Na podlagi 40.
člena
Statuta Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 41/95) in 13. člena
Odloka o krajevnih skupnostih v Občini Ljutomer (Uradni list RS, št.
45/96) je Svet krajevne skupnosti Krištanci, Šalinci, Grlava na seji dne
27. 9. 1996 sprejel |
|
S T A T U T
Krajevne skupnosti Krištanci, Šalinci, Grlava |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Krajevna skupnost
Krištanci, Šalinci, Grlava je kot ožji del občine samoupravna skupnost
občanov, organiziranih na območju Šalinec, Krištanec in Grlave v Občini
Ljutomer.
V skladu z zakonom, statutom Občine Ljutomer in tem statutom
zadovoljujejo občani v krajevni skupnosti določene skupne potrebe ter
izvajajo naloge, ki jih je krajevni skupnosti poverila občina. |
|
2. člen |
Krajevna skupnost
je pravna oseba.
Krajevna skupnost razpolaga s sredstvi, ki so njena last, sredstvi, ki
so jih v krajevni skupnosti združili občani, sredstvi, dodeljenimi iz
občinskega proračuna za izvajanje dogovorjenih nalog ter sredstvi,
ustvarjenimi z lastno dejavnostjo. |
|
3. člen |
Krajevna skupnost
nastopa v pravnem prometu s sredstvi, s katerimi razpolaga.
Pri razpolaganju s temi sredstvi nastopa krajevna skupnost v pravnem
prometu v svojem imenu in za svoj račun.
Krajevna skupnost se sme zadolževati le po predhodnem soglasju
občinskega sveta. |
|
4. člen |
Krajevna skupnost
ima svoj krajevni praznik. Krajevna skupnost podeljuje svojim zaslužnim
občanom priznanja in plakete. Svet krajevne skupnosti s sklepom določi
krajevni praznik ter priznanja in plakete krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima na zgornji
polovici napis “Krajevna skupnost Krištanci Šalinci Grlava”, na spodnji
polovici pa napis “Občina Ljutomer”.
Sedež krajevne skupnosti je: Šalinci št. 29. |
|
5. člen |
Krajevna skupnost v
okviru pooblastil, določenih v statutu občine in odloku o KS, samostojno
ureja in opravlja svoje naloge in opravlja naloge, ki jih nanjo prenese
občina. |
|
6. člen |
Zaradi
zadovoljevanja določenih skupnih potreb se lahko krajevne skupnosti na
območju občine povezujejo med seboj v različne oblike interesnega
združevanja in sodelovanja.
Krajevna skupnost sodeluje tudi z drugimi KS in lahko v ta namen tudi
združuje sredstva za opravljanje skupnih zadev. |
|
II. NALOGE KRAJEVNE
SKUPNOSTI |
7. člen |
Krajevna skupnost
samostojno opravlja naloge, ki jih določa statut občine, odlok o
krajevnih skupnostih v občini in ta statut.
V krajevni skupnosti se za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev
opravljajo zlasti naslednje naloge:
– obravnavajo vsa vprašanja, pomembna za delo in življenje krajevne
skupnosti ter oblikujejo stališča, pobude in vprašanja v zvezi s tem,
– obravnavajo vprašanja iz občinske pristojnosti ter dajejo k tem
vprašanjem mnenja, stališča in pobude,
– dajejo soglasja oziroma mnenja k posameznim odločitvam občinskega
sveta, če tako določa zakon ali statut občine,
– sprejema statut krajevne skupnosti in drugi splošni akt KS,
– obravnava občinski proračun in zaključni račun proračuna občine,
– obravnava in sprejema finančni načrt in zaključni račun KS,
– odloča o porabi sredstev krajevne skupnosti,
– razpiše referendum o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti,
– razpiše referendum o samoprispevku občanov in odloča o uvedbi
samoprispevka,
– dajejo pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov
občine,
– sklicujejo zbore občanov za obravnavo določenih skupnih vprašanj,
– opravljajo druge naloge, ki jih na KS prenesejo organi občine, skupaj
z ustreznimi sredstvi za njihovo opravljanje. |
|
III. ORGANI
KRAJEVNE SKUPNOSTI |
8. člen |
Organ odločanja o
vseh zadevah v okviru nalog krajevne skupnosti je svet krajevne
skupnosti.
Svet krajevne skupnosti šteje devet članov. |
|
9. člen |
Kot stalni organ,
ki ga imenuje svet KS je v krajevni skupnosti nadzorni odbor.
