Na
podlagi 25. člena
Statuta Občine Cerkno (Uradni list RS, št. 48/95) je Občinski svet
občine Cerkno na seji dne 31. 1. 1996 sprejel |
|
P O S
L O V N I K
o delu Občinskega sveta občine Cerkno |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
Ta
poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v
nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti
občinskih svetnikov. |
|
2. člen |
|
Določbe
tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
občinskega sveta in njihovih članov. Področje delovnih teles se lahko v
skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi posameznih
delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki posameznih delovnih teles. |
|
3. člen |
|
Delo
sveta in njegovih delovnih teles je javno. Javnost dela se lahko omeji
ali izključi samo, če je zaradi obravnavanja zaupnih dokumentov oziroma
materialov ali iz drugih razlogov tako predpisano z zakonom. |
|
4. člen |
|
Svet
dela na rednih in izrednih sejah.
Svet ima redne seje praviloma enkrat na mesec. |
|
5. člen |
|
Svet
predstavlja predsednik sveta, delovno telo pa predsednik delovnega
telesa.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu. V primeru
njegove zadržanosti po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve iz
njegovega delovnega področja. |
|
6. člen |
|
Svet ima
svoj žig, ki je določen s statutom občine. Žig sveta se uporablja na
vabilih za seje sveta, na dopisih in drugih aktih sveta, ki jih
podpisuje predsednik občinskega sveta.
Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta in
nadzorni odbor. |
|
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA |
|
7. člen |
|
Prvo
sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji predsednik sveta najkasneje
20 dni po izvolitvi svetnikov. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo
skliče predsednik občinske volilne komisije.
Zaradi priprave na prvo sejo skliče najstarejši novoizvoljeni svetnik
nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki. |
|
8. člen |
|
Do
izvolitve predsednika sveta vodi prvo sejo sveta najstarejši svetnik.
Na prvi seji izvoli svet izmed svetnikov na predlog najmanj četrtine
svetnikov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki
pripravi predlog za verifikacijo mandatov za svetnike in župana. |
|
9. člen |
|
Kandidata za predsednika sveta predlaga najmanj četrtina članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem
glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje
ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki
sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov
sveta. Predsednik sveta je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje
večina vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednika se voli in razrešuje tudi podpredsednika
sveta.
Glasovanje za predsednika in podpredsednika sveta je tajno. |
|
10. člen |
|
Svet na
svoji prvi seji obravnava poročilo o izidu volitev v občini in
verificira mandate izvoljenih svetnikov ter mandat župana.
Mandate svetnikov in župana potrdi občinski svet na predlog komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja potem, ko dobi njeno poročilo
o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti pritožb
kandidatov.
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov svetnikov, ki niso sporni,
posebej pa o vsakem spornem mandatu.
Svetnik, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega
mandata.
Svet odloči posebej o potrditvi mandata župana. |
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV |
|
1. Splošne določbe |
|
11. člen |
|
Svetniki
imajo pravice in dolžnosti, določene z zakonom, statutom občine in tem
poslovnikom. V zvezi s tem imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej
sveta in uresničevati sprejete odločitve sveta.
Svetniki imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu delovnih teles
sveta in drugih delovnih teles, katerih člani so. |
|
12. člen |
|
Svetniki
lahko postavljajo vprašanja županu in občinski upravi ter zahtevajo
informacije in poročila o delu posameznih organov, ki jih potrebujejo za
svoje delo in odločanje v svetu.
Župan, občinski urad oziroma delovno telo občinskega sveta so dolžni
odgovoriti na vprašanja svetnikov in jim posredovati zahtevane
informacije. Če svetnik posebej zahteva, se mu mora odgovoriti na
vprašanje oziroma posredovati informacijo tudi v pisni obliki. |
|
2. Vprašanja in pobude svetnikov |
|
13. člen |
|
Na vsaki
redni seji sveta je praviloma posebna točka dnevnega reda “vprašanja in
pobude svetnikov”.
