na območju občine in v kateri imajo prebivalci stalno ali začasno
prebivališče, ali počitniških hiš, ali če se v njih izvaja dejavnost,
pri kateri nastajajo komunalni odpadki. |
Komunalne odpadke
izvajalec javne službe prevzema tako, da njegove storitve uporabljajo na
enak način in skupno vsi povzročitelji komunalnih odpadkov v stavbi.
|
Za stavbo iz
prejšnjega odstavka se šteje tudi vsaka posamična etažna enota v stavbi,
če se v njej izvaja dejavnost in se lastnik ali uporabnik etažne enote z
izvajalcem javne službe in upraviteljem objekta dogovori, da se
komunalni odpadki iz etažne enote prepuščajo izvajalcu javne službe
posebej in neodvisno od komunalnih odpadkov, ki nastajajo pri drugih
uporabnikih stavbe. |
14. člen |
Prevzemanje
komunalnih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer jih
prepuščajo povzročitelji komunalnih odpadkov v posodah naslednjih
velikosti: 240, 770, 1100 litrov in kesoni 5 m3 in 7 m3. |
Povzročitelji
komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih razvrščajo komunalne odpadke v
skladu s programom, ki ga uvede izvajalec javne službe. |
15. člen |
Če se komunalne
odpadke prevzema enkrat tedensko, mora biti prostornina posode ali
skupna prostornina vseh posod, v katerih povzročitelji komunalnih
odpadkov iz posamezne stavbe prepuščajo komunalne odpadke, večja od
prostornine najmanjše količine komunalnih odpadkov, ki nastanejo v tej
stavbi v enem tednu. |
Pri določitvi
najmanjše količine komunalnih odpadkov se upoštevajo: |
– ocene o najmanjši
količini komunalnih odpadkov, ki nastane na prebivalca s stalnim ali
začasnim prebivališčem v stavbi, |
– ocene o najmanjši
količini komunalnih odpadkov, ki nastane v enem tednu na zaposlenega, ki
izvaja v stavbi ali njenem delu dejavnost in |
– število prebivalcev
in zaposlenih v stavbi, ki prepuščajo komunalne odpadke v isti posodi
ali posodah. |
Najmanjšo količino
komunalnih odpadkov se določi na podlagi naslednjega izračuna: |
V(nk) = K(1).P +
K(2).Z |
kjer je: |
P = število
prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v stavbi ali skupini
stavb, |
Z = število
zaposlenih v stavbi, |
K(1) = ocena za
najmanjšo količino komunalnih odpadkov, ki nastane v enem tednu na
prebivalca in je enaka 40 litrov, |
K(2) = ocena za
najmanjšo količino komunalnih odpadkov, ki nastane v enem tednu na
zaposlenega in je enaka 15 litrov, |
V (nk) = prostornina
najmanjše količine komunalnih odpadkov, ki nastane v stavbi v enem
tednu, izražena v litrih. |
Za počitniško hišo in
za stanovanje, ki je v uporabi občasno, je ocenjena najmanjša količina
komunalnih odpadkov, ki nastane v enem tednu, enaka 80 litrov. |
16. člen |
Prostornina najmanjše
količine komunalnih odpadkov, ki nastane v stavbi v enem tednu (Vnk),
izraženo v litrih se uporabi tudi za določitev prostornine ter števila
posod za prepuščanje komunalnih odpadkov iz več stavb, za katere je
določeno skupno prevzemno mesto. Skupna prostornina posod se določi kot
vsota prostornine najmanjših količin komunalnih odpadkov, ki nastane v
posamezni stavbi. |
17. člen |
Izvajalec javne
službe lahko na podlagi lastnih ugotovitev o dejanski količini
nastajanja komunalnih odpadkov določi manjšo ali večjo prostornino posod
ali število posod, kot se jih izračuna na podlagi določb iz 15. in 16.