Za uresničevanje posameznih nalog lahko svet krajevne skupnosti imenuje
delovna telesa – komisije. |
|
1. Volitve sveta
krajevne skupnosti |
10. člen |
Za volitve sveta KS
se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo
za večinske volitve v občinski svet.
Svet krajevne skupnosti izvolijo občani krajevne skupnosti – to je
volilci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti – na podlagi enake
volilne pravice s tajnim glasovanjem. |
|
11. člen |
V skladu z zakonom,
statutom občine in tem statutom so volitve sveta KS redne, predčasne in
nadomestne.
Redne volitve v svet KS se opravijo istočasno kot redne volitve v
občinski svet. |
|
12. člen |
Občani volijo člane
sveta krajevne skupnosti v krajevni skupnosti kot treh volilnih enotah.
Vsako naselje je samostojna volilna enota. |
|
13. člen |
Volitve v svet
krajevne skupnosti razpiše (v predpisanih rokih in na predpisan način)
župan občine, izvajata pa jih občinska volilna komisija in volilna
komisija krajevne skupnosti.
Volilno komisijo krajevne skupnosti imenuje svet krajevne skupnosti.
Volilno komisijo krajevne skupnosti sestavlja predsednik in dva člana
ter njihovi namestniki, ki se imenujejo izmed volilcev s stalnim
prebivališčem v Krajevni skupnosti Krištanci, Šalinci, Grlava. |
|
2. Pristojnosti
sveta krajevne skupnosti |
14. člen |
Svet krajevne
skupnosti ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut krajevne skupnosti,
– sprejema poslovnik o delu sveta in druge akte krajevne skupnosti,
– sprejema finančni načrt in zaključni račun KS,
– razpisuje referendum o posameznih vprašanjih iz občinske pristojnosti,
ki neposredno prizadevajo interese občanov KS,
– razpisuje referendum za uvedbo samoprispevka in odloča o uvedbi
samoprispevka,
– obravnava vprašanja, ki so pomembna za delo KS ter oblikuje stališča
do teh vprašanj,
– v primerih, ko je tako določeno s statutom občine, daje mnenje
občinskemu svetu, če ta odloča o zadevah, ki zadevajo interese
prebivalcev krajevne skupnosti,
– imenuje komisije, odbore in druga delovna telesa sveta KS,
– voli predsednika in podpredsednika sveta KS,
– voli nadzorni odbor KS,
– imenuje volilno komisijo,
– sprejema posamične odločitve v zvezi z izvajanjem finančnega načrta in
razpolaganjem s sredstvi krajevne skupnosti,
– odloča o zadolževanju KS po predhodnem soglasju občinskega sveta,
– odloča o sklepanju pogodb in drugih pravnih poslov KS,
– odloča o vseh drugih vprašanjih iz pristojnosti KS. |
|
3. Konstituiranje
sveta in mandat članov sveta KS |
15. člen |
Svet KS se
konstituira na svoji prvi seji po izvolitvi tako, da izmed sebe izvoli
predsednika sveta KS in podpredsednika KS. |
|
16. člen |
Prvo sejo sveta KS
skliče dotedanji (prejšnji) predsednik sveta KS najkasneje 20 dni po
izvolitvi članov sveta KS. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo
skliče predsednik volilne komisije. Svet KS na prvi seji obravnava
poročilo volilne komisije in verificira mandate članov sveta KS. |
|
17. člen |
Do izvolitve
predsednika sveta KS in podpredsednika sveta KS vodi prvo sejo
najstarejši član sveta KS. |
|
18. člen |
Na prvi seji izvoli
svet KS izmed članov sveta – na predlog najmanj četrtine članov sveta –
predsednika sveta KS. Predsednik sveta KS se izvoli z večino glasov vseh
članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane
večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o dveh
kandidatih, ki sta dobila največ glasov.
Podpredsednika sveta KS izvoli svet KS na predlog predsednika ali na
predlog četrtine članov sveta krajevne skupnosti. |
|
19. člen |
Predsednik sveta KS
in podpredsednik sveta KS se volita izmed članov sveta KS za mandatno
dobo sveta KS z večino glasov vseh članov sveta KS.
Predsednik sveta KS je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov
sveta KS. Predsednik je razrešen, če za predlog razrešitve glasuje več
kot polovica vseh članov sveta KS. |
|
20. člen |
Predsedniku in
članom sveta KS preneha mandat s pretekom časa za katerega so bili
izvoljeni. |
|
21. člen |
Vsak član sveta KS
lahko pred potekom mandata odstopi. Odstopna izjava mora biti podana v
pisni obliki in posredovana predsedniku sveta KS.