Vprašanje oziroma pobuda svetnika mora biti kratka in jasna. V
nasprotnem primeru predsednik sveta svetnika na to opozori, da vprašanje
oziroma pobudo ustrezno skrajša oziroma dopolni. |
|
14. člen |
|
Pri
obravnavi vprašanj in pobud svetnikov morata biti na seji obvezno
prisotna župan in tajnik občine. Če sta župan ali tajnik občine
zadržana, določita kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in
pobude svetnikov. |
|
15. člen |
|
Na
posamezna pisna ali ustno postavljena vprašanja se odgovori praviloma že
na sami seji, če pa se na vprašanje ne more odgovoriti takoj, se mora
nanj odgovoriti na prvi naslednji seji sveta. Svetnik ima pravico
zahtevati pisni odgovor. Na dobljen odgovor ima svetnik pravico
postaviti dopolnilno vprašanje. |
|
16. člen |
|
Če
svetnik z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da se o odgovoru
opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
Če svet sprejme odločite, da se o odgovoru opravi razprava v občinskem
svetu, uvrsti predsednik to vprašanje na dnevni red prve naslednje seje. |
|
17. člen |
|
Svetnik
ima pravico dati pobudo predsedniku sveta, županu, tajniku oziroma
delovnemu telesu ali občinski upravi za ureditev določenih vprašanj.
Pisno pobudo pošlje predsednik sveta županu, občinski upravi ali
delovnemu telesu, ki mora odgovoriti v 30 dneh od dneva, ko je bila dana
pobuda.
Če svetnik z odgovorom ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda
obravnava na prvi naslednji seji sveta. O tem odloči svet z glasovanjem. |
|
3. Prenehanje mandata |
|
18. člen |
|
Svetniku
preneha mandat v primerih in na način, ki jih določa zakon.
S prenehanjem mandata preneha svetniku tudi funkcija člana delovnega
telesa oziroma funkcija posameznega sveta ter odbora, za katerega je bil
izvoljen.
Če svetnik, funkcionar posameznega sveta ali odbora, prevzame funkcijo
ali delo, ki ni združljiva s funkcijo svetnika, mora o tem takoj
obvestiti predsednika občinskega sveta. |
|
4. Pravica do povračil in nadomestil |
|
19. člen |
|
Funkcija
svetnika in člana delovnega telesa se opravlja nepoklicno. |
|
20. člen |
|
O
povračilu stroškov, ki jih imajo pri delu in v zvezi z delom svetniki,
člani delovnih teles in funkcionarji občinskega sveta, ki funkcijo
opravljajo poklicno ali nepoklicno, se določi s posebnim pravilnikom v
skladu z zakonom.
Svetniki so upravičeni tudi do sejnine. |
|
21. člen |
|
Funkcionarji, ki opravljajo funkcijo poklicno, imajo pravico do plače in
prejemkov, ki izhajajo iz pravic iz delovnega razmerja.
Pravico do nadomestila dela plače oziroma izgubljenega zaslužka imajo v
skladu z zakonom tudi posamezni funkcionarji, ki to funkcijo opravljajo
nepoklicno. |
|
5. Odgovornost svetnikov |
|
22. člen |
|
Svetnik
se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles. V primeru
upravičene odsotnosti mora o tem in o razlogih za odsotnost obvestiti
predsednika sveta oziroma predsednika delovnega telesa, pred sejo sveta
oziroma delovnega telesa.
Če svetnik brez opravičila večkrat ne pride na sejo sveta, mora
predsednik sveta na to opozoriti svet in svetniško skupino, katere član
je svetnik.
O razlogih za odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukrepih se lahko
opravi obravnava tudi v okviru posebne točke dnevnega reda. |
|
IV. SKUPINE SVETNIKOV |
|
23. člen |
|
V
občinskem svetu delujejo skupine svetnikov. Skupino svetnikov
sestavljajo svetniki posamezne stranke ali druge liste kandidatov, ki je
nastopila na lokalnih volitvah in bila izvoljena v svet.
Svetniške skupine lahko oblikujejo predloge in stališča do vprašanj, ki
so na dnevnem redu seje sveta, sodelujejo v kadrovskih postopkih in
oblikujejo predlog programa dela sveta.
Do financiranja v skladu z zakonom so upravičene vse stranke, ki so
oblikovale skupine svetnikov. |
|
V. DELO OBČINSKEGA SVETA |
|
l. Program dela občinskega sveta |
|
24. člen |
|
Občinski
svet dela po programu, ki ga praviloma sprejme za obdobje enega leta,
lahko pa tudi za krajše obdobje.