člena tega odloka. |
4. Pogoji za
zagotavljanje in uporabo storitev javne službe |
18. člen |
Prevzem komunalnih
odpadkov na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ali v zbirnih centrih ter
njihov prevoz na mesto predelave ali na mesto obdelave pred
odstranjevanjem se opravlja s posebnimi smetarskimi vozili. |
19. člen |
(ločeno zbiranje
frakcij) |
Izvajalec javne
službe mora zagotoviti, da so zabojniki, ki so namenjeni za prepuščanje
posameznih vrst ločenih frakcij v zbiralnicah, ustrezno označeni, tako
da je razvidna vrsta ločene frakcije. |
Tipsko obliko, barvo,
velikost in označenost zabojnikov iz prejšnjega odstavka tega člena
določi izvajalec javne službe. |
Izvajalec javne
službe mora zagotoviti, da je na zabojnikih v zbirnih centrih ustrezna
oznaka, iz katere je razvidna vrsta ločene frakcije, ki se jo lahko
odloži v zabojnik in pogoji za prepuščanje, če obstajajo. |
20. člen |
Izvajalec javne
službe mora zagotoviti: |
– redno praznjenje
zabojnikov v zbiralnicah in v zbirnih centrih in prevzemnih mestih,
|
– redno praznjenje
zabojnikov, ki so jih za prepuščanje ločenih frakcij zagotovili lastniki
ali upravitelji stavb, v katerih se izvaja gostinska dejavnost ali
turistična dejavnost, s kapaciteto več kot 20 nočitev, |
– redno oddajanje
zbranih ločenih frakcij v predelavo, |
– snažnost prostorov
zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih centrov ter redno vzdrževanje
zabojnikov, ki so namenjeni za prepuščanje ločenih frakcij tako glede
njihovega izgleda kot namena, |
– zamenjavo
dotrajanih zabojnikov in opremljanje novih zbiralnic ločenih frakcij z
zabojniki v skladu s sprejetim letnim poslovnim planom za občino.
|
Število zbiralnic
ločenih frakcij na posameznem območju poselitve občine in njihove
lokacije, načrt opremljanja obstoječih zbiralnic ter načrt
vzpostavljanja novih se določi v programu opremljanja stavbnih zemljišč
z zbiralnicami ločenih frakcij in zbirnimi centri za prepuščanje ločenih
frakcij. |
21. člen |
Prevzem ločenih
frakcij se izvaja po programu zbiranja ločenih frakcij, ki ga pripravi
izvajalec zbiranja ločenih frakcij v skladu z odredbo o ravnanju z
ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s
komunalnimi odpadki. |
Postopnost
opremljanja zbiralnic ločenih frakcij na posameznem območju poselitve in
druge pogoje glede uvajanja ter izvajanja zbiranja ločenih frakcij na
posameznem območju poselitve ter druge obveznosti izvajanja javne službe
se uredi v prej navedenem programu. |
22. člen |
(zbiranje kosovnih
odpadkov in nevarnih frakcij) |
Prevzem kosovnih
odpadkov in nevarnih frakcij se izvaja po programu zbiranja kosovnih
odpadkov in nevarnih frakcij, ki ga pripravi izvajalec javne službe v
skladu z odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju
javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. |
23. člen |
(zbiranje komunalnih
odpadkov) |
Izvajalec javne
službe prazni posode tako, da ne onesnaži prevzemnega mesta ali mesta
praznjenja ali njune okolice ter ne poškoduje posod. |
Če pri prevzemu
komunalnih odpadkov pride do onesnaženja prevzemnega mesta ali njegove
okolice, mora javno podjetje zagotoviti odstranitev odpadkov in čiščenje
onesnaženih površin. |
24. člen |
Izvajalec javne
službe zagotavlja pranje posod, ki so namenjene prepuščanju komunalnih
odpadkov, enkrat letno. |
25. člen |
Izvajalec javne
službe zagotavlja za povzročitelje iz gospodinjstev: |
– zamenjavo
dotrajanih posod z novimi, |
– nabavo novih posod
za nove uporabnike storitev prevzemanja komunalnih odpadkov,
|
– zamenjavo posod s
posodami drugih velikosti zaradi nastajanja drugačnih količin, kot so
bile prvotno izračunane. |
Tipsko obliko,
velikost, barvo, material, označenost zabojnikov za prepuščanje
komunalnih odpadkov določi izvajalec javne službe. |
Ostali povzročitelji
so dolžni na svoje stroške nabaviti in vzdrževati posode za odpadke. |
26. člen |
Slepa cesta, ob robu
katere so prevzemna mesta za komunalne odpadke, mora imeti zaključek z
obračališčem. Obračališče mora biti izvedeno v obloki črke »T« z
najmanjšim zunanjim radijem 12 m ter najmanjšim notranjim radijem 6,5 m.
