Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A in (109/12)) in 7. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/2011) je Občinski svet Občine Poljčane na svoji  4. redni seji dne 18. marca 2015 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA »OBMOČJE KOMPLEKSA EUREL«

I.       Uvodne določbe

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za »območje kompleksa Eurel«, v nadaljevanju OPPN ki ga je izdelal IBIS, d.o.o. Slovenska Bistrica, pod št. naloge 23/2014.

2. člen

(vsebina odloka)

(1) Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za »območje kompleksa Eurel«, v nadaljevanju odlok, določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja ter obveznosti investitorja.

(2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi grafični del in priloge.

II.     Ureditveno območje

3. člen

(obseg ureditvenega območja)

Ureditveno območje OPPN obsega zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami: parc. št. 781/35, del parc. št. 781/11 in del parc. št. 781/15 vse k.o. Pekel.

III.    Opis prostorske ureditve

4. člen

(prostorske ureditve na ureditvenem območju)

(1) V OPPN se določijo pogoji posegov v prostor samo na t.i. »območju širitve proizvodno –skladiščnih kapacitet«, t.j. na območju opuščenega območja namenjenega železniški infrastrukturi ter posegov na obstoječih poslovno proizvodnih in skladiščnih objektih ter infrastrukturi, ki omogočajo realizacijo programa dopolnitve proizvodne dejavnosti podjetja.

(2) Ti pogoji bodo omogočili posege na obstoječih proizvodnih in skladiščnih objektih ter obstoječih infrastrukturnem omrežju ter novogradnjo dozidave, s čimer bo možna čimprejšnja preselitev programov podjetja Eurel.

(3) Faza ni vezana na eventualno kompletno ali posamezno predhodno ureditev komunalne opreme območja, saj načrtovane ureditve predstavljajo tehnološko posodobitev obstoječe proizvodnje, v okviru katere je potrebno zagotoviti le dograditve, ki bodo zagotavljale racionalizacije in premestitve posameznih faz proizvodnje v funkcionalno in tehnološko celoto.

(4) Na ureditvenem območju so v tej fazi predvidene sledeče ureditve:

1.    posegi na obstoječih objektih, ki obsegajo:

·     vzdrževalna in investicijska vzdrževalna dela

·     rekonstrukcije

·     odstranitve

·     dozidave in nadzidave

·     spremembe namembnosti v dejavnosti na območju OPPN

2.    nove gradnje

3.    dograditve manjkajoče gospodarske javne infrastrukture za potrebe dopustnih posegov.

IV.    Umestitev načrtovanih ureditev v prostor

5. člen

(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)

(1) Območje proizvodno skladiščnih površin podjetja Eurel se priključuje preko občinske ceste, ki poteka izven ureditvenega območja in se priključuje na javno cestno omrežje v sosednjih območjih s priključkom na državno cesto R 1, št. 219, odsek 1236 Slovenska Bistrica – Poljčane.

(2) Posegi izven ureditvenega območja OPPN za potrebe izgradnje, prestavitve, rekonstrukcije komunalne, energetske in prometne infrastrukture za potrebe priključevanja objektov znotraj obravnavanega območja OPPN, kakor tudi za ureditev interventnih poti in površin za vzdrževanje, so dopustnih s soglasjem upravljavca infrastrukture na meji obravnavanega območja s sosednjimi ureditvenimi območji in se izvajajo po pogojih veljavnega izvedbenega prostorskega načrta, ki velja na tangiranem območju.

6. člen

(namembnost načrtovanih objektov)

V območju OPPN je dopustna gradnja objektov z naslednjo namembnostjo po CC SI:

·      12510 Industrijske stavbe,

·      12520 Rezervoarji, silosi, skladišča,

·      12203 Upravne in pisarniške stavbe

·      21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,

·      22221 Distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo,

·      22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode

·      22130 Daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja

·      22240 Lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja

·      22210 Lokalni (distribucijski) plinovodi

·      22221 Lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo

·      22222 Lokalni cevovodi za toplo vodo, paro, stisnjen zrak

·      22231 Cevovodi za odpadno vodo,

·      22232 Čistilne naprave

·      22240 Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunalna omrežja,

·      24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje,

·      21520 Pregrade in jezovi

V.      Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev

7. člen

(skupni pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)

(1) Lokacijski pogoji in usmeritve za urejanje javnih in drugih skupnih površin:

Eventualne manjše zelene površine  ob manipulativnih površinah so humuzirane in zatravljene.

(2) Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo objektov in njihove okolice

1.   Usmeritve in pogoji za določitev potrebnega števila parkirnih mest:

Parkirni prostori so obstoječi. Zaradi načrtovane dograditve se potrebe po parkirnih mestih ne povečajo.