S programom dela občinski svet določi zadeve in naloge iz delovnega
področja in pristojnosti sveta, ki bodo opravljene v posameznih časovnih
obdobjih ter okvirni rok. |
|
25. člen |
|
Program
dela pripravi predsednik sveta ob sodelovanju podpredsednika sveta,
predsednikov odborov, župana, tajnika in članov občinskega sveta. |
|
2. Sklic seje in pošiljanje gradiva |
|
26. člen |
|
Seje
sveta sklicuje predsednik sveta, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik
sveta na lastno pobudo, na predlog župana, odborov, komisij oziroma
drugih delovnih teles ali na zahtevo najmanj četrtine članov občinskega
sveta.
Predlagatelji, ki zahtevajo sklic sveta, morajo predložiti gradivo o
zadevi, zaradi katere zahtevajo sklic seje.
Če predsednik sveta ne skliče seje v roku 30 dni, jo lahko skliče
podpredsednik sveta, ali najmanj četrtina članov občinskega sveta. |
|
27. člen |
|
Sejo
sveta se skliče s pisnim vabilom, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za
sejo. Z vabilom se pošlje tudi predlog dnevnega reda, gradivo, ki se
nanaša na dnevni red, zapisnik prejšnje seje s pregledom sklepov in
stališč. |
|
28. člen |
|
V nujnih
primerih lahko predsednik sveta skliče tudi izredno sejo v krajšem roku,
razloge za sklic mora predsednik sveta na seji posebej obrazložiti. |
|
3. Dnevni red |
|
29. člen |
|
Zadeve,
ki naj se uvrstijo v predlog dnevnega reda seje sveta, lahko predlagajo
predsednik, podpredsednik občinskega sveta, župan, člani občinskega
sveta, svetniške skupine, organi sveta in tajnik občine. |
|
30. člen |
|
Dnevni
red sprejmejo člani občinskega sveta na predlog predsednika oziroma
predsedujočega na začetku seje.
Dnevni red že sklicane seje se lahko razširi, razširitev je potrebno
posebej utemeljiti.
Člani sveta odločajo o vsaki predlagani spremembi in dopolnitvi dnevnega
reda posebej in skupaj o celotnem dnevnem redu. |
|
4. Vodenje in udeležba na seji |
|
31. člen |
|
Sejo
sveta vodi predsednik sveta. Če je predsednik zadržan, vodi sejo
podpredsednik, v primeru nujne zadržanosti pa izvoljeni predsedujoči. |
|
32. člen |
|
Udeležbo
na seji ugotovi predsedujoči na osnovi evidence prisotnosti.
Seja je sklepčna, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.
Sklepčnost mora biti zagotovljena vse do konca zasedanja. |
|
33. člen |
|
Če
predsedujoči ugotovi, da na seji ni zadostnega števila članov občinskega
sveta, lahko odloži pričetek seje največ za eno uro, če pa tudi takrat
ni zadostnega števila članov, preloži sejo za določen ali nedoločen čas.
Sejo prekine in odloži tudi v primeru, če se med potekom seje ugotovi,
da svet ni več sklepčen. |
|
34. člen |
|
Razpravljalcu da besedo predsedujoči, ki sme razpravljati le o
vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Če se razpravljalec ne drži dnevnega
reda, ga predsedujoči na to opozori oziroma mu predsedujoči lahko vzame
besedo.
O odvzemu besede lahko član sveta ugovarja. O ugovoru odločijo člani
sveta brez razprave.
Člani sveta se lahko na predlog predsedujočega ali člana sveta odločijo,
da se o posameznih vprašanjih razpravlja le enkrat, lahko pa se odločijo
tudi za časovno omejitev razprave. |
|
35. člen |
|
Če
posamezna zadeva, ki je v postopku obravnave, ne zahteva izdaje
posebnega akta ali predpisa, lahko člani sveta sklenejo, da o določenih
vprašanjih ne bodo odločali in odložijo obravnavo na eno od naslednjih
sej in tako preidejo na naslednjo točko dnevnega reda.
Člani sveta lahko odložijo razpravo in sklepanje, če ugotovijo, da je
potrebno pripraviti dodatne informacije in stališča oziroma ugotovitve
posameznih organov sveta, ki lahko bistveno vplivajo na odločanje. Člani
sveta o tem odločajo z glasovanjem. |
|
5. Potek seje |
|
36. člen |
|
Predsedujoči ugotovi, ali je svet sklepčen. Na začetku seje lahko da
predsedujoči pojasnila v zvezi z delom na seji. |
|
37. člen |
|
Svet na
začetku seje določi dnevni red. Pri določanju dnevnega reda svet najprej
odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda in
nato o predlogih, da se dnevni red razširi.