Obračališče je lahko urejeno tudi na drug način, če vozila na njem
obračajo enako učinkovito, kot to zagotavlja obračališče iz prejšnjega
stavka. |
Najmanjša svetla
višina dostopne poti do prevzemnega mesta za komunalne odpadke mora biti
4 m, najmanjša svetla širina dostopne poti pa 3 m. |
Notranji najmanjši
radij dostopne poti do prevzemnega mesta za komunalne odpadke v križišču
ali krivini mora biti 6,5 m, razen pri dvosmernih lokalnih cestah, kjer
je lahko najmanjši radij 3 m in je zagotovljena preglednost križišča. |
27. člen |
Prevzemno mesto za
komunalne odpadke je lahko na površini, ki je v lasti uporabnika
storitev javne službe, če so izpolnjeni pogoji prevzema iz tega odloka
in je zagotovljen neoviran dovoz vozil za prevzem komunalnih odpadkov
ter je podano njegovo pisno soglasje brez kakršnega koli nadomestila ali
odškodnine. |
Prevzemno mesto za
komunalne odpadke mora biti dostopno vozilom za odvoz odpadkov. |
28. člen |
Ime in naslov
uporabnika storitev, lokacijo prevzemnega mesta za komunalne odpadke,
najmanjšo količino komunalnih odpadkov iz 15. člena tega odloka ter
velikost in število posod za prepuščanje komunalnih odpadkov se določi
za vsako posamezno stavbo ali skupino stavb, v kateri nastajajo
komunalni odpadki. |
Zbirko podatkov iz
prejšnjega odstavka vodi izvajalec javne službe v registru prevzemnih
mest. |
29. člen |
Podatki za posamezno
stavbo se v registru prevzemnih mest iz prejšnjega člena lahko
spremenijo na podlagi: |
– sprememb števila
prebivalcev in zaposlenih v stavbi, |
– ugotovitev
izvajalca javne službe o spremembah količin komunalnih odpadkov v stavbi
ali |
– pisnega sporočila
uporabnika storitev javne službe o spremembah količin nastajanja
komunalnih odpadkov. |
Izvajalec javne
službe enkrat letno uskladiti podatke o številu prebivalcev v registru
prevzemnih mest s podatki iz centralnega registra prebivalstva. Podatke
zagotovi občina. Podatke o zaposlenih v stavbi morajo zagotoviti pravne
in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. |
30. člen |
Lokacijo in ureditev
prevzemnega mesta določa izvajalec javne službe. |
31. člen |
Pri načrtovanju
prevzemnega mesta in zbirnega mesta pri novih stanovanjskih in poslovnih
zgradbah in naseljih, pri prenovah in spremembah namembnosti objektov je
treba upoštevati pogoje tega odloka. |
Na zahtevo upravnega
organa poda mnenje glede načrtovanega prepuščanja in prevzemanja
komunalnih odpadkov v prostorski ali projektni dokumentaciji pristojni
organ, s tem da le-ta pridobi predhodno mnenje od izvajalca javne
službe. |
Pri izdelavi
lokacijske oziroma gradbene dokumentacije je potrebno pridobiti soglasje
izvajalca javne službe glede ravnanja z odpadki. |
32. člen |
Zbiranje in odvoz
komunalnih odpadkov izvaja izvajalec javne službe po naslednjem
razporedu: |
– kosovni odpadki 2x
letno do ustanovitve zbirnega centra, po ustanovitvi pa 1x letno,
|
– nevarni odpadki iz
gospodinjstev 1x letno do ustanovitve zbirnega centra, |
– ostali odpadki 1x
tedensko do uvedbe ločenega zbiranja bio odpadkov, |
– bio odpadki po
uvedbi 1x tedensko in |
– frakcije 1x do 2x
mesečno, odvisno od potreb. |
V primeru izpada
prevzema, zaradi višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere ali
začasna neprevoznost poti do prevzemnih mest, mora izvajalec javne
službe o vzrokih izpada obvestiti povzročitelje komunalnih odpadkov,
izpadli prevzem komunalnih odpadkov pa opraviti takoj ko je to možno. |
33. člen |
Izvajalec javne
službe mora ugotavljati in evidentirati sestavo in količino prevzetih
komunalnih odpadkov. |
Izvajalec javne