2.   Usmeritve ureditev okolice objektov:

Pri urejanju okolice stavbe na zemljiški parceli veljajo pogoji:

·     na meji območja proizvodnih površin je dopustna postavitev ograj, ob upoštevanju varovalnega pasu priobalnega zemljišča, ob prometnicah se mora višina ograj prilagoditi varnosti prometa (preglednost) in upoštevati veljavno področno zakonodajo

·     vse potrebne nezahtevne in enostavne objekte je potrebno locirati v notranjosti parcele namenjeni gradnji

·     višina zemljišča mora biti prilagojena najbližjim sosednjim zemljiščem.

(3) Usmeritve in pogoji za posege na obstoječih objektih

Posegi na obstoječih objektih, ki jih dopušča odlok, so možni pod pogoji v nadaljevanju.

(4) V varovalnem pasu ceste in železnice je pri postavljanju prometne signalizacije in obvestilnih tabel potrebno upoštevati določila področne zakonodaje.

(5) Usmeritve in pogoji za gradnjo novih objektov, prizidav, nadzidav:

PROIZVODNO SKLADIŠČNI OBJEKT

Tlorisne dimenzije: znotraj gabarita 15,00 m x 27,00 m + 16,00 m x 45 m ±2,00 m v razpoložljive smeri

Etažnost: (K) +P+1, dopustna je izvedba delnih ali kompletnih medetaž

Možna je etapna gradnja do končno določene tlorisne dimenzije znotraj gradbene meje (GM).

Kota pritličja je na koti manipulativne površine – dvorišča, na skladiščno odpremnem delu objekta se kota pritličja lahko dvigne za 1,1 m (nakladalna rampa) glede na koto dvorišča.

(6) Pri izvedbi morebitne kletne etaže objekta morajo biti upoštevani naslednji pogoji:

·      podkletitev objektov je možna ob predhodnih geotehničnih raziskavah, ki so sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja; pri tem se upoštevajo ukrepi za zavarovanje sosednjih že zgrajenih objektov;

·      preprečen mora biti vdor vod iz zunanjih površin v kletno etažo;

·      morebitne odpadne vode v kletni etaži se morajo prečrpavati v kanalizacijo funkcionalne enote.

(7) Lega objektov na zemljišču

Stavbe je možno postaviti na zemljiški parceli skladno z grafičnim delom OPPN in vrisano gradbeno mejo (GM). Stavbe gradbene meje ne smejo presegati, lahko pa se jo dotikajo.

(8) Zakoličba objektov

Lega načrtovanih objektov je določena v državnem koordinatnem sistemu in je razvidna iz ureditvene situacije v grafičnem delu OPPN.

(9) Oblikovna zasnova objektov

1.   Na območju OPPN naj bodo objekti oblikovani skladno z obstoječo grajeno strukturo. Velikost objektov (menjava višin in tlorisnih površin) sledi namenu in funkcijam znotraj območja. Materiali fasadnih oblog naj bodo čim bolj poenoteni. Dopušča se uporaba sodobnih materialov, ki ne smejo imeti odbojnega svetlobnega efekta.

2.   Potrebne manipulativne prometne površine se višinsko prilagodijo obstoječi cesti. Zagotavljajo se proste prometne površine, ki so pogojene s proizvodnim procesom.

(10)Oblikovanje objektov:

Strehe poslovnih in industrijskih stavb so praviloma ravne ali v blagih naklonih, ki sledijo iz serijskih montažnih gradbenih elementov – konstrukcije: Lahko se navezujejo na oblikovanje streh obstoječih objektov.

Fasade objektov so lahko obložene s fasadnimi elementi, ki so proizvedeni za industrijske ali poslovne objekte, vendar barvno usklajene.

Prizidave, nadzidave ali rekonstrukcije obstoječih objektov naj sledijo oblikovnim zahtevam novogradenj.

Pri objektu z večjim volumnom je treba vključiti oblikovalske rešitve, ki s členitvijo oblikovanja fasade ali prostorsko cenzuro vizualno razbremenijo stavbno maso. Dopustni so tudi kvalitetni oblikovalski poudarki posameznih volumnov.

(11) Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov:

1.   dopustna je gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov: nadstreškov, ograj, škarp in podpornih zidovov, pomožnih infrastrukturnih objektov, začasnih objektov namenjenih skladiščenju, postavitev urbane opreme, pomožni cestni, energetski in komunalni objektiv pod pogojem,  da so oblikovno in funkcionalno usklajeni z osnovnim objektom.

2.   pri gradni enostavnih in nezahtevnih objektov, se upoštevajo pogoji, ki jih določa predmetna uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost.

