|
Na podlagi 3. in 7.
člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93,
30/98), 149. člena
Zakona
o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), 17. člena
Statuta
Občine Majšperk (Uradni list RS, št. 23/99 in 92/03), 4. člena
Odloka o
gospodarskih javnih službah na območju Občine Majšperk (Uradni list RS,
št. 62/95), je Občinski svet občine Majšperk na 17. redni seji dne 31.
8. 2004 sprejel |
|
|
O D L O
K |
|
|
o
oskrbi s pitno vodo v Občini Majšperk |
|
|
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Odlok določa pogoje in
način obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo,
gospodarjenje z objekti in napravami ter pravice in obveznosti
uporabnikov in izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo v zvezi z
dobavo in odjemom pitne vode iz vodovodov v občini Majšperk, vire
financiranja gospodarske javne službe ter druge elemente pomembne za
opravljanje gospodarske javne službe. |
|
|
Izvajalec javne službe
oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) je
Komunalno podjetje Ptuj d.d., ki je registrirano za opravljanje te
dejavnosti |
|
|
2. člen |
|
|
Uporabnik vode je
fizična ali pravna oseba, ki ima za svoje potrebe izveden priključek na
vodovod ali, ki s posebnim dovoljenjem izvajalca javne službe uporablja
vodo ali koristi njeno požarnovarstveno funkcijo iz javnega vodovoda in
drugih vodovodov. |
|
|
3. člen |
|
|
Oskrba uporabnikov s
pitno vodo se zagotavlja iz javnih vodovodov, s katerimi upravlja in
gospodari izvajalec javne službe. |
|
|
4. člen |
|
|
Za javni vodovod po tem
odloku se šteje vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami,
ki zagotavlja povprečno več kot 10m3 vode na dan ali oskrbuje več kot 50
prebivalcev in je v upravljanju izvajalca javne službe ter je v lasti
občine. |
|
|
II.
OBJEKTI IN NAPRAVE |
|
|
5. člen |
|
|
Vodooskrbni objekti,
naprave oziroma sistemi po tem odloku so: |
|
|
1. Magistralno omrežje
in naprave: |
|
|
– cevovodi in objekti,
ki oskrbujejo z vodo več občin ali regij, |
|
|
– tranzitni cevovodi in
objekti od zajetja do primarnega omrežja. |
|
|
2. Primarno omrežje in
naprave: |
|
|
– cevovodi in objekti,
med magistralnim in sekundarnim omrežjem, oziroma cevovodi in objekti od
zajetja do sekundarnega omrežja, |
|
|
– cevovodi in objekti za
večje naselje, med več naselji ter med večjimi stanovanjskimi ali
drugimi območji. |
|
|
3. Sekundarno omrežje in
naprave, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na
posameznem stanovanjskem ali drugem območju ali za požarno varstveno
funkcijo. |
|
|
4. Vodomerni priključek
z vodomerno napravo. |
|
|
5. Interno omrežje, ki
je v upravljanju in vzdrževanju uporabnika. Interno in javno omrežje
razmejuje vodomerna naprava. |
|
|
6. člen |
|
|
Javni vodovodi in
objekti skupne komunalne rabe so v lasti občine. Za stanje javnega
vodovoda je odgovoren izvajalec javne službe, ki izdela in da v sprejem
Občinskemu svetu občine Majšperk tehnični pravilnik o javnem vodovodu. V
tehničnem pravilniku se podrobneje opredeli pogoje in normative za
gradnjo, priključevanje, dobavo, upravljanje in vzdrževanje javnega
vodovoda. |
|
|
III.