službe mora ugotavljati nepravilno uporabo posod za prevzemanje
komunalnih odpadkov. V primeru kršitve mora izvajalec javne službe
kršilca prijaviti pristojnim inšpekcijskim službam. |
5. Pravice in
obveznosti uporabnikov storitev javne službe |
34. člen |
Uporaba storitev
javne službe je za povzročitelje komunalnih odpadkov, ki so opredeljeni
v 4. členu tega odloka, obvezna. |
Povzročitelji
komunalnih odpadkov ravnajo s komunalnimi odpadki tako, da prepuščajo
čim več ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnih
centrih. |
Povzročitelji
komunalnih odpadkov morajo: |
– oddajati vse
nevarne frakcije v zbirnih centrih ali pri občasnem prevzemanju nevarnih
frakcij v premičnih zbiralnicah, |
– prepuščati vse
kosovne odpadke v zbirnih centrih ali na prevzemnih mestih v času
občasnega prevzemanja kosovnih odpadkov, |
– prepuščati ločene
frakcije, ki nastajajo v stavbah, v katerih se izvaja gostinska ali
turistična dejavnost s kapaciteto več kot 20 nočitev, v posebnih
zabojnikih, ki jih zagotovijo sami, |
– prepuščati posode s
komunalnimi odpadki javnemu podjetju na prevzemnih mestih v časih, kot
so določeni s programom zbiranja komunalnih odpadkov. |
35. člen |
Prepovedano je
odložiti, zliti ali postaviti odpadke, ki niso komunalni odpadki, v
zabojnike za ločene frakcije ali posode, ki so namenjene prepuščanju
komunalnih odpadkov. |
Prepovedano je pisati
na zabojnike za ločene frakcije ali posode, ki so namenjene za
prepuščanje komunalnih odpadkov, ter nanje lepiti plakate. |
36. člen |
Povzročitelji
komunalnih odpadkov morajo: |
– hraniti nevarne
frakcije do njihove oddaje v zbirnem centru ali v premični zbiralnici
ločeno od drugih odpadkov in neškodljivo za okolje, |
– hraniti ločene
frakcije, dokler jih ne prepustijo izvajalcu javne službe v zabojnikih
zbiralnice ločenih frakcij ali zbirnega centra, varno in neškodljivo za
okolje, |
– pred oddajo odpadka
večjih dimenzij na prostor, ki je namenjen prepuščanju kosovnih
odpadkov, odpadek ročno razstaviti na več kosov tako, da posamezni kos
odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik
za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov. |
Povzročitelji
komunalnih odpadkov ne smejo: |
– mešati nevarnih
frakcij z ločenimi frakcijami ali komunalnimi odpadki ali mešati
posameznih vrst nevarnih frakcij med seboj, |
– mešati ločenih
frakcij med komunalne odpadke tako, da ločenih frakcij ni več možno
izločiti pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici, |
– prepuščati
izvajalcu javne službe nevarne komunalne odpadke in druge ločene
frakcije, za katere je s predpisi urejeno prevzemanje in zbiranje na
poseben način, |
– prepuščati ločene
frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešane
nevarne frakcije, |
– prepuščati odpadkov
iz vrtov v zabojnikih za ločene frakcije ali v posodah, ki niso
namenjene za prepuščanje teh odpadkov in |
– prepuščati
odpadkov, ki niso komunalni odpadki, v zabojnikih za ločene frakcije ali
v posodah, ki niso namenjene za prepuščanje teh odpadkov. |
37. člen |
V posode, ki so
namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov, je prepovedano odložiti,
zliti ali postaviti: |
– nevarne frakcije,
|
– odpadni gradbeni
material in kamenje, |
– bolnišnične odpadke
iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti, |
– tople ogorke in
pepel, |
– kosovne odpadke,
|
– odpadke iz vrtov in
|
– odpadke v tekočem
stanju, gošče in usedline ne glede na vrsto odpadka. |
38. člen |
Povzročitelji
komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, da so pokrovi posod zaprti.