Predsednik sveta KS je dolžan v roku 15 dni sklicati sejo sveta KS in o
tem sprejeti ugotovitveni sklep ter ga posredovati predsedniku volilne
komisije. |
|
22. člen |
Predsednik sveta KS
lahko pred potekom mandatne dobe odstopi. Odstopna izjava mora biti
podana v pisni obliki. Svet KS ob obravnavi odstopne izjave opravi tudi
volitve novega predsednika sveta KS.
Za odstop podpredsednika sveta KS se smiselno uporabljajo določila, ki
veljajo za odstop predsednika KS. Če predsednik ali podpredsednik
odstopita kot člana sveta, se najprej izvede postopek po 21. členu tega
statuta, nato pa se izvolita novi predsednik in podpredsednik sveta KS. |
|
4. Pravice in
dolžnosti članov sveta KS |
23. člen |
Člani sveta KS
imajo pravice in dolžnosti določene z zakonom, statutom občine, tem
statutom in drugimi akti KS. |
|
24. člen |
Člani sveta imajo
pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete
odločitve sveta KS. |
|
25. člen |
Člani sveta KS
imajo pravico dajati pobude predsedniku sveta KS, delovnim telesom sveta
KS in zahtevati odgovore na svoja vprašanja in pobude. |
|
26. člen |
Član sveta lahko
zahteva, da se posamezno vprašanje oziroma pobuda uvrsti na dnevni red
seje in se o njem izvede razprava. |
|
27. člen |
Kadar svet KS
obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, lahko člani sveta dajejo
pobude in vprašanja, ki se nanašajo na delo občinskega sveta, občinske
uprave in župana.
Ta vprašanja in pobude mora predsednik sveta KS takoj po seji sveta KS
posredovati pristojnim organom občine in zahtevati odgovor nanje.
Če pristojni organi ne odgovorijo na vprašanje ali pobudo v roku,
določenem v statutu občine oziroma poslovniku občinskega sveta, lahko
svet KS skliče zbor občanov KS in na njem obravnava vprašanje oziroma
pobudo. |
|
28. člen |
Posamezni član
sveta KS lahko zahteva sklic zbora občanov za obravnavo kakšnega
vprašanja, ki ga obravnava svet KS. O takšni pobudi odloči svet KS z
večino glasov vseh članov sveta KS. |
|
5. Predsednik in
podpredsednik sveta KS |
29. člen |
Predsednik sveta
krajevne skupnosti:
– zastopa in predstavlja KS,
– sklicuje in vodi seje sveta KS,
– skrbi, da so pravočasno pripravljeni materiali za obravnavo in
odločanje na seji sveta KS ter za nemoteno delo sveta KS,
– podpisuje akte in sklepe, ki jih sprejema svet KS,
– skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z občinskim svetom, občinsko
upravo in županom,
– opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet KS. |
|
30. člen |
Podpredsednik sveta
KS pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v času odsotnosti
in v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne
zadeve z njegovega delovnega področja. |
|
31. člen |
Če nastopijo
razlogi, zaradi katerih predsednik sveta KS ne more opravljati svoje
funkcije, opravlja naloge predsednika podpredsednik sveta KS. Če tudi
podpredsednik sveta KS ne more opravljati nalog predsednika, prevzame
naloge predsednika najstarejši član sveta KS. |
|
6. Seje sveta KS |
32. člen |
Svet KS veljavno
sklepa, če je na seji navzoča večina članov sveta KS.
Svet KS sprejema odločitve z večino navzočih članov, če s tem statutom
za posamezne odločitve ni drugače določeno. |
|
33. člen |
Glasovanje na seji
sveta je javno.
Tajno se na seji sveta KS glasuje le takrat, kadar tako odloči s sklepom
večina članov sveta KS. |
|
34. člen |
Svet KS se sestaja
na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta KS na lastno pobudo,
predsednik pa mora sklicati sejo, če to zahtevajo najmanj trije člani
sveta, nadzorni odbor, občinski svet ali župan.
Če predsednik sveta KS ne skliče seje v 15 dneh po tem, ko je prejel
pisno zahtevo upravičenega predlagatelja, jo lahko skliče tisti, ki je
sklic zahteval.
Dnevni red seje sveta KS predlaga predsednik, lahko pa ga predlaga tudi
tisti, ki je upravičen predlagatelj sklica seje sveta KS.