8. člen

(način, vrsta in namen prenove obstoječih objektov in površin ter pogoji in usmeritve za rekonstrukcijo in gradnjo)

(1) Način, vrsta in namen prenove obstoječih objektov in površin; arhitekturna gradbena prenova obstoječih industrijsko-poslovnih stavb in razvrednotene okolice se v tej fazi lahko izvede kot tehnična prenova z gradbeno sanacijo in modernizacijo starih, funkcionalno oz. tehnično pomanjkljivih ali dotrajanih stavb. Prenovi se tudi morebitna neustrezna komunalna oprema tangiranih površin.

(2) Notranje prometno omrežje kompleksa Eurel se v tej fazi ohranja, po potrebi se dopuščajo ureditve za zagotavljanje boljše požarne varnosti in izboljšanja stanja finalnih površin vozišč in manipulativnih površin.

VI.    Pogoji priključevanja objektov na gospodarsk javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

9. člen

(skupne določbe)

(1) Na obstoječem območju proizvodnih površin je zagotovljena dobra komunalna opremljenost zemljišč. Novih komunalnih ureditve, razen rekonstrukcije obstoječe manipulativne površine in odvodnjavanja odpadnih vod iz dograjenih delov objektov, se zaradi posegov po tem odloku, ne predvideva.

(2) Načrtovane rešitve so razvidne iz grafičnega dela OPPN, list Prikaz priključevanja objektov na GJI, lista Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji in lista Prikaz ureditev za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanje narave, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

10. člen

(ceste)

(1) Območje proizvodno skladiščnih površin podjetja Eurel se priključuje preko občinske ceste, ki poteka izven ureditvenega območja in se priključuje na javno cestno omrežje v sosednjih območjih s priključkom na državno cesto R 1, št. 219, odsek 1236 Slovenska Bistrica – Poljčane.

(2) Notranje prometno omrežje kompleksa Eurel se v tej fazi ohranja, po potrebi se dopuščajo ureditve za zagotavljanje boljše požarne varnosti in izboljšanja stanja finalnih površin vozišč in manipulativnih površin. Promet je na tem območju redek in predstavlja predvsem vozila zaposlenih ter obiskovalec ter občasna transportna vozila za potrebe proizvodnje.

(3) Potrebne manipulativne prometne površine se višinsko prilagodijo obstoječi cesti. Zagotavljajo se proste prometne površine, ki so pogojene s proizvodnim procesom.

(4) Parkirni prostori so obstoječi. Zaradi načrtovane dograditve se potrebe po parkirnih mestih ne povečajo.

11. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Na območju OPPN se načrtujejo posegi v obstoječe poslovno, proizvodne, skladiščne in energetske objekte za potrebe dogradnje objektov za potrebe širitve dejavnosti investitorja.

(2) V kolikor gradbene aktivnosti posegajo v trase obstoječih SN kablovodov je potrebno predvideti njihovo zaščito oziroma prestavitve v nove trase. Vse zaščite in prestavitve je treba projektno obdelati v skladu z veljavno tipizacijo distribucijskih podjetij, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, projekt pa posredovati v potrditev Elektru Maribor d.d. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.

(3) Z odlokom predvidene gradnje ne tangirajo obstoječih vodov električnega omrežja. Povečanje obstoječe moči se v tej fazi ne predvideva.

(4) Pred projektiranjem predvidenih objektov se mora investitor oziroma projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, pred pričetkom gradbenih del pa se morajo izvajalci seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov ter naročiti zakoličbo kablov.

(5) Investitor je dolžan naročiti in plačati vse stroške morebitnih prestavitev ali predelave elektroenergetske infrastrukture, ki jih povzroča s posegi obravnavanimi v predmetnem OPPN.

12. člen

(plinovodno omrežje)

V kompleksu Eurel plinovodno omrežje ni izvedeno, investitor je energetsko neodvisen.

13. člen

(telekomunikacijsko in kabelsko omrežje)

(1) Po zemljiščih območja lahko potekajo telekomunikacijske naprave Telekoma Slovenije d.d., katere je potrebno pred pričetkom kakršnihkoli gradbenih del označiti in ustrezno zaščititi. V primeru večjih prestavitev in zaščit obstoječih telekomunikacijskih naprav je le-to potrebno projektno obdelati v skladu s predpisi in pogoji Telekoma Slovenije d.d.

(2) Izvedba TK kabelske kanalizacije mora omogočati obveznemu izvajalcu Univerzalne storitve možnost priklopa vseh objektov v zazidavi.

(3) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih telekomunikacijskih naprav pri posegih v prostor izvede Telekom Slovenije d.d.

(4) V primeru novih potreb po povečanju telekomunikacijskih kapacitet na območju OPPN je potrebno v skladu s potrebami izdelati projekt telekomunikacijskega omrežja. Za potrebe zagotavljanja telekomunikacijskih priključkov, ki so predvideni za dopolnitev GJI je potrebna izvedba projekta PGD/PZI, v katerih se upošteva, da se do posameznih stavb po zemljišču, ki je v lasti investitorja zgradi TK kabelska kanalizacija in sicer:

po glavni cevi vsak dve cevi Ø110 s pripadajočimi kabelskimi jaški

do posameznih objektov ena cev Ø110.