Ko je dnevni red sprejet, se ga razen iz posebej utemeljenih in
obrazloženih razlogov, o katerih odloča občinski svet z glasovanjem, ne
more spreminjati. |
|
38. člen |
|
Posamezna točka se lahko z dnevnega reda umakne na predlog predlagatelja
zadeve, predsedujočega, svetnikov ali župana. Predlog za umik točke z
dnevnega reda seje mora predlagatelj obrazložiti.
Če predlaga umik točke z dnevnega reda seje predsedujoči, svetnik
oziroma župan, kadar župan ni predlagatelj, se mora o predlogu za umik
predlagatelj zadeve izjasniti. O umiku točke z dnevnega reda seje
svetniki glasujejo. |
|
39. člen |
|
Po
sprejetju dnevnega reda svet praviloma obravnava poročilo o izvršitvi
sklepov, sprejetih na sejah sveta in odloča o potrditvi predloga
zapisnika s prejšnje seje. |
|
40. člen |
|
Na seji
imajo pravico govoriti svetniki, župan ali tajnik občinske uprave,
predstavniki predlagateljev gradiv, poročevalci odborov in komisij,
druge osebe pa samo, če svet tako odloči. |
|
41. člen |
|
Svetniki, predsedujoči in župan lahko predlagajo, da se zaradi potreb
posvetovanja in usklajevanja glede obravnavane zadeve seja sveta
prekine. Predsedujoči prekine sejo in določi čas prekinitve.
Svetniki, predsedujoči in župan lahko predlagajo, da se seja prekine
tudi v drugih primerih, ki pa jih je treba posebej utemeljiti. |
|
42. člen |
|
Predsedujoči prekine sejo sveta, če se pred glasovanjem ugotovi, da seja
ni več sklepčna in svet ne bi mogel odločati. Če sklepčnosti po
prekinitvi ni mogoče zagotoviti v eni uri, predsedujoči sejo za ta dan
konča. |
|
43. člen |
|
Če svet
ni končal razprave po sprejetem dnevnem redu, se obravnava ostalih točk
dnevnega reda opravi na nadaljevalni seji sveta v roku največ l5 dni.
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, svet konča sejo. |
|
6. Odločanje |
|
44. člen |
|
Člani
sveta veljavno sprejemajo odločitve z večino glasov navzočih na seji, če
ni s statutom ali drugim predpisom določena višja stopnja soglasja. |
|
45. člen |
|
Glasovanje je javno, razen v primerih, za katere je določeno tajno
glasovanje oziroma kadar člani sveta z večino navzočih na seji sklenejo,
da bo glasovanje tajno. |
|
46. člen |
|
Tajno se
glasuje z glasovnicami, na glasovnici mora biti označeno vprašanje, o
katerem se glasuje in možne opredelitve.
Tajno glasovanje vodi predsedujoči s pomočjo tajnika in dveh članov
občinskega sveta, ki jih imenuje svet na predlog predsedujočega. Po
končanem glasovanju ugotovi predsedujoči izid glasovanja in na osnovi
izida razglasi, ali je predlog, o katerem je svet glasoval, sprejet ali
zavrnjen.
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo
vsi, ki so vodili glasovanje.
Pred glasovanjem predsedujoči ugotovi število prisotnih članov sveta. |
|
47. člen |
|
Glasovanje se opravi tako, da predsedujoči pokliče člane sveta, da se
opredelijo, kdo je za predlog, kdo je proti ali se je glasovanja
vzdržal.
Glasuje se z dvigom rok, pred glasovanjem lahko člani sveta obrazložijo
razloge za svoje glasovanje.