GRADITEV VODOVODA |
|
|
7. člen |
|
|
Izvajalec javne službe
izdaja mnenje k prostorskemu redu občine, občinskim lokacijskim načrtom,
zbirni karti komunalnih vodov ter projektom za pridobitev gradbenega
dovoljenja in izdaja soglasje k pridobitvi gradbenega dovoljenja v
skladu z veljavno zakonodajo. |
|
|
Izvajalec javne službe
načrtuje javne vodovode. Investitor sekundarnega ali internega vodovoda
pa si mora za načrtovanje pridobiti smernice izvajalca javne službe. |
|
|
8. člen |
|
|
Investitor del mora
začetek gradnje vodovoda pisno priglasiti izvajalcu javne službe vsaj
osem dni pred začetkom del. |
|
|
Za novozgrajeni vodovod
mora investitor pridobiti uporabno dovoljenje pristojnega organa. |
|
|
V enem mesecu po
pridobitvi uporabnega dovoljenja po zgraditvi mora investitor vodovoda
zgrajeni javni vodovod brezplačno predati v last občini, na območju,
katere je zgrajen, ta pa v upravljanje izvajalcu javne službe. Izvajalec
javne službe mora zgrajeni vodovod prevzeti v upravljanje pod pogojem,
da je pridobljeno uporabno dovoljenje. Prenos se izvrši na podlagi
pogodbe o prevzemu, s katerim se opredelijo pogoji prevzema in
medsebojne obveznosti. Ob primopredaji mora investitor izročiti
izvajalcu javne službe vsa soglasja in upravna dovoljenja ter projekt
izvedenih del. Projekt izvedenih del mora vsebovati geodetski posnetek
zgrajenega objekta, montažni načrt ter detajle križanj z ostalimi
komunalnimi napravami. |
|
|
9. člen |
|
|
Kdor se namerava
priključiti na vodovod, mora izpolniti vse pogoje iz soglasij, poravnati
vse obveznosti investitorju sekundarnega vodovodnega omrežja, kakor tudi
plačati strošek izvedbe in prispevek po merilih in kriterijih, kot
povračilo za zgrajeno primarno omrežje, predložiti potrebno
dokumentacijo opredeljeno s tehničnim pravilnikom in ustrezna soglasja
za posege na zemljišča. Kdor namerava povečati priključno moč
obstoječega priključka, mora poravnati stroške pri izgradnji
sekundarnega in primarnega voda. |
|
|
Bodoči uporabnik vode
mora plačati prispevek in vse ostale obveznosti pred priključitvijo
svojega objekta na javni vodovod. |
|
|
Uporabnik vode, ki
sofinancira gradnjo vodovodnega omrežja s tem ne pridobi nikakršne
pravice razpolaganja na javnem vodovodu. |
|
|
IV.
POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD |
|
|
10.
člen |
|
|
Kjer je zgrajen javni
vodovod, ki še ima proste zmogljivosti, je izvajalec javne službe dolžan
priključiti uporabnike na vodovod ob pogojih, ki jih določa ta odlok in
tehnični pravilnik o javnem vodovodu. |
|
|
11.
člen |
|
|
Uporabnik sme vodo iz
vodovoda odvzemati le v skladu z izdanim soglasjem izvajalca javne
službe oziroma pogodbo o priključitvi. |
|
|
12.
člen |
|
|
Priključek se izvede
praviloma za vsakega uporabnika posebej, uporabnik pa lahko ima tudi več
priključkov glede na potrebe in ob pogojih, ki so predpisani s tehničnim
pravilnikom. |
|
|
Možen je tudi začasni
priključek na omrežje vodovoda ob pogojih, ki jih določa Tehnični
pravilnik o javnem vodovodu. |
|
|
Za stanovanjske objekte
v katerih se opravlja tudi dejavnost je za potrebe dejavnosti obvezno
ločeno merilno mesto. |
|
|
13.
člen |
|
|
Ob izpolnjevanju vseh
predpisanih pogojev izvede priključitev na javni vodovod ter vgraditev,
zamenjavo ali odstranitev vodomerne naprave, le izvajalec javne službe
na stroške uporabnika. |
|
|
14.
člen |
|
|
Izveden priključek do
vodomerne naprave, vključno z vodomerno napravo, prevzame v upravljanje
in vzdrževanje izvajalec javne službe. |
|
|
Za odjem vode mora imeti
vsak priključek vgrajeno vodomerno napravo. |
|
|
Merilno mesto in način
vgradnje vodomerne naprave opredeljuje tehnični pravilnik. |
|
|
Uporabnik je dolžan
zavarovati vodomerno napravo pred poškodbami in vremenskimi vplivi,
vzdrževati merilno mesto, naprave in kode za odčitovanje, skrbeti za
njihovo čistost in stalno dostopnost, ter pooblaščenim delavcem in
upravljavcem izvajalca javne službe omogočati nemoten dostop. |
|
|
Uporabnik je, v primeru
kakršnegakoli poškodovanja ali uničenja naprav navedenih v predhodnem
odstavku tega člena, dolžan v roku 3 dni o tem obvestiti izvajalca javne
službe, ki vzpostavi prvotno stanje in stroške zaračuna uporabniku. Prav
tako je uporabnik dolžan v roku 15 dni izvajalcu javne službe sporočiti
spremembo lastništva priključka z odčitanim stanjem vodomerne naprave na
dan primopredaje lastništva. |
|
|
15.