Prenosni medij se določi glede na potrebe investitorja.

(5) Upoštevati je potrebno obstoječe TK omrežje, ki se ga ustrezno zaščiti, prestavi in razširi na osnovi projektne ali tehnične rešitve.

(6) Stroški ogleda, izdelave projekta priključitve ter projekta zaščite in prestavitve TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve telekomunikacijskega omrežja, ter nadzora bremenijo investitorja posega v prostor. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na območju, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.

(7) Cevni KK KKS je umeščena v prostor kot je prikazano v grafičnem delu OPPN.

14. člen

(vodovod)

1.   Javni vodovod

(1) V bližini ureditvenega območja  OPPN poteka javno vodovodno omrežje PEHD Ø75. Okviren potek javnega vodovoda je razviden iz grafičnega dela OPPN. Pred pričetkom gradbenih del je potrebno obvestiti upravljavca javnega vodovoda in naročiti zakoličbo obstoječega voda.

(2) Na mestih, kjer se načrtovana gradnja približa obstoječemu javnemu vodovodu je potrebno zagotoviti zadosten odmik, ki ga določi upravljavec javnega vodovoda. V kolikor se ne zagotovi zadosten odmik je potrebna prestavitev obstoječega vodovoda. Na trasah javnih vodovodov ni dovoljeno graditi podzemnega ali nadzemnega objekta, saditi dreves ali drugih trajnih nasadov ter postavljati škarp, ograj ali drogov.

2.   Vodovodni priključek

(1) Za predvideno dograditev se za potrebe hišnega vodovodnega priključka izvede priklop na obstoječ vodomerni jašek.

(2) Pri priključkih premera Ø<2" se vodomer vgradi zunaj objekta v tipski toplotno izoliran vodomerni jašek, kot je predpisano v Tehničnem pravilniku o javnem vodovodu (OKP Rogaška Slatina d.o.o., september 2007). Pri priključkih premer Ø2" in pri priključkih premera Ø>2" se vodomer lahko vgradi v armiranobetonski jašek, kot je predpisano v Tehničnem pravilniku o javnem vodovodu (OKP Rogaška Slatina d.o.o., september 2007). V primeru, ko se jašek nahaja na območju povoznih površin, mora biti jašek opremljen s povoznim pokrovom.

3. Požarna voda:

(1) Na območju je zgrajena zunanja hidrantna mreža. V kolikor projektant predvidi notranje hidrantno omrežje je potrebno zagotoviti ustrezno hidrantno omrežje za namen požarne varnosti in po potrebi zagotoviti nov vodovodni priključek. Možnost priklopa za namen ustreznega hidrantnega omrežje iz roba parc. št. 765/25 k.o. Pekel. Požarno varstvo se lahko zagotavlja tudi z gasilnimi aparati za suho gašenje.

15. člen

(odvajanja odpadnih voda-splošno)

(1) Na območju kompleksa Eurel, je zgrajeno mešamo kanalizacijsko omrežje.

(2) Po izgradnji ločenega kanalizacijskega omrežja, je obvezna priključitev na ta sistem.

(3) Po izgradnji ločenega sistema, bo obstoječ mešan kanalizacijski sistem na področju kompleksa Eurel služil kot javni kanal za odvajanje meteornih voda.

(4) Nad obstoječimi javnimi kanalizacijskimi vodi niso dovoljeni nobeni posegi brez soglasja izvajalca javne službe.

(5) Interna kanalizacija kompleksa Eurel mora biti zgrajena vodotesno.

(6) Na vseh lomih in združevanju dveh ali več kanalov interne kanalizacije, je potrebno predvideti revizijske jaške.

(7) Priključitve na javni kanalizacijski sistem se izvaja izključno preko revizijskih jaškov javne kanalizacije.

16. člen

(odvajanje meteornih voda)

(1) Odvajanje meteornih voda s strešnih površin novih in obstoječih objektov je potrebno priključiti preko lovilcev peska, ter v nadaljevanju očiščene priključiti na obstoječ mešan kanal ali pa jih odvajati v naravni odvodnik.

(2) Odvajanje meteornih voda z utrjenih površin celotnega kompleksa Eurel je potrebno načrtovati, ter izvesti preko lovilcev peska in lovilca olj, ter v nadaljevanju očiščene priključiti na obstoječ mešan kanal ali pa jih odvajati v naravni odvodnik.

(3) Vgrajen lovilec olja mora biti skladen s SIST EN 858-2.