Posamično se izjavljajo člani sveta, če se tako odločijo na predlog
predsedujočega ali člana sveta, če obstajajo razlogi, da je to potrebno
za natančno ugotovitev izida glasovanja. |
|
48. člen |
|
Po
končanem glasovanju predsedujoči ugotovi izid glasovanja in na podlagi
izida razglasi, ali je predlog o katerem so glasovali, sprejet ali
zavrnjen. |
|
49. člen |
|
Če člani
sveta takoj po opravljenem glasovanju ugotovijo, da glasovanje ni
veljavno, ker izid glasovanja zaradi napake ni jasen, glasovanje
ponovijo. |
|
7. Pravica zahtevanja obvestil in pojasnil |
|
50. člen |
|
Član
sveta ima pravico zahtevati od župana pojasnilo o zadevah, ki so na
dnevnem redu seje ali so v pripravi na sejo kot tudi pojasnila o drugih
zadevah, ki so potrebna za opravljanje funkcije člana sveta.
Pojasnilo zahteva član sveta pisno ali ustno in ga lahko naslovi
neposredno na župana oziroma tajnika. |
|
51. člen |
|
Če je
zahteva za pojasnilo dana na seji sveta in se nanaša na obravnavano
točko dnevnega reda, mora župan posredovati pojasnilo takoj.
Če pojasnilo ni dano ali če član sveta oceni, da ni ustrezno, lahko
predlaga, da se obravnavana točka umakne z dnevnega reda, dokler ne bo
dano ustrezno pojasnilo, o tem glasuje občinski svet. |
|
8. Vzdrževanje reda |
|
52. člen |
|
Za red
na seji skrbi predsedujoči.
Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da
besede. Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom.
Govornika lahko opomni na red in mu seže v besedo le predsedujoči.
Za kršitev reda na seji se smejo izrekati naslednji ukrepi:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje. |
|
53. člen |
|
Opomin
se izreče članu sveta, ki s svojim obnašanjem, govorjenjem, čeprav mu
predsedujoči ni dal besede, s seganjem v besedo govorniku ali kako
drugače krši red na seji.
Besedo se odvzame članu sveta, ki s svojim obnašanjem in govorjenjem
krši red na seji in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že
dvakrat opozorjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Odstranitev s seje se izreče članu sveta, ki se ne ravna po zahtevi
predsedujočega, ki mu je odvzel besedo oziroma na drugačen način moti
delo na seji, hudo žali člane sveta in uporablja izraze, ki niso v
skladu z merili etike.
Član sveta sme biti odstranjen le s seje, na kateri je kršil red.
Odstranitev s seje predlaga predsedujoči ali član sveta, ki ga podprejo
še vsaj 4 člani sveta, o odločitvi pa se izrekajo člani sveta z večino
glasov na seji prisotnih članov.
Član sveta, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje, mora takoj
zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
54. člen |
|
Predsedujoči lahko odredi odstranitev tudi drugih prisotnih na seji, če
motijo red.
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji, prekine
sejo. |
|
9. Zapisnik |
|
55. člen |
|
Na seji
občinskega sveta se piše zapisnik.
Potek seje se snema na magnetofonski trak, magnetofonski zapis se
arhivira.
Član sveta ima pravico poslušati magnetofonski zapis, na njegovo zahtevo
se mu dobesedni zapis lastne diskusije posreduje v pisni obliki. |
|
56. člen |
|
Zapisnik
obsega podatke o delu na seji, zlasti pa:
– podatki o času in kraju seje,
– imena prisotnih in odsotnih članov sveta,
– podatek o vodenju seje,
– dnevni red,
– imena razpravljalcev,
– imena vseh ostalih prisotnih,
– povzetek obravnave,
– izid glasovanja o sprejetih sklepih ter
– sklepe, stališča, ugotovitve in mnenja občinskega sveta. |
|
57. člen |
|
Za
izdelavo zapisnika odgovarja zapisnikar. |
|
58. člen |
|
Predsedujoči po obravnavi zapisnika in o njegovem glasovanju ugotovi,
ali je zapisnik sprejet. Če so bile k zapisniku podane pripombe, se
morajo o njih člani sveta izreči.
Sprejete pripombe so sestavni del obravnavanega zapisnika in se
priložijo k originalu. Zapisnik podpiše zapisnikar in predsedujoči. |
|
59. člen |
|
Vabila
in gradiva, ki se obravnavajo na sejah, originali zapisnikov, odlokov,
sklepov, mnenj in stališč ter druge odločitve in akti, ki jih sprejme
občinski svet, se hranijo trajno.