člen |
|
|
Izvajalec javne službe
je dolžan izvajati redno menjavo in kontrolo vodomernih naprav ob
predhodnem obvestilu uporabniku, skladno z veljavno zakonodajo. |
|
|
Izvajalec javne službe
lahko poškodovano vodomerno napravo, v kolikor je to nujno potrebno,
zamenja brez predhodnega obvestila uporabniku, dolžan pa ga je naknadno
obvestiti v roku 15 dni po zamenjavi. |
|
|
V primeru, da je za
poškodbo vodomerne naprave kriv uporabnik, je dolžan plačati stroške, ki
jih je povzročil, izvajalec javne službe pa je poškodovano vodomerno
napravo dolžan hraniti do zaključka dokaznega postopka oziroma plačila
nastalih stroškov s strani uporabnika. |
|
|
V.
ODJEM VODE IZ HIDRANTOV |
|
|
16.
člen |
|
|
Hidranti na javnem
vodovodnem sistemu so javni. |
|
|
Javni hidranti služijo
predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem
stanju. |
|
|
Redno vzdrževanje javnih
hidrantov opravlja izvajalec javne službe v skladu z letnim programom
vzdrževanja. Zamenjave javnih hidrantov pa se vršijo na osnovi posebnega
dogovora med občino in izvajalcem javne službe. Izvajalec javne službe
mora o hidrantih in hidrantni mreži voditi tehnične in druge pregledne
podatke in jih na zahtevo posredovati občini, požarni inšpekciji,
poklicnim gasilskim enotam, prostovoljnim gasilskim društvom ter drugim,
ki izvajajo protipožarno varnostno funkcijo. |
|
|
17.
člen |
|
|
V skladu z Zakonom o
zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik
z živili (Uradni list RS, št. 52/00) in Pravilnikom o higieni živil
(Uradni list RS, št. 60/02) se pitna voda šteje med živila. Po določilih
17. in 19. člena zakona iz prvega stavka tega člena morajo pravne in
fizične osebe, ki opravljajo proizvodnjo in stik z živili, izdelki in
snovmi, ki prihajajo stik z živili izvajati notranji nadzor po načelih
HACCP. |
|
|
Upravljalec je v skladu
z navedenim zakonom dolžan preprečiti vse nekontrolirane in
nenadzorovane posege v omrežje vodovodnega sistema, ki ga upravlja. |
|
|
18.
člen |
|
|
Odvzem vode iz javnih
hidrantov brez pisnega dovoljenja izvajalca javne službe ni dopusten.
Gasilska društva, ki so zadolžena za izvajanje požarne varnosti v
občini, morajo o vseh svojih posegih v omrežje javnega vodovodnega
sistema predhodno, najmanj 3 dni pred posegom, obvestiti upravljalca
vodovodnega sistema. |
|
|
Omejitev odvzema vode iz
javnih hidrantov ne velja za odvzem vode za gašenje požarov in za
potrebe preventive. |
|
|
Zaradi registracije
nekontroliranega odvzema vode iz hidranta mora vsak uporabnik najkasneje
v 3 dneh po zaključeni intervenciji iz drugega odstavka tega člena, o
odvzemu obvestiti izvajalca javne službe. V poročilu je potrebno navesti
datum, količino, čas, mesto in razlog odvzema. |
|
|
Uporabnik mora po
uporabi pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V primeru poškodovanja je
dolžan povrniti vse stroške za vzpostavitev hidranta v prvotno stanje. |
|
|
19.
člen |
|
|
Interne hidrante
vključno z omrežjem vzdržuje lastnik na lastne stroške. |
|
|
VI.
VAROVANJE JAVNEGA VODOVODA IN VODNIH VIROV |
|
|
20.
člen |
|
|
Varovalna območja vodnih
virov in varovalni ukrepi znotraj teh območij se na osnovi strokovnih
podlag regulirajo z odlokom o zaščiti vodnih virov na območju občine. |
|
|
21.