|
Povzročitelji
komunalnih odpadkov ne smejo odlagati komunalnih odpadkov ob posodah ali
na posodah, ki niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov.
|
Lastniki ali
upravljavci objekta, kjer nastajajo komunalni odpadki, morajo izvajalcu
javne službe zagotoviti dostop do prevzemnega mesta tudi v zimskem času
tako, da zagotovijo redno odstranjevanje snega ob posodah ter na
njihovih pokrovih. |
39. člen |
Povzročitelji
komunalnih odpadkov, katerih dejavnost je trgovina s prehrano, sadjem
ali zelenjavo, gostinstvo, predelava hrane in podobno, morajo biološko
razgradljive odpadke prepuščati v posode za biološke odpadke.
|
Če prevzemanja
biološko razgradljivih odpadkov prej navedeni povzročitelji komunalnih
odpadkov ne uredijo s posebno pogodbo z izvajalcem javne službe, morajo
zagotoviti oddajanje teh odpadkov v predelavo sami. |
40. člen |
Lastnik ali
upravljavec nove ali obnovljene stavbe mora prijaviti izvajalcu javne
službe začetek uporabe stavbe in druge podatke zato, da izvajalec javne
službe določi pogoje za izvajanje in obračun storitev javne službe.
|
Lastnik ali
upravljavec iz prejšnjega odstavka mora prijaviti začetek uporabe
objekta najkasneje 30 dni pred začetkom uporabe objekta. |
41. člen |
Kosovne odpadke mora
povzročitelj komunalnih odpadkov odložiti na prevzemno mesto za
komunalne odpadke ne prej kot 24 ur pred dnevom prevzema. |
Odpadke, ki niso
kosovni komunalni odpadki, ni dovoljeno prepuščati kot kosovne odpadke.
|
Če odpadkov, ki niso
kosovni komunalni odpadki, izvajalec javne službe ne prevzame, mora
lastnik ali upravitelj stavbe zagotoviti odstranitev teh odpadkov s
prevzemnega mesta neposredno po končanem prevzemanju kosovnih odpadkov. |
42. člen |
Opustitev uporabe
storitev javne službe, kot je kopičenje komunalnih odpadkov in njihovo
sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni
odstranjevanju komunalnih odpadkov, je prepovedano. |
Povzročitelj
komunalnih odpadkov, ki komunalne odpadke kopiči, jih sežiga, jih odloži
izven odlagališča, ki je namenjeno odlaganju komunalnih odpadkov, je
dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo ali odstranitev teh
odpadkov skladno s predpisi o ravnanju z odpadki. |
Če povzročitelj
komunalnih odpadkov iz prejšnjega odstavka ne zagotovi predelave ali
odstranitve komunalnih odpadkov, to na njegove stroške izvede izvajalec
javne službe na podlagi odločbe inšpekcijske službe. |
Če povzročitelja
komunalnih odpadkov iz drugega odstavka tega člena ni mogoče ugotoviti,
zagotovi predelavo ali odstranitev komunalnih odpadkov izvajalec javne
službe, na stroške izvajalca javne službe in na podlagi odločbe
inšpekcijske službe. |
43. člen |
Sežiganje suhih
odpadkov iz vrtov v majhnih količinah, ki nastajajo na hišnih vrtovih,
je dovoljeno samo podnevi vendar tako, da sežiganje ne traja dlje kot
dve uri. Pri sežiganju suhih odpadkov iz vrtov je treba preprečiti
nevarnosti in neprijetnosti, ki nastanejo zaradi dima, širjenja ognja in
letenja isker izven mesta sežiganja. |
44. člen |
Organizatorji
kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev morajo za čas trajanja
prireditve v dogovoru z izvajalcem javne službe zagotoviti, da se
prireditveni prostor opremi z zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij
in posodami za prepuščanje komunalnih odpadkov. |
Najkasneje 6 ur po
končani prireditvi morajo organizatorji prireditve na svoje stroške
zagotoviti, da izvajalec javne službe prevzame zbrane odpadke. |
6. Viri financiranja
javne službe |
45. člen |
Izvajalec ločenega
zbiranja frakcij pridobiva sredstva: |
– iz plačil
povzročiteljev za storitve javne službe, |
– od prodaje ločenih
frakcij kot sekundarne surovine obratom za predelavo ločenih frakcij,
|
– iz proračuna občine
in |
– iz drugih virov. |
46. člen |
Izvajalec javne
službe za opravljene storitve zbiranja kosovnih odpadkov, nevarnih
frakcij in komunalnih odpadkov iz druge, tretje in četrte alinee 1.