(4) V primeru odvajanja meteornih voda v naravni odvodnik, mora biti iztok interne meteorne kanalizacije izveden tako, da je izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine v smeri vodotoka, ter da ne bo segala v njegov svetli profil. Na območju iztoka mora biti struga in brežina vodotoka ustrezno zavarovani pred vodno erozijo.

17. člen

(odvajanje fekalnih voda)

(1) Do izgradnje ločenega sistema javne kanalizacije se odpadne fekalne vode iz objektov v kompleksu Eurel preko obstoječe greznice priključijo na obstoječ mešan sistem.

(2) Po izgradnji ločenega javnega sistema, je obvezna direktna priključitev izključno fekalnih voda na ločen sistem fekalne kanalizacije.

(3) V primeru podkletitve objekta oziroma v primeru da gravitacijska priključitev na javni fekalni sistem ni mogoča, se le ta izvede preko internega črpališča. Nastali stroški v celoti bremenijo lastnika/uporabnika. Z internim črpališčem upravlja lastnik oziroma uporabnik.

18. člen

(železnica)

(1) Območje urejanja, ki ga obravnava OPPN, se nahaja na levi strani železniške proge št. 30 Zidani most – Šentilj, ob železniški postaji Poljčane.

(2) Odvajanje meteornih vod mora biti urejeno tako, da ne vpliva na zemeljski trup železniške proge.

(3) Ob železniški progi potekajo železniško signalno varnostni in telekomunikacijski kabli, ki jih je potrebno sondirati in zakoličiti.

(4) Za vse posege znotraj varovalnega progovnega pasu železniške proge je treba upoštevati določila zakonodaje s področja železniškega prometa in izdanih smernic ter v nadaljevanju od Slovenskih železnic d.o.o. za vse posege v varovalni progovni pas pridobiti projektne pogoje oz. soglasje.

19. člen

(ogrevanje)

Investitor je energetsko neodvisen, razpolaga z lastno kotlovnico.

20. člen

(odstranjevanje odpadkov)

(1) Komunalne odpadke iz objekta je potrebno zbirati na določenem mestu po predhodnem dogovoru z upravljavcem in v skladu z občinskim odlokom, ki ureja področje ravnanja s komunalnimi odpadki.

(2) Za odpadke, ki jih je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi zbirati posebej ločeno, je zagotovljen poseben prostor znotraj kompleksa.

21. člen

(rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine)

(1) Območje prostorske ureditve se ne nahaja v območju kulturne dediščine. Na območju obravnave ni bilo opravljenih predhodnih arheoloških raziskav za oceno arheološkega potenciala.

(2) Upoštevati je potrebno obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki ob vseh posegih v zemeljski plasti najditelja/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

VII.   Rešitve in ukrepi za  varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjenje narave

22. člen

(vplivi na okolje)

(1) Z načrtovanimi ureditvami in ob upoštevanju ukrepov, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja, se pričakuje sprejemljiv vpliv na okolje, ki ne presega zakonsko dopustnih meja za posamezno sestavino okolja.

(2) V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenjevanje okolja.

(3) V času gradnje morajo biti zagotovljeni vsi potrebni varnostni ukrepi in organizacija gradbišča za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih, v primeru nesreče pa zagotovljeno takojšnje ukrepanje usposobljene službe.

(4) Okolje se varuje tudi s primerno izvedenimi manipulativnimi površinami, parkirišči in objekti, ki morajo zadostiti zahtevam Pravilnika o učinkoviti rabi energije.

23. člen

(tla, varstvo podtalnice in površinskih vodotokov)

(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da so prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna.

(2) Predvidijo se nujni ukrepi za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na gradbenih površinah.

(3) Prst se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo devastiranih in degradiranih tal. S sanacijo razgaljenih površin se začne že v času izvajanja gradnje. Prst se odstrani in premesti na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Deponije prsti se izvedejo tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina in tako, da pri tem ne pride do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponiranih v kupih višjih od 1,20 m.

(4) Za obvladovanje obremenjevanja tal in podzemne vode v času obratovanja se morajo izvesti sledeči omilitveni ukrepi:

·      ureditve parkirnih in povoznih površin z robniki in padcem proti lovilcu olj.

(5) Po končani gradnji se odstranijo vsi za potrebe gradnje postavljeni provizoriji in odstranijo vsi ostanki začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine se ustrezno krajinsko uredi.

(6) V vseh prostorih, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, morajo biti tla ustrezno tesnjena.

(7) Sanitarne vode se priključi na javni kanalizacijski sistem. Odvajanje padavinskih odpadnih voda z asfaltiranih manipulacijskih površin je nujno projektirati preko peskolova in ustrezno dimenzioniranega lovilca maščob in olj.

(8) V projektni dokumentaciji morajo biti predvideni in zagotovljeni vsi potrebni varnostni ukrepi in taka organizacija na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi, v primeru nezgod pa predvideno in zagotovljeno takojšnje ukrepanje za to usposobljenih  delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v okolje.