člen |
|
|
Splošni pogoji glede
gradnje in odmikov od vodovodnih objektov, naprav in cevovodov se
določijo s tehničnim pravilnikom. |
|
|
Izvajalec javne službe v
soglasju predpiše pogoje, pod katerimi je dovoljeno graditi ob vodovodu. |
|
|
Stroške za morebitne
poškodbe vodovoda, ki jih povzroči izvajalec del po svoji krivdi, nosi
izvajalec sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za odpravo napak,
izgubljeno vodo, stroške za zvišano električno konico zaradi dodatnega
črpanja in vse ostale intervencijske stroške. |
|
|
22.
člen |
|
|
Na trasi izvedenega
vodovoda ni dovoljena izgradnja podzemnih ali nadzemnih objektov,
sajenje dreves ali trajnih nasadov, postavljanje garaž, barak, ograj,
drogov javne razsvetljave ali gradnja drugih podzemnih instalacij,
nasipavanje ali odvzemanje materiala, ki bi lahko povzročal poškodbe
vodovoda ali oviral njegovo redno delovanje in vzdrževanje. Sprememba
nivelete terena nad vodovodom je možna le s pisnim soglasjem, ki ga na
prošnjo investitorja izda izvajalec javne službe. |
|
|
Kdor gradi objekte,
opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga dela ob vodovodnem
omrežju, mora pri opravljanju teh del poskrbeti, da ostanejo kape
cestnih ventilov, vodovodnih jaškov in hidrantov stalno vidne, to je v
višini okolice in dostopne. Pri trajni spremembi okolice kap ali
nivelete terena mora investitor prilagoditi tudi elemente vodovodnega
omrežja, sicer to stori izvajalec javne službe na njegove stroške. |
|
|
Lastniki zemljišč preko
katerih poteka vodovod in izvajalec javne službe sklenejo služnostno
pogodbo s katero se izvajalcu javne službe dovoli neoviran dostop do
vodovoda za potrebe vzdrževanja in interventnih ukrepov. |
|
|
VII.
MERITVE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE |
|
|
23.
člen |
|
|
Količina porabljene vode
iz vodovoda se ugotavlja z odčitkom stanja vodomerne naprave in se meri
v kubičnih metrih (m3). Osnova za obračun je stanje obračunskega
vodomera na dan odčitka. |
|
|
Pooblaščeni delavci, ki
odčitavajo stanje števca na vodomernih napravah se morajo na zahtevo
uporabnikov izkazati s pooblastilom. |
|
|
Za nadomestilo stroškov
vzdrževanja priključka in menjave ter kontrole vodomerov se obračunava
vzdrževalnina priključka. Način obračunavanja je opredeljen v Tehničnem
pravilniku. |
|
|
Uporabnik ima poleg
rednih iz 15. člena tega odloka, pravico zahtevati izredno kontrolo
vodomerne naprave, če meni, da meritev ni točna. Če se ugotovi, da je
točnost vodomerne naprave izven dopustnih toleranc, nosi stroške
preizkusa izvajalec javne službe, sicer pa uporabnik. |
|
|
24.
člen |
|
|
Če se vodomerna naprava
pokvari, se količina porabljene vode ugotovi na podlagi povprečne porabe
v zadnjih treh obračunskih obdobjih pred okvaro vodomera oziroma po
zadnjih znanih podatkih. |
|
|
Količina porabljene vode
pri uporabniku, ki še nima vgrajene vodomerne naprave ali pri
nedovoljenem odjemu brez vodomerne naprave, se določi na osnovi podatkov
povprečne porabe drugih primerljivih uporabnikov (glede na število oseb,
povprečno porabo na osebo, število živali…). |
|
|
Pri nedovoljenem odjemu
vode se uporabniku zaračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja
nedovoljenega priključka, oziroma največ za obdobje enega leta. |
|
|
25.
člen |
|
|
Izvajalec javne službe
opravi odčitavanje vodomernih naprav, ki jih prevzame v upravljanje in
vzdrževanje ter ugotavlja porabo vode v časovnem obdobju, ki ne more
biti daljše kot dvanajst mesecev, ob zamenjavi vodomerne naprave.
Izvajalec javne službe izstavlja račune za porabljeno vodo na podlagi
odčitavanja vodomerov ali z akontacijo in kasnejšim poračunom. |
|
|
Uporabnik, ki stalno ne
prebiva v objektu, mora določiti pooblaščenca, ki ga bo zastopal,
omogočal dostop do vodomerne naprave, zanj prejemal in plačeval račune
za porabljeno vodo. |
|
|
V primeru, da vodomerne
naprave zaradi nedostopnosti izvajalec javne službe ni mogel odčitati,
je uporabnik dolžan sporočiti stanje vodomerne naprave, v roku 8 dni po
prejemu obvestila. |
|
|
26.