člena ter izločanja ločenih frakcij z razvrščanjem zbranih komunalnih
odpadkov pridobiva sredstva: |
– iz plačila
uporabnikov za storitve javne službe, |
– od prodaje ločenih
frakcij, |
– iz proračuna občine
in |
– drugih virov. |
47. člen |
Stroški, ki
oblikujejo ceno storitev zbiranja kosovnih odpadkov, nevarnih frakcij in
komunalnih odpadkov ter ceno storitev izločanja ločenih frakcij z
razvrščanjem zbranih komunalnih odpadkov, kompostiranje bioloških
odpadkov, mehansko biološki obdelavi odpadkov in odstranjevanju odpadkov
obsegajo predvsem: |
1. neposredne stroške
za: |
– električno
energijo, |
– pogonsko gorivo,
|
– druge stroške
materiala, |
– storitve,
|
– delo, |
– prodajo,
|
– vzdrževanje vozil;
|
2. posredne
proizvajalne stroške: |
– amortizacija,
|
– investicijsko
vzdrževanje, |
– drugi posredni
proizvajalni stroški. |
3. splošne stroške:
|
– posredne stroške
nabave, prodaje in uprave, |
– posredne stroške
obresti. |
7. Obračun storitev
javne službe |
48. člen |
Povzročitelji
odpadkov so dolžni plačati stroške zbiranja, odvoza, predelave in
obdelave ter odlaganja ostankov odpadkov (smetarino) po ceni določeni za
m3 odpadkov v razsutem stanju na mestu njihovega nastanka. |
Zavezanci za plačilo
smetarine so fizične in pravne osebe, ki so povzročitelji odpadkov na
območju občine. |
49. člen |
Zavezanci za plačilo
smetarine so: |
– povzročitelji
odpadkov iz gospodinjstev in |
– ostali
povzročitelji odpadkov. |
Povzročitelji
odpadkov iz gospodinjstva plačujejo odvoz odpadkov po povprečni
prostornini odpadkov na prebivalca izraženi v m3, pomnoženo s številom
članov gospodinjstva in ceno za m3 odpadkov. Povprečna prostornina
odpadkov na prebivalca na mesec (Pp) se izračuna 1x letno na osnovi
podatkov za preteklo leto na sledeči način: |
Ps |
Pp = --------- |
12 x Nc |
Ps – skupna letna
količina odpadkov iz gospodinjstev iz območja občine Škocjan izražene v
m3 |
Nc – število
prebivalcev občine Škocjan |
Pri izračunu
povprečne prostornine odloženih ostankov odpadkov se upošteva količine
vseh odloženih ostankov odpadkov za gospodinjstva in število vseh
prebivalcev, za katere se ostanki odpadkov odlagajo. |
Cene za gospodinjstva
se oblikujejo v skladu z veljavnimi predpisi, potrjuje pa jih občinski
svet. |
Ostali povzročitelji
odpadkov plačujejo smetarino po uradnem ceniku za m3 odpadkov v razsutem
stanju, ki ga predlaga Javno podjetje Komunala Novo mesto d.o.o.,
sprejme pa občinski svet. |
Z ostalimi
povzročitelji odpadkov izvajalec javne službe sklene pogodbo o izvajanju
storitev ravnanja z odpadki. V primeru, da ostali povzročitelji ne
sklenejo pogodbe za ravnanje z odpadki, izvajalec javne službe obračuna
količine po pavšalu, ki ga določijo njegove strokovne službe in znaša
najmanj 1 m3 na mesec ter o tem obvesti pristojne inšpekcijske službe. |
50. člen |
Uporabnik storitev
javne službe mora o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev
javne službe, kot je število prebivalcev v gospodinjstvu, stavbi,
spremembo dejavnosti, oziroma namembnosti stavbe, pisno sporočiti
izvajalcu javne službe najpozneje v 8 dneh po nastali spremembi.
