Na podlagi 39. člena Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občini Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 32/13) je Občinski svet Občine Trbovlje na svoji 26. redni seji, dne 16. 6. 2014 sprejel

PRAVILNIK

o tehnični izvedbi in uporabi javnega kanalizacijskega omrežja v občini Trbovlje

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen)

 (1) S tem pravilnikom (v nadaljevanju: tehnični pravilnik za kanalizacijo) se podrobneje urejata tehnična izvedba in uporaba javnega kanalizacijskega omrežja ter kanalizacijskih objektov in naprav na območju občine Trbovlje.

 (2) Ob določilih tega pravilnika je potrebno upoštevati tudi:

vse veljavne zakone, predpise, odloke in pravilnike za tovrstno dejavnost,

slovenske (SIST, SIST EN, SIST ISO), evropske (EN) in mednarodne (ISO) standarde, ki so navedeni v posameznih poglavjih tega pravilnika,

organizacijske predpise in navodila za delo, ki so navedeni v posameznih poglavjih tega pravilnika.

2. člen

(uporabniki pravilnika)

Določila tega pravilnika so dolžni upoštevati vsi sodelujoči pri upravnem postopku, planiranju, projektiranju, izvajanju (gradnji in rekonstrukciji), komunalnem opremljanju, upravljanju in uporabi kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav in drugih komunalnih vodov, ki vplivajo na javno kanalizacijo, izvajalec gospodarske javne službe in uporabniki javne kanalizacije.

II. DEFINICIJE KANALIZACIJSKIH SISTEMOV PO NAMENU UPORABE IN PO SESTAVNIH DELIH

3. člen

(javni kanalizacijski sistem)

Javni kanalizacijski sistem je skupek infrastrukturnih objektov in naprav, ki so namenjeni za odvajanje in čiščenje odpadnih voda uporabnikov. Naprave in objekti javne kanalizacije so:

- kanalizacijsko omrežje z revizijskimi in priključnimi jaški,

- razbremenilniki visokih voda,

- zadrževalni bazeni padavinskih voda,

- črpališča odpadnih voda,

- čistilne naprave za čiščenje odpadnih voda,

- drugi objekti in naprave, ki so namenjeni za pravilno in nemoteno odvajanje in čiščenje odpadnih voda.

4. člen

(interni kanalizacijski sistem)

(1) Interni kanalizacijski sistem so naprave in objekti, ki so namenjeni za odvajanje in čiščenje odpadnih voda samo enemu uporabniku in ki je priključena na javno kanalizacijo. Interna kanalizacija je praviloma priključena na javno kanalizacijo po kanalizacijskem priključku v najbližji revizijski jašek na javni kanalizaciji.

 (2) Za interno kanalizacijo se štejejo:

- vertikalna in horizontalna kanalizacija v objektu,

- naprave za akumulacijo, prečrpavanje in nevtralizacijo odpadnih voda,

- kanalizacijski priključek,

- čistilna naprava za predčiščenje,

- nepretočne greznice.

5. člen

(vrste glede na namen odvodnje)

 (1) Glede na namen odvodnje je javni kanalizacijski sistem lahko:

mešan, če po kanalizacijskem sistemu odvajamo komunalno odpadno in padavinsko vodo skupaj, oziroma

ločen, če v en kanalizacijski sistem odvajamo padavinsko vodo, v drugega pa komunalno odpadno vodo.

 (2) Na območjih, kjer je zgrajeno ločeno kanalizacijsko omrežje za zbiranje odpadnih in padavinskih voda, mora biti interna kanalizacija zgrajena tako, da se padavinske vode odvajajo po ločenem kanalizacijskem priključku.

6. člen

(vrste glede na namen in funkcijo)

Glede na namen in funkcijo se javno kanalizacijsko omrežje in njemu pripadajoče naprave delijo na primarno in sekundarno.

Primarno kanalizacijsko omrežje in njemu pripadajoče naprave so:

- kanalski cevovodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz dveh ali več stanovanjskih ali drugih območjih v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih),

- črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda iz več stanovanjskih območij in drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naselij) in naprave za čiščenje odpadnih voda iz več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih).

Sekundarno kanalizacijsko omrežje in njemu pripadajoče naprave so:

- kanalizacija mešanega in ločenega omrežja za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem, turističnem, manjših naseljih) in

- črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju.