člen |
|
|
Za večstanovanjske
objekte, ki se gradijo na novo, je treba zagotoviti priključitev in
obračun za vsako stanovanjsko in poslovno enoto posebej (po posameznem
lastniku). |
|
|
V objektih z več
uporabniki, v katerih ni možna vgradnja merilnih naprav za posameznega
uporabnika, izvajalec javne službe odčita in izda račun le za glavni
vodomer. Lastniki posameznega objekta so na podlagi stanovanjskega
zakona dolžni skleniti pogodbo z upravnikom, ki za njih sprejema in
plačuje račune za porabljeno vodo. Izvajalec javne službe lahko izdaja
račune za posameznega uporabnika v objektih, kjer je več uporabnikov, če
se vsi uporabniki strinjajo z načinom delitve porabe pitne vode, kar
potrdijo s podpisi v ustreznem dokumentu. Stroški delitve bremenijo
uporabnika. V tem dokumentu se morajo uporabniki zavezati, da bodo
sporočali vse podatke, ki vplivajo na obračun porabe vode. |
|
|
Vodomerne naprave v
interni inštalaciji služijo uporabniku za njegovo lastno kontrolo in jih
izvajalec javne službe ne odčituje in ne vzdržuje. |
|
|
27.
člen |
|
|
K ceni za porabljeno
vodo oziroma tarifam daje soglasje občinski svet občine. Predlog cen
pripravi izvajalec javne službe skladno z veljavnimi predpisi,
kalkulativnimi osnovami in sprejeto poslovno politiko. Cene oblikovane v
skladu s predpisi morajo pokrivati priznane stroške (lastno ceno
storitve) poslovanja nastale pri izvajanju javne službe. |
|
|
Ob spremembi cene vode
izvajalec javne službe praviloma ne odčita vodomerov, temveč se stanje
vodomera na dan uveljavitve nove cene vode izračuna iz povprečne porabe
vode v preteklem obdobju. Uporabniki lahko na dan spremembe cene vode
sami odčitajo stanje vodomera in ga na posebnem obrazcu v osmih dneh
sporočijo izvajalcu javne službe. V tem primeru se za obračun uporabi
sporočeno stanje vodomera – odčitek. |
|
|
28.
člen |
|
|
Vode, ki je bila
porabljena za požarnovarstvene namene oziroma za odpravo elementarnih in
drugih katastrofalnih posledic ni potrebno plačati, če je bila poraba v
roku določenem s tem odlokom prijavljena izvajalcu javne službe in jo je
le-ta označil za upravičeno izbris stavka. |
|
|
VIII.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI |
|
|
29.
člen |
|
|
Izvajalec javne službe
je dolžan zagotavljati vsem uporabnikom vodo, ki mora ustrezati
določilom Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04). |
|
|
Kadar voda ni ustrezna,
je izvajalec javne službe dolžan o tem obvestiti uporabnike. V obvestilu
mora biti naveden predviden čas in vzrok neustreznosti, možen način
uporabe in način začasne oskrbe z vodo. |
|
|
30.
člen |
|
|
Kadar zaradi izrednih
okoliščin uporabnikom ni možno zagotoviti enakomerno in normalno oskrbo
z vodo, mora izvajalec javne službe ukreniti vse, da se zagotovi
čimprejšnjo normalno oskrbo. |
|
|
31.
člen |
|
|
Ob omejitvah je
izvajalec javne službe dolžan ukrepati v skladu s sprejetimi načrti
ukrepov ob izrednih razmerah. Uporabniki so v takih primerih vodo dolžni
uporabljati le za osnovne življenjske potrebe ter za požarno varnost. |
|
|
32.
člen |
|
|
Uporabniki vode iz
drugih virov oskrbe so dolžni uporabljati vodni vir na krajevno
uveljavljeni način in pri odvzemu oziroma porabi vode ravnati tako, da
ne bo prizadeto stanje vodnega vira. Pri nastopu izrednih razmer ali
omejitvah so dolžni po potrebi dati svoje kapacitete na razpolago za
koriščenje prednostne preskrbe za osnovne življenjske potrebe občanov in
za požarno varnost. |
|
|
33.