Vabilo za sejo sveta KS se pošlje tudi županu občine. V dogovoru z
županom občine se skliče seja sveta KS, kadar je potrebno, da so na seji
prisotni župan ali drugi predstavniki občine. |
|
35. člen |
Seje sveta KS so
javne. |
|
7. Delovna telesa
sveta KS |
36. člen |
Za obravnavo
posameznih vprašanj, za pripravo predlogov gradiv, za razjasnitev
določenih spornih vprašanj lahko imenuje svet KS komisije kot svoja
delovna telesa.
V sklepu o imenovanju komisije se določi njena sestava in naloge. V
vsako komisijo se imenuje najmanj en član sveta KS, ki tudi vodi delo
komisije. |
|
8. Strokovna
opravila za potrebe KS |
37. člen |
Strokovno tehnične
naloge za potrebe sveta KS in njegovih delovnih teles ter za izvajanje
drugih nalog KS opravlja tajnik krajevne skupnosti. |
|
9. Zapisnik seje
sveta KS |
38. člen |
O delu na seji
sveta se piše zapisnik. Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji,
glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o predlogih, o katerih
se je razpravljalo z imeni razpravljalcev, navedbo na seji sprejetih
sklepov in izzidov glasovanja o posameznih zadevah.
Za pripravo zapisnika skrbi tajnik krajevne skupnosti.
Skrajšani zapisnik potrdi svet KS na prvi prihodnji seji, podpišeta pa
ga predsednik KS in zapisnikar. |
|
10. Nadzorni odbor |
39. člen |
Nadzorni odbor KS
sestavljajo predsednik in dva člana.
Nadzorni odbor izvoli svet KS izmed občanov. Predsednik in člana
nadzornega odbora ne morejo biti člani sveta KS. |
|
40. člen |
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem KS,
– nadzoruje zakonitost, namenskost in smotrnost porabe sredstev KS,
– nadzoruje finančno poslovanje KS. |
|
41. člen |
Nadzorni odbor se
sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno obravnava finančno poslovanje KS in
o svojih ugotovitvah poroča svetu KS in pristojnemu organu občine.
Nadzorni odbor obvezno obravnava zaključni račun KS.
Nadzorni odbor sprejema sklepe in stališča z večino glasov prisotnih
članov. |
|
11. Premoženje in
financiranje krajevne skupnosti |
42. člen |
Premoženje krajevne
skupnosti sestavljajo premične in nepremične stvari v lasti KS, denarna
sredstva in pravice.
O pridobitvi in odtujitvi premičnega in nepremičnega premoženja odloča
svet KS z 2/3 večino glasov vseh članov sveta KS. |
|
43. člen |
Krajevna skupnost
pridobiva prihodke iz lastnih virov in občinskega proračuna za določene
namene. |
|
44. člen |
Lastni viri
prihodkov KS so:
– sredstva zbrana s samoprispevki občanov,
– sredstva, ki jih občani združujejo v KS za določene namene,
– dotacije, darila, volila,
– sredstva, ustvarjena z dejavnostjo KS,
– sredstva iz občinskega proračuna. |
|
45. člen |
Prihodki in odhodki
za posamezne namene se razporedijo s finančnim načrtom KS. |
|
46. člen |
Sredstva KS se
smejo uporabiti le za namene, določene s finančnim načrtom. Za
izvrševanje finančnega načrta je odgovoren predsednik sveta KS. |
|
47. člen |
Finančni načrt KS
sprejme svet KS, sprejme pa se potem, ko je že sprejet občinski
proračun.
Po poteku leta, za katerega je bil sprejet finančni načrt KS, sprejme
svet KS zaključni račun za preteklo leto. V zaključnem računu se
izkažejo predvideni in doseženi prihodki ter predvideni in doseženi
odhodki. |
|
48. člen |
Krajevna skupnost
se sme zadolžiti le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte
in naprave.
Krajevna skupnost se lahko zadolži le v soglasju s pristojnim organom
občine. O zadolžitvi KS odloča svet KS. |
|
49. člen |
Finančno poslovanje
KS in knjigovodska evidenca za KS se vodi v skladu z zakonskimi
predpisi, določili statuta občine, tega statuta in odločitvami sveta KS. |
|
IV. AKTI KRAJEVNE
SKUPNOSTI |
50. člen |
Svet krajevne
skupnosti sprejema naslednje akte:
– statut KS,
– poslovnik o delu sveta KS,
– finančni načrt,
– zaključni račun,
– pravilnike,
– sklepe. |
|
51. člen |
Statut KS je
temeljni akt KS, ki določa organizacijo in delovanje KS, oblikovanje in
pristojnosti organov KS, sodelovanje občanov pri sprejemanju odločitev
in druga vprašanja, pomembna za delo KS.