(9) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja sanitarnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajena z veljavno področno zakonodajo.

(10) Zemljišče na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem, je vodno zemljišče celinskih voda. Za vodna zemljišča se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor (11. člen ZV-1).

(11) Upoštevati je potrebno vodna in priobalna zemljišča vodotokov v širini 5,0 m. Skladno s 14. in 37. členom ZV-1, je potrebno upoštevati odmik objektov od meje vodnega zemljišča vodotokov. Meja vodnega zemljišča se določa skladno s Pravilnikom o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda.

(12) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme, ki jih določa 37. člen ZV-1:

·      gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,

·      gradnja objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih,

·      ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,

·      ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

·      gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode) zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

·      gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,

·      gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

(13) Na  vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogoči obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov ter preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.

(14) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, če se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost, se s tem ne poslabšuje stanja voda, je omogočeno izvajanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje (201. člen ZV-1).

(15) Posege v vode, vodna in priobalna zemljišča, zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje vodni režim in stanje voda, da se ohranja naravne procese (tudi procese poplavljanja in razlivanja na neurbaniziranih površinah), omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov (5. člen ZV-1).

(16) Za erozijska območja se določijo zemljišča, ki so stalno ali občasno pod vplivom površinske, globinske in bočne erozije vode. Na erozijskem območje morajo biti načrtovani posegi in raba omejeni v skladu z 87. členom ZV-1.

(17) Potrebno je upoštevati določbe 84. člena in 68. člena ZV-1, po katerih so na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko:

·      ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,

·      zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda,

·      ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja,

·      onemogočali obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano:

·      odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki,

·      odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi,

·      odlaganje odpadkov.

(18) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z Zakonom o vodah in predpisi s področja varstva okolja.

(19) Vse morebitne tehnološke vode in vse vrste odpadnih voda morajo biti speljane in očiščene na način, kot to predvidevajo Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja.

(20) Urediti je potrebno odvajanje padavinskih in zalednih voda. Padavinske, drenažne in čiste zaledne vode naj se odvajajo oziroma ponikajo, ne da bi prišlo do erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoliških površin. Padavinske vode naj se prioritetno ponikajo, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno dokazati, je padavinske vode možno speljati v vodotok oziroma naravne odvodnike. Pri tem je v skladu z 92. členom ZV-1 v čim večji možni meri zmanjšati hipni odtok padavinskih voda z urbaniziranih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike. Iztok oziroma zadrževanje mora biti ustrezno dimenzionirano glede na prevodno sposobnost vodotoka - recipienta. Iztočni objekt mora biti ustrezno projektno obdelan, ne sme segati v pretočni profil vodotoka, morajo biti oblikovani v naklonu brežine (po potrebi predvideti vgradnjo povratne zaklopke). Kota dna iztoka naj bo na spodnjem robu brežine. Obvezno je potrebno predvideti ustrezno protierozijsko zaščito struge v območju iztoka.

(21) V kolikor bo predvideno odvajanje in razbremenjevanje v površinske odvodnike bo potrebno izdelati presojo obremenitve recipienta z vplivom na kakovostne in visokovodne razmere dolvodno iztoka. Pri tem se ne sme poslabšati kakovost recipienta in poplavna varnost območja.

(22) Odtok iz utrjenih in parkirnih površin je potrebno ustrezno urediti, tako, da ne bo prihajalo do onesnaževanja in iztokov nevarnih snovi v podtalje in vode. Parkirne površine za tovorna vozila morajo biti urejene skladno s Pravilnikom o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirna mesta za motorna in priklopna vozila ter mesta za njihovo vzdrževanje (Uradni list RS, št. 63/2002).

(23) Zacevljanje, prekrivanje ali kanaliziranje vodotokov ni dopustno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, propust na javnih cestah in poteh).

(24) Dimenzioniranje pretočnih profilov, ukrepi stabilizacije in zavarovanja strug vodotokov morajo biti predvideni gradbeno tehnično, hidravlično in ekološko ustrezna ter skladno s predpisi. Zavarovanja in stabilizacije brežin in dna vodotokov je potrebno predvideti z biotehničnimi sonaravnimi ukrepi, ozelenjeno z avtohtono vegetacijo.

(25) Morebitne premostitve morajo biti hidrotehnično preverjene in grajene tako, da ne posegajo v pretočni profil. Svetla pretočna odprtina ne sme ovirati pretoka visokih voda (Qioo) z minimalno varnostno višino 0,5 m.

(26) Investitor oziroma upravljavec mora brez pogojev omogočiti pristojnemu upravljavcu vodotoka dostop in izvajanje vseh vzdrževalnih in sanacijskih del.