člen |
|
|
Izvajalec javne službe
ima pravico in dolžnost prekiniti dobavo vode uporabnikom na njihove
stroške v naslednjih primerih: |
|
|
1. če uporabnik ali
njegov pooblaščeni predstavnik pisno odpove ali zahteva zaporo vode, |
|
|
2. če se uporabnik ni
ravnal v skladu z ukrepi ob izrednih razmerah, |
|
|
3. če stanje interne
instalacije ali vodomernega jaška ogroža kvaliteto vode v vodovodu ali
je prostor z vodomerno napravo nedostopen, neustrezno zaščiten ali tako
zanemarjen, da to ovira odčitavanje, uporabnik pa v roku, ki ga je
določil izvajalec javne službe te pomanjkljivosti ne odpravi, |
|
|
4. če uporabnik brez
soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika
na interno instalacijo, ali če poveča odjem vode brez soglasja izvajalca
javne službe, ali če interna instalacija in druge naprave uporabnika
ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik v roku, ki ga
je določil izvajalec javne službe tega ne odpravi, |
|
|
5. če uporabnik ne
omogoči izvajalcu javne službe odčitavanje ali zamenjavo vodomerne
naprave, pregled priključka, ali če na kakršenkoli način ovira redno
vzdrževanje in popravilo vodovoda, |
|
|
6. če pri urejanju
okolice ni upošteval določil tega odloka in Tehničnega pravilnika, |
|
|
7. če uporabnik odjema
vodo na nedovoljen način oziroma odstrani plombo na spojnici vodomera, |
|
|
8. če uporabnik ne
določi pooblaščenca ali ne sporoči stanja vodomerne naprave kot to
določa 25. člen tega odloka, |
|
|
9. če uporabniki v
večstanovanjskem objektu ne uredijo medsebojnih razmerij kot to določa
26. člen tega odloka in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode, |
|
|
10. če uporabnik ne
poravna računa ali položnice za porabljeno vodo v 8 dneh po opozorilu,
da mu bo zaradi dolga prekinjena dobava vode. |
|
|
Dobava vode je
prekinjena dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Za ponovno
priključitev mora uporabnik plačati stroške izterjave, prekinitve in
ponovne priključitve, ki jih določi izvajalec javne službe. |
|
|
34.
člen |
|
|
Izvajalec javne službe
je dolžan: |
|
|
– upravljati z javnimi
vodovodi in skrbeti za varovanje vodovodov in jih vzdrževati, |
|
|
– vsem uporabnikom
zagotavljati zdravstveno ustrezno vodo v skladu s Pravilnikom o pitni
vodi, |
|
|
– zagotoviti zadostno
količino vode in predpisan tlak, |
|
|
– spremljati in
analizirati stanje oskrbe uporabnikov in virov oskrbe z vodo,
pripravljati programe, načrte, predloge in izvajati ukrepe za tehnične
in sanitarne izboljšave vodnih virov kakor tudi oskrbe z vodo v celoti, |
|
|
– ugotavljati stanje
vodnih virov, ki jih koristi ter vzpodbujati in izvajati ukrepe za
zavarovanje vodnih virov pred onesnaževanjem, |
|
|
– pripraviti program
ukrepov oskrbe z vodo iz vodovodov ob izrednih razmerah in skrbeti za
njihovo izvajanje, |
|
|
– pripraviti sanacijski
program za sanacijo oporečnih vodnih virov, |
|
|
– voditi in dopolnjevati
kataster vodovodnega omrežja, |
|
|
– skladno s predpisi
obnavljati in kontrolirati vodomerne naprave, |
|
|
– občini posredovati
poslovno in letno poročilo za področje vodooskrbe. |
|
|
35.
člen |
|
|
Izvajalec javne službe
je dolžan v tehnološkem in idejnem pogledu pripravljati programe razvoja
vodooskrbe in predlaga kratkoročne in dolgoročne vire za izvedbo teh
projektov. |
|
|
IX.
NADZOR |
|
|
36.
člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem
določil tega odloka opravljajo izvajalec javne službe, komunalni
nadzornik in pristojne inšpekcijske službe. |
|
|
O imenovanju komunalnega
nadzornika je občina dolžna obvestiti izvajalca javne službe. |
|
|
X. VIRI
FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE |
|
|
37.