Sejno gradivo je na vpogled članom sveta in drugim zainteresiranim na
občinskem uradu Občine Cerkno. |
|
60. člen |
|
Občinski
svet ima lahko sekretarja sveta, ki pomaga predsedniku pri pripravljanju
in vodenju sej sveta, vodi zapisnik in opravlja druge zadeve po nalogu
predsednika. |
|
V. IMENOVANJE PODŽUPANA |
|
61. člen |
|
Na
predlog župana imenuje občinski svet podžupana.
O tem, ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi javnega ali tajnega
glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju. Za podžupana je
izvoljen kandidat, ki dobi večino glasov vseh članov sveta. |
|
VI. ODBORI IN KOMISIJE OBČINSKEGA SVETA |
|
l. Splošni določbi |
|
62. člen |
|
Za delo
občinskih odborov in komisij veljajo določbe statuta občine, tega
poslovnika in drugih aktov, ki urejajo organizacijo, pristojnosti in
notranja razmerja v svetu. |
|
63. člen |
|
Predstavnik občinskega odbora oziroma komisije lahko sodeluje na sejah
občinskega sveta, kadar obravnava materijo iz njihovega delovnega
področja. Pred obravnavo posameznih zadev lahko predstavnik občinskega
odbora oziroma komisije poda uvodno obrazložitev, na kateri pojasni
bistvo predlagane zadeve ter stališča odbora oziroma komisije do
obravnavanih vprašanj. |
|
2. Poročanje odborov in komisij |
|
64. člen |
|
Predsednik odbora oziroma komisije poroča svetu na lastno pobudo ali na
zahtevo sveta o svojem delu in o drugih vprašanjih, s katerimi so se
ukvarjali. |
|
65. člen |
|
Pri
obravnavi poročila o delu odbora oziroma komisije zavzame občinski svet
stališča do njihovega dela in do drugih vprašanj, sprejme sklepe, s
katerimi določi naloge odbora oziroma komisije. |
|
66. člen |
|
Odbori
in komisije delajo na sejah. Seje sklicuje predsednik na lastno pobudo
ali na predlog sveta. Predsednik mora sklicati sejo na zahtevo najmanj
treh članov. Če predsednik te zahteve ne upošteva, skliče sejo
predsednik sveta. |
|
67. člen |
|
Pisno
vabilo z dnevnim redom za sejo mora biti vročeno članom komisije
najkasneje pet dni pred sejo. Vabilu mora biti priloženo tudi potrebno
gradivo.
Izjemoma sme predsednik v nujnih in upravičenih primerih sklicati sejo v
krajšem roku kot je določeno v prejšnjem odstavku. Na seje se vabijo
tudi predstavniki predlagateljev gradiva. |
|
68. člen |
|
Odbori
in komisije obravnavajo zadeve pred sejo sveta. Sejo vodi predsednik.
Seja je sklepčna, če je prisotna najmanj polovica članov. |
|
69. člen |
|
Delovno
telo sprejema odločitve z večino prisotnih članov. Posamezni član ima
pravico do ločenega mnenja, ki se zapiše v zapisnik. Glasovanje je
javno. O sejah delovnih teles se naredi zapisnik. Glede vsebine, oblike
in pravočasne sestave zapisnika, potrjevanja in hrambe se smiselno
uporabljajo določbe tega poslovnika o zapisnikih sveta. |
|
70. člen |
|
Delovno
telo daje v okviru svojega delovnega področja občinskemu svetu mnenja in
predloge. Delovno telo določi poročevalca za poročanje na seji sveta. |
|
VI. UGOTAVLJANJE ODGOVORNOSTI |
|
l. Splošni določbi |
|
71. člen |
|
Voljeni
in imenovani funkcionarji ter organi, ki jih je izvolil ali imenoval
občinski svet, so v okviru svojih pravic in dolžnosti odgovorni svetu,
za vestno opravljanje delovnih nalog, za zakonitost svojega dela in dela
organa, ki ga vodijo ter za opravljanje drugih nalog, ki so vezane na
posamezno funkcijo.
Če funkcionarji ali organi svojih nalog ne opravljajo ali jih ne
opravljajo zadovoljivo, svet ugotovi njihovo odgovornost in predlaga
njihovo razrešitev v skladu z določili tega poslovnika. |
|
72. člen |
|
Razrešitev funkcionarjev in organov, ki jih je izvolil ali imenoval
svet, lahko predlaga organ, ki je pooblaščen predlagati njihovo
izvolitev oziroma imenovanje, župan ali najmanj četrtina članov
občinskega sveta.