(27) Pri ureditvi padavinske kanalizacije je potrebno upoštevati in urediti tudi odvajanje zalednih voda. Padavinske, drenažne in čiste zaledne vode naj se odvajajo oziroma ponikajo, ne da bi prišlo do erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoliških površin ali poškodb na vodotokih ali objektih vodne infrastrukture. Večje količine vode ni dovoljeno spuščati na okoliški teren, da ne bi povzročile erozije. Vsi propusti za odvajanje zalednih voda morajo biti ustrezno hidravlično dimenzionirani.

(28) Predvidene ureditve ne smejo poslabšati stabilnosti vodotokov tako v fazi gradnje, kot v fazi uporabe. V kolikor je potrebno, je predvideti rešitve za zavarovanje in stabilizacijo nestabilnih in pogojno stabilnih površin, ki bodo na stabilnostno problematičnih odsekih zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena. V primeru nestabilnih, pogojno stabilnih in erozijsko ogroženih pobočjih je potrebo pridobiti geološko geomehansko poročilo in podati rešitve, ki bodo na stabilnostno problematičnih odsekih zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena.

(29) Na delih, kjer trase javne infrastrukture potekajo v priobalnem pasu, so izjemoma dopustni manjši odmiki, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnosti brežin vodotokov. Potrebno je zagotoviti najmanj 3,0 m odmik trase od zgornjega roba brežine, da bo omogočeno nemoteno izvajanje vzdrževalnih in sanacijskih del na vodotoku.

(30) V primeru gradnje  kletne etaže objektov – je obvezna preveritev hidrogeoloških razmer. V kolikor so spodnje ali kletne etaže ogrožene je potrebno predvideti ukrepe in gradnjo načrtovati tako, da ne bo prihajalo do škodljivega vpliva.

(31) Trajno deponiranje in odlaganje okolju neškodljivih rušitvenih in izkopnih materialov je možno le na za to primernih mestih. Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala na priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ni dovoljeno. Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje pretočnih profilov vodotokov, potokov in izvirnih vod ter sprožanje erozijskih procesov ni dovoljeno.

(32) Potrebno je preventivno preprečevati obremenitve obrežnih ekosistemov, onesnaženje vod in okolja.

24. člen

(varstvo pred onesnaženjem zraka)

(1) Po končani izvedbi OPPN se onesnaženje zraka ne bo povečalo.

(2) Prezračevanje vseh delov objekta se izvede naravno ali prisilno.

(3) V času gradnje je potrebno preprečiti raznos materiala z gradbišča.

(4)  V izogib onesnaženju zraka je treba objekt ogrevati na okoljsko neoporečne energente.

(5) V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih del, je treba on neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti ali drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje.

(6) Upoštevati je potrebno določila veljavne zakonodaje s področja varovanja okolja.

25. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Območje OPPN leži na območju, kjer velja IV. stopnja varstva pred hrupom. Dovoljena mejna raven hrupa je 65 dBA ponoči in 75 dBA podnevi. Kritični vrednosti kazalcev hrupa Lnoč in Ldvn za IV. območje varstva pred hrupom pa sta 80 dBA ponoči in podnevi.

(2) Upoštevati je potrebno tudi določila veljavne področne zakonodaje.

(3) V času gradnje je treba upoštevati naslednje ukrepe za preprečevanje prekomerne obremenitve okolja s hrupom:

·      vsi gradbeni stroji in naprave morajo biti tehnično brezhibni in morajo ustrezati normam glede dovoljenih ravni zvočne moči, v skladu s Pravilnikom o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem;

·      upoštevati je treba časovno omejitev za izvajanje gradbenih del skladno z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju;

·      gradbišče je treba zaščititi s primerno visoko ograjo, ki bo dušila hrup delovnih strojev.

26. člen

(varstvo narave)

Na območju OPPN ali v območju daljinskega vpliva ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij Natura 2000. Območje OPPN se nahaja na območju, ki je z Uredbo o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04) določeno kot Ekološko pomembno območje Dravinjska dolina (IŠ 44100). Dravinja je edini v dokajšnjem delu nereguliran nižinski pritok Drave, območje doline pa je življenjski prostor bivališče številnih ogroženih, redkih in zavarovanih živalskih in rastlinskih vrst in je s stališča ohranjanja biotske raznolikosti izjemnega pomena. Sama mikrolokacija ureditvenega območja OPPN, ki se nahaja na robu naselja ob železniški postaji, niso prisotni habitati vrst ali habitatni tipi, za varovanje katerih je določeno EPO Dravinjska dolina.

VIII.    Rešitve in ukrepi za  obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

27. člen

(1) Vsi objekti v območju morajo biti dimenzionirani  in projektirani na potresno območje VIII. do VII. stopnje po MCS lestvici (50-letno povratno obdobje), s projektnim pospeškom tal 0,10 g. Pri načrtovanju gradbene konstrukcije objektov je potrebno upoštevati drugi odstavek 4. člena in 5. člen Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05).