|
V primeru
najemniškega razmerja sta vse spremembe glede tega razmerja dolžna
sporočiti najemnik in najemodajalec. V primeru, da spremembe
obojestransko niso pisno potrjene, je zavezanec za plačilo smetarine
najemodajalec. |
Spremembo iz prvega
odstavka tega člena se upošteva pri obračunu za storitve javne službe,
ki so opravljene v naslednjem mesecu od dneva prejema pisnega sporočila
o spremembi. |
V primeru, ko
uporabnik storitev javne službe ne posreduje podatkov za obračun
storitev javne službe ali v prijavi navede napačne podatke, izvajalec
javne službe obračuna storitev javne službe na podlagi uradnih podatkov
o številu prebivalcev s stalnim prebivališčem v stavbi in/ali ocenjene
količine odpadkov. |
51. člen |
Za obračun storitev
javne službe uporabnikom storitev javne službe zagotavlja občina podatke
o prebivalcih iz Centralnega registra prebivalstva v obsegu, kot ga
določa zakon. |
8. Nadzor nad
izvajanjem javne službe |
52. člen |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
9. Kazenske določbe |
53. člen |
Z denarno kaznijo
200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
|
1. ne zagotovi
pogojev za prevzem ločenih frakcij v zbirnih centrih v obsegu iz 8.
člena, |
2. ne zagotovi
pogojev za prevzem ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij in v
stavbah, v katerih se izvaja gostinska dejavnost ali turistična
dejavnost s kapaciteto več kot 20 nočitev, v obsegu iz 9. člena,
|
3. ne prevzema
ločenih frakcij skladno z letnim načrtom in po urniku iz letnega
programa zbiranja ločenih frakcij iz 21. člena, |
4. ne pripravi
letnega programa ločenih frakcij iz 21. člena, |
5. ne vzdržuje
zabojnikov v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnih centrih, jih po
potrebi sproti ne očisti, ne popravlja okvar in dotrajanih zabojnikov ne
nadomesti z novimi, kot to določa 20. člen, |
6. ne zagotavlja
snažnosti prostorov zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih centrov, kot to
določa 20. člen, |
7. ne oddaja odpadne
embalaže, zbrane v okviru prevzemanja ločenih frakcij, v predelavo
skladno s predpisom o ravnanju z odpadno embalažo. |
Z denarno kaznijo
60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca javne
službe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
54. člen |
Z denarno kaznijo
200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
|
1. ne prevzema
kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij skladno z letnim načrtom in po
urniku iz letnega programa zbiranja kosovnih odpadkov in nevarnih
frakcij iz 22. člena, |
2. ne pripravi
letnega programa zbiranja odpadkov iz 22. člena, |
3. ne vzdržuje na
svoje stroške posod, jih po potrebi sproti ne očisti, ne popravlja okvar
in dotrajanih posod ne nadomesti z novimi, kot to določata 24. in 25.
člen, |
4. ne obvesti o
izpadu prevzema komunalnih odpadkov zaradi višje sile, kot to določa 32.