Če predloga ni pripravila komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, ga mora le-ta obravnavati in predložiti svoje stališče.
Funkcionar, katerega razrešitev se predlaga, lahko poda na seji, na
kateri se odloča o njegovi razrešitvi, svojo izjavo. Funkcionar lahko
tudi sam predlaga, da se ga razreši funkcije, lahko pa tudi odstopi. V
teh primerih ima pravico svojo odločitev obrazložiti.
Glasovanje o razrešitvi se vodi po enakem postopku kot velja za volitve
in imenovanja. |
|
2. Odstop svetnikov in funkcionarjev občine |
|
73. člen |
|
Svetniki
in funkcionarji občine imajo pravico odstopiti. Pravico odstopiti imajo
tudi člani delovnih teles in člani nadzornega odbora ter drugi voljeni
in imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in poslana predsedniku
občinskega sveta. Predsednik sveta mora o odstopu obvestiti svet na prvi
naslednji seji.
Članom občinskega sveta, funkcionarjem in drugim voljenim in imenovanim
preneha mandat z dnem, ko je svet sprejel ugotovitveni sklep o odstopu. |
|
VII. RAZMERJA SVETA DO ŽUPANA |
|
74. člen |
|
Župan in
svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in
opravljanju nalog občine. Pri tem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog. |
|
75. člen |
|
Svet je
dolžan obveščati župana o vseh zadevah, ki jih obravnava na svojih
sejah. Župan ima pravico razpravljati na seji občinskega sveta o vseh
vprašanjih, ki so na dnevnem redu, tudi če sam ni predlagatelj zadeve. |
|
76. člen |
|
Župan
skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta, na seji poroča o
izvršitvi sklepov, pri čemer mora posebej obrazložiti tiste sklepe, ki
niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev.
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.
Župan zagotavlja materialne in tehnične pogoje za delo sveta in delovnih
teles. |
|
77. člen |
|
Župan
skrbi za zakonitost dela sveta. Župan zadrži objavo splošnega akta
občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga
občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri
svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri
Ustavnemu sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom
prenešena na občino, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
|
78. člen |
|
Župan
skrbi za izvrševanje občinskega proračuna. Če župan ugotovi, da sredstva
proračuna za posamezne namene ne bodo zadoščala, mora o tem obvestiti
občinski svet. Če svet sklene, da je potrebno nalogo izvršiti tako, kot
je bila načrtovana in da je ni mogoče uresničiti s predvidenimi
sredstvi, mora zagotoviti ustrezna sredstva za izvršitev naloge. |
|
VIII. JAVNOST DELA |
|
79. člen |
|
Delo
občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom
javnega obveščanja, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev
javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih
določa statut in ta poslovnik. |
|
80. člen |
|
Javnost
se lahko izključi le v primeru, kadar je zaradi obravnavanja zaupnih
dokumentov oziroma materialov tako predpisano z zakonom. |
|
81. člen |
|
Župan in
predsednik sveta obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu
sveta, delovnih teles, župana in občinskega urada. Svet lahko sklene, da
se o zasedanju izda uradno obvestilo za javnost.
Občina lahko izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi
sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta
in drugih organov občine. |
|
82. člen |
|
Župan
skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanjem s predstavniki javnih občil
ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko
gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila, informacije in poročila o delu
sveta ter zapisniki sej. |
|
83. člen |
|
Za
ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo določbe zakonov, ki
urejajo to področje. |
|
IX. KONČNE DOLOČBE |
|
84. člen |
|
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet po postopku, ki velja za
sprejem poslovnika. |
|
85. člen |
|
V
primeru dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik
na seji sveta predsednik občinskega sveta.
Če pride do nesoglasja v zvezi z razlago poslovnika, predsedujoči
prekine točko dnevnega reda seje in naloži statutarno pravni komisiji,
da do naslednje seje pripravi razlago sporne točke poslovnika. |
|
86. člen |
|
Poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. |
|
Št.
012-01/96 |
Cerkno,
dne 31. januarja 1996. |
|
Predsednik
Občinskega sveta
občine Cerkno |
|
Jurij Kavčič l. r. |
|
|