Statut KS sprejme svet KS z 2/3 večino glasov vseh članov sveta KS. |
|
52. člen |
S poslovnikom
določa svet KS organizacijo in delo sveta KS ter uresničevanje pravic in
dolžnosti članov sveta KS. |
|
53. člen |
S finančnim načrtom
se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene porabe v KS. |
|
54. člen |
Z zaključnim
računom se izkazujejo predvideni in doseženi prihodki ter predvideni in
doseženi odhodki sredstev KS. |
|
55. člen |
S pravilnikom KS
ureja notranjo organizacijo in način finančno-materialnega in
knjigovodskega poslovanja. S pravilnikom se lahko urejajo tudi priznanja
in nagrade KS ter druga vprašanja, če je tako določeno s statutom
občine. |
|
56. člen |
S sklepom svet KS
razpiše in uvede samoprispevek na podlagi predhodno izvedenega
referenduma.
S sklepi svet KS ustanavlja delovna telesa, določa njihovo delovno
področje ter voli in imenuje člane delovnih teles.
S sklepom svet odloča tudi o postopkovnih vprašanjih in odloča o
posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti. |
|
V. NEPOSREDNE
OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV |
57. člen |
Neposredni obliki
odločanja občanov v KS sta zbor občanov in referendum. |
|
58. člen |
Zbor občanov
sestavljajo polnoletni občani, ki imajo stalno prebivališče na območju
KS.
Zbor občanov se lahko skliče za celotno območje KS ali za njen del. Zbor
občanov skliče predsednik na lastno pobudo, na zahtevo sveta KS,
nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj 5% volivcev v KS. Zbor občanov
lahko skliče tudi župan občine na lastno pobudo.
Če predsednik zbora občanov ne skliče v 15 dneh po prejemu pisnega
zahtevka upravičenega predlagatelja, ga lahko skliče tisti, ki je sklic
zahteval. |
|
59. člen |
Občani na zboru
občanov:
– razpravljajo o problematiki v KS,
– razpravljajo o delu sveta KS,
– dajejo mnenja in predloge glede usmeritve posameznih vprašanj v KS,
– razpravljajo o delu organov občine in oblikujejo svoja stališča do teh
vprašanj,
– obravnavajo druga vprašanja, pomembna za življenje in delo v KS. |
|
60. člen |
Zbor občanov vodi
tričlansko delovno predsedstvo (predsednik in dva člana), ki se izvoli
na začetku zbora. O delu zbora občanov se piše skrajšani zapisnik, ki ga
potrdita dva overitelja zapisnika, zapisnikar in predsednik delovnega
predsedstva. |
|
61. člen |
Svet KS lahko o
svoji odločitvi (aktu) razpiše referendum.
Svet mora razpisati referendum o sklepu, s katerim se določa
samoprispevek občanov. Svet mora razpisati referendum tudi, če tako
zahteva najmanj 10% volivcev v KS. Zahteva volivcev mora biti podana v
pisni obliki s podpisi na seznamu, ki vsebuje osebne podatke
podpisnikov. Podatke v seznamu podpisnikov overi organ, ki vodi evidenco
volilne pravice.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo volilno
pravico. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina
volivcev, ki so glasovali. |
|
VI. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
62. člen |
Krajevna skupnost
objavlja akte, s katerimi se posega v pravice in obveznosti občanov v KS
v uradnem glasilu, druge akte pa na krajevno običajen način. |
|
63. člen |
Število članov
sveta krajevne skupnosti in volilne enote za prve volitve v svet
krajevne skupnosti v letu 1996 je določil občinski svet na predlog
dotedanjega sveta krajevne skupnosti.
Mandatna doba sveta KS, izvoljenega na prvih volitvah, traja do
naslednjih rednih volitev občinskega sveta. |
|
64. člen |
Pred objavo tega
statuta mora dati soglasje k njemu Občinski svet občine Ljutomer. |
|
65. člen |
Ta statut začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Šalinci, dne 27.
septembra 1996. |
|
Predsednik
Sveta KS
Krištanci, Šalinci, Grlava |
|
Davorin
Kurbos, ek. l. r. |
|