člen, |
5. ne očisti
prevzemnih mest in njihove okolice, če ju je pri prevzemanju komunalnih
odpadkov onesnažil, kot to določa 23. člen, |
6. ne upošteva vseh
sprememb, ki jih sporoči uporabnik storitev javne službe, kot to določa
50. člen, |
7. ne izdela registra
prevzemnih mest iz 28. člena, |
8. ne ugotavlja in ne
evidentira sestave in količine prevzetih komunalnih odpadkov, kot to
določa 33. člen, |
9. ne zagotovi
zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov, kot to določa 32. člen,
|
10. ne prevzema in
prevaža komunalnih odpadkov s posebnimi smetarskimi vozili. |
Z denarno kaznijo
60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca javne
službe, stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
55. člen |
Z denarno kaznijo
200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki: |
1. ne uporablja
storitve zbiranja komunalnih odpadkov, kot to določa 13. člen,
|
2. ne prepušča
komunalnih odpadkov v posodah, kot to določa 34. člen, |
3. ravna s
komunalnimi odpadki v nasprotju z določbami 35., 36., 37. in 38. člena,
|
4. ne vzdržuje
čistoče na zbirnem mestu, ne zagotavlja dostopa do zbirnega mesta v
zimskem času ali ravna v nasprotju z drugimi določbami 38. člena,
|
5. prepušča biološko
razgradljive odpadke, ki nastajajo zaradi dejavnosti iz 39. člena v
posodah za prepuščanje komunalnih odpadkov, |
6. ne obvešča
izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev
javne službe, kot to določa 50. člen, |
7. opusti uporabo
storitev javne službe in kopiči komunalne odpadke, jih sežiga ali odlaga
v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje
komunalnih odpadkov, kot to določa 42. člen, |
8. pri organiziranju
kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev ravna v nasprotju z
določbami 44. člena, |
9. piše ali lepi
plakate na posode za prepuščanje komunalnih odpadkov ali zabojnike za
prepuščanje ločenih frakcij. |
Z denarno kaznijo
60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, če
stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
Z denarno kaznijo
150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek v
zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če stori prekršek iz prvega
odstavka tega člena. |
56. člen |
Z denarno kaznijo
60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki: |
1. ne uporablja
storitve zbiranja komunalnih odpadkov, kot to določa 11. člen, ne
prepušča komunalnih odpadkov v posodah, kot to določa 34. člen,
|
2. ravna s
komunalnimi odpadki v nasprotju z določbami 35., 36., 37. in 38. člena,
|
3. ne vzdržuje
čistoče na zbirnem mestu, ne zagotavlja dostopa do zbirnega mesta v
zimskem času in ravna v nasprotju z drugimi določbami 38. člena,
|
4. ne obvešča
izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev
javne službe (50. člen), |
5. opusti uporabo
storitev javne službe in kopiči komunalne odpadke, jih sežiga ali odlaga
v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje
komunalnih odpadkov (42. člen), |
6. prepušča odpadke,
ki niso kosovni odpadki, na prevzemnih mestih za kosovne odpadke (41.
člen), |
7. piše in lepi
plakate na posode za prepuščanje komunalnih odpadkov ali na zabojnike za
prepuščanje ločenih frakcij, |
8. ne prepušča
biološko razgradljive odpadke v namenskih posodah za bio odpadke. |
10. Prehodne in
končne določbe |
57. člen |
Za obstoječe
uporabnike storitev javne službe se do vpisa sprememb v register
prevzemnih mest uporabljajo podatki iz registra prevzemnih mest, ki ga
je za izvajanje storitev javne službe do uveljavitve tega odloka vodil
izvajalec javne službe. |
58. člen |
Za obstoječe
uporabnike storitev javne službe se lahko po uveljavitvi tega odloka kot
merilo za razdelitev stroškov storitev javne službe med posameznimi
prostori v stavbi ali v več stavbah s skupnim zbirnim mestom za
prepuščanje komunalnih odpadkov uporabljajo podatki o tlorisnih
površinah poslovnih prostorov. |
59. člen |
Določbe tega odloka,
ki se nanašajo na zbiranje ločenih frakcij, ločenih frakcij nevarnih
odpadkov, bio odpadkov in ločene frakcije zbrane v zbirnih centrih, se
pričnejo uporabljati v rokih, ki so za izvedbo posameznih aktivnostih
določeni in opredeljeni v pravilniku o ravnanju z odpadki, pravilniku o
odlaganju odpadkov, pravilniku o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo
in odredbi o ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe
ravnanja s komunalnimi odpadki. |
60. člen |
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati odlok o ravnanju z odpadki na območju Občine
Novo mesto (SDL, št. 19/87 in Uradni RS, št. 29/91 in 25/97). |
61. člen |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 01503-0010/01 |
Škocjan, dne 13.
februarja 2002. |
Župan |
Občine Škocjan
|
Janez Povšič l. r. |