(2) Upoštevati je potrebno naravne omejitve (poplavnost, visoka podtalnica, erozivnost terena, itd.).

(3) V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitje nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.

(4) Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnosti snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji:

·      treba je upoštevati požarno ogroženost naravnega okolja;

·      zagotoviti ukrepe varstva pred požarom v skladu z veljavno zakonodajo;

·      treba je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje;

·      v sklopu OPPN je načrtovano hidrantno omrežje, katero se priključi na obstoječe vodovodno omrežje, ki nudi zadostne količine požarne vode;

·      v hidrantnem omrežju je treba zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov;

·      treba je zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve;

·      zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženje pri požaru ter dostopov, dovozov;

·      dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane ali izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN

·      treba je zagotoviti potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilka vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.

(5) Med gradnjo je treba usposobiti in zagotoviti intervencijsko skupino za primer nepredvidenih nesreč in njihovo sanacijo.

28. člen

(stabilnost terena)

Vsi posegi na območju OPPN se izvajajo na podlagi geomehanskega poročila o sestavi in nosilnosti tal ter o pogojih temeljenja objektov.

IX.    Etapnost izvedbe

29. člen

(etapnost)

Gradnja objektov lahko poteka fazno, neodvisno eden od drugega. Posamezna faza predstavlja gradnjo objekta z zunanjo ureditvijo in vsemi potrebnimi priključki na komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo.

X.      Tolerance

30. člen

(dovoljena odstopanja)

(1) Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.

(2) Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem odlokom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.

(3) Pri parcelaciji površin, namenjenih javnim površinam, so dopustna manjša odstopanja zaradi prilagoditve dejansko izvedenemu stanju na terenu.

(4) Dopustne so spremembe mikrolokacij objektov ob upoštevanju lokacijskih pogojev.

(5) Dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda.

(6) Dopustna je izvedba sprejemljivejših načinov ogrevanja z obnovljivimi viri energije, skladno z novimi dognanji na področju racionalne rabe energije v stavbah, vključno z namestitvijo za to potrebnih naprav.

(7) Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu OPPN. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

XI.    Obveznosti investitorjev in izvajalcev

31. člen

(splošne obveznosti)

(1) Pred pričetkom del mora investitor in izvajalec  preveriti lego eventualno obstoječih komunalnih in energetskih naprav, jih po potrebi zavarovati, zaščititi ali premestiti pod pogoji upravljavcev.

(2) Investitor in izvajalci morajo  vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo  ter pri tem  ne smejo poslabšati razmer na sosednjih območjih.

(3) Plodno zemljo, ki nastaja pri izkopih, obvezno deponirati in uporabiti za ureditev zelenih površin. Gradnjo je treba načrtovati tako, da območje gradbišča in njegove ureditve ne bo posegalo na zemljišča zunaj ureditvenega območja.

(4) Poleg splošnih pogojev morata investitor in izvajalec upoštevati določilo, da se načrtovanje in izvedba posega opravi na tak način, da so ti čim manj moteči ter tako, da ohranijo ali celo izboljšajo gradbeno tehnične in prometno varnostne ter okoljevarstvene razmere.

(5) Poseg vseh obveznosti, navedenih v prehodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in po izgradnji tudi:

·      promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do poslabšanja prometnih razmer na obstoječem cestnem omrežju;

·      zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi predvidenih posegov ne bo poslabšala;

·      zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;

·      v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje;

·      zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav. Infrastrukturne vode je potrebno takoj obnoviti v primeru poškodb pri gradnji;

·      v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi ter v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe;

·      za čas gradnje upoštevati, da niso prekoračene kritične ravni hrupa;

·      zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov.

(6) Pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi mora investitor in izvajalci upoštevati vse smernice, mnenja, ki so sestavni del občinskega podrobnega prostorskega  načrta. Če se pogoji v naslednjih etapah izvajanja občinskega podrobnega prostorskega načrta spremenijo in niso več v skladu z osnovnimi določili odloka, je potrebno le-tega novelirati.

XII.   Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN

32. člen

(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)

Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so dopustni naslednji posegi:

·      redna in investicijska vzdrževalna dela skladno z veljavno zakonodajo,

·      postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN,

·      izvedba sprejemljivejših načinov ogrevanja z obnovljivimi viri energije, skladno z novimi dognanji na področju racionalne rabe energije v stavbah, vključno z namestitvijo za to potrebnih naprav.

XII.   Prehodne in končne določbe

33. člen

(vpogled v OPPN)

Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled na Občini Poljčane.

34. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

35. člen

(uveljavitev)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po  objavi  v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Št.: 900-0003/2015-2-201

Poljčane, dne 18. 3. 2015