člen |
|
|
Viri financiranja javne
službe so: |
|
|
– vodarina, |
|
|
– vzdrževalnina
priključka, |
|
|
– sredstva za varovanje
vodnih virov, |
|
|
– prispevki občanov, |
|
|
– sredstva občinskega
proračuna, |
|
|
– sredstva državnega
proračuna in državnih skladov, |
|
|
– takse, |
|
|
– dotacije in
subvencije, |
|
|
– druga sredstva
namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov oskrbe s pitno vodo. |
|
|
XI.
KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
38.
člen |
|
|
Z denarno kaznijo
200.000 tolarjev se kaznuje izvajalec javne službe: |
|
|
1. če ravna v nasprotju
z 10. členom odloka, |
|
|
2. če ravna v nasprotju
z drugim odstavkom 16. člena odloka, |
|
|
3. če ravna v nasprotju
s prvim in drugim odstavkom 29. člena odloka, |
|
|
4. če ravna v nasprotju
s 30. členom odloka, |
|
|
5. če ravna v nasprotju
z 31. členom odloka, |
|
|
6. če ravna v nasprotju
s 33. in 34. členom odloka. |
|
|
Za prekrške iz prvega
odstavka tega člena se z denarno kaznijo 60.000 tolarjev kaznuje tudi
odgovorna oseba izvajalca javne službe. |
|
|
39.
člen |
|
|
Z denarno kaznijo
150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek v
zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če: |
|
|
1. ravna v nasprotju
drugim stavkom 7. člena odloka, |
|
|
2. ravna v nasprotju z
8. členom odloka, |
|
|
3. ravna v nasprotju z
11., 12., 13. in 14. členom odloka, |
|
|
4. ravna v nasprotju s
prvim, tretjim, in četrtim odstavkom 18. člena odloka, |
|
|
5. ravna v nasprotju z
21. členom odloka, |
|
|
6. ravna v nasprotju z
22. členom odloka, |
|
|
7. ravna v nasprotju z
drugim in tretjim odstavkom 25. člena odloka, |
|
|
8. ravna v nasprotju z
31. in 33. členom odloka. |
|
|
Z denarno kaznijo
200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če: |
|
|
1. ravna v nasprotju z
drugim stavkom 7. člena odloka, |
|
|
2. ravna v nasprotju z
8. členom odloka, |
|
|
3. ravna v nasprotju z
11., 12., 13. in 14. členom odloka, |
|
|
4. ravna v nasprotju s
prvim, tretjim, in četrtim odstavkom 18. člena odloka, |
|
|
5. ravna v nasprotju z
21. členom odloka, |
|
|
6. ravna v nasprotju z
22. členom odloka, |
|
|
7. ravna v nasprotju z
drugim in tretjim odstavkom 25. člena odloka, |
|
|
8. ravna v nasprotju z
31. in 33. členom odloka. |
|
|
Z denarno kaznijo 60.000
tolarjev se kaznuje za prekršek iz drugega odstavka tega člena tudi
odgovorno osebo pravne osebe. |
|
|
Z denarno kaznijo 60.000
tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če: |
|
|
1. ravna v nasprotju z
11., 12., 13. in 14. členom odloka, |
|
|
2. ravna v nasprotju s
prvim, tretjim, in četrtim odstavkom 18. člena odloka, |
|
|
3. ravna v nasprotju z
31. in 33. členom odloka. |
|
|
Z denarno kaznijo 30.000
tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če: |
|
|
1. ravna v nasprotju z
drugim stavkom 7. člena odloka, |
|
|
2. ravna v nasprotju z
8. členom odloka, |
|
|
3. ravna v nasprotju z
21. členom odloka, |
|
|
4. ravna v nasprotju z
22. členom odloka, |
|
|
5. ravna v nasprotju z
drugim in tretjim odstavkom 25. člena odloka. |
|
|
XII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
40.
člen |
|
|
Z dnem pričetka
veljavnosti tega odloka prenehajo veljati določbe Pravilnika o pogojih
in načinu dobave in odjema pitne vode v območju Občine Ptuj, ter za
gradnjo in vzdrževanje vodovodnih odjemov in naprav (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj št. 22/82 in 7/83). |
|
|
41.
člen |
|
|
Ta odlok začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
Št. 035-24/04-01 |
|
|
Majšperk, dne 31.
avgusta 2004. |
|
|
Županja
Občine Majšperk
mag. Darinka Fakin l. r. |
|