7. člen

(izrazi)

Drugi, v tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

- kanal je cevovod za odvajanje odpadnih voda,

- kanalizacijski priključek je kanal od objekta do priključnega jaška na javno kanalizacijo,

- skupni kanalizacijski priključek je kanal, preko katerega je več objektov priključenih na javno kanalizacijo,

- revizijski jašek je jašek na interni ali javni kanalizaciji za opravljanje nadzora in izvajanje vzdrževalnih del,

- priključni jašek je jašek na javnem kanalu, v katerega se izvede priključitev kanalizacijskega priključka uporabnika,

- kaskada je prelivna stopnica v kanalu,

- zadrževalni bazen je bazen za akumulacijo padavinskih voda,

- razbremenilnik visokih voda je jašek za regulacijo vtoka padavinskih voda v javno kanalizacijo,

- peskolov je jašek za izločanje peska iz odpadnih voda,

- črpališče je objekt za prečrpavanje odpadnih voda,

- čistilna naprava je objekt za primarno, sekundarno in terciarno čiščenje odpadnih voda,

- čistilna naprava za predčiščenje je naprava v lasti uporabnika, ki je zgrajena z namenom, da se iz odpadnih voda popolnoma ali delno izločijo tiste škodljive snovi, ki bi poslabšale lastnosti odpadne vode v javni kanalizaciji in je nameščena praviloma pred priključkom na javno kanalizacijo oziroma pred izpustom prečiščene odpadne vode v ustrezen odvodnik.

III. TEHNIČNA DOLOČILA ZA PROJEKTIRANJE, GRADNJO IN OBNOVO KANALIZACIJE

8. člen

(splošno)

Pri načrtovanju in gradnji kanalizacije se morajo upoštevati določila tega pravilnika in smernice, ki jih opredeljujejo izvajalec javne službe, državni standardi SIST in Evropski standardi EN. Pri načrtovanju in gradnji kanalizacije je potrebno zagotoviti takšno izvedbo, da je na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije in naprav. Kanalizacijska mreža mora biti načrtovana in zgrajena tako, da zagotavlja optimalen odvod komunalne in padavinske odpadne vode ob minimalnih stroških izgradnje, vzdrževanja in obratovanja.

9. člen

(novogradnje)

(1) Pri izvedbi novogradnje javne kanalizacije, je potrebno izvesti tudi priključne odcepe za priključitev bodočih kanalizacijskih priključkov, obstoječih objektov.

 (2) Priključni odcepi bodočih kanalizacijskih priključkov, obstoječih objektov naj bodo izvedeni na mestih priključevanja kanalizacijskih priključkov pod povoznimi javnimi površinami (državna in lokalna cesta, parkirišča, pločniki,…). Sestavljena mora biti iz naslednjih kanalizacijskih elementov:

- priključni odcep v revizijskem jašku glavne kanalizacije;

- kanalizacijska cev do parcele izven javnih povoznih površin;

- hišni jašek z ustreznim pokrovom za obstoječ hišni priključek.

10. člen

(rekonstrukcije)

 (1) Pri projektiranju rekonstrukcij javne kanalizacije je potrebno predvideti v projektno situacijo tudi priključevanje obstoječih hišnih priključkov, kot zaključeno funkcionalno celoto glavne kanalizacijske trase.

 (2) Priključevanje priključka pod povoznimi javnimi površinami (državna in lokalna cesta, parkirišča, pločniki, …), je sestavljena iz naslednjih kanalizacijskih elementov:

- priključni odcep v revizijskem jašku glavne kanalizacije;

- kanalizacijska cev do parcele izven javnih povoznih površin;

- priključni jašek z ustreznim pokrovom za obstoječ hišni priključek.

(3) Priključevanje priključka pod površinami zasebne lastnine, je sestavljena iz priključnega odcepa v revizijskem jašku glavne kanalizacije s spojnim elementom ter navezavo na obstoječi hišni priključek.

 (4) Strošek izvedbe priključevanja obstoječih kanalizacijskih priključkov je sestavni del rekonstrukcije javnega kanalizacijskega omrežja in se postavka popisa vključi v osnovno rekapitulacijo.

11. člen

(namen)

 (1) Cilji projektiranja, gradnje in rekonstrukcije so:

- varovanje javnega zdravja in življenj,

- zaščita zdravja ljudi,

- varovanja zdravja in življenj obratovalnega osebja,

- zaščita odvodnika in čistilne naprave pred hidravlično preobremenitvijo in negativnimi okoljevarstvenimi učinki,

- zaščita podtalnice,

- varovanje vodotokov pred onesnaževanjem v okviru predpisanih omejitev,

- skrb za lokalno napajanje vodonosnikov,

- zadovoljivo delovanje in vzdrževanje,

- obratovanje brez zamašitev,

- zagotovitev primerne zmogljivosti kanala,

- skrb za varne delovne pogoje,

- skrb za trajnost sistema,

- dostopno in varno kontroliranje, čiščenje in vzdrževanje kanalov, objektov in naprav s strojno opremo brez povzročitve škode,

- ustrezna statična in dinamična nosilnost kanala,

- izboljšanje hidravličnih lastnosti (prevodnosti),

- omejitev pogostosti preplavitve na predpisano vrednost,

- preobremenitev naj ne bi prekoračevala predpisanih vrednosti,

- kanalizacija ne sme ogrožati obstoječih objektov, ki mejijo na oskrbovalne naprave,

- doseganje zahtevane življenjske dobe in ohranitev stanja,

- vodotesnost kanalizacije za odpadno vodo ustrezno zahtevam preizkušanja,

- preprečitev nastajanja smradu in strupenih snovi.

(2) Izbira vrste sistema za odvod komunalne in padavinske odpadne vode je v pretežni meri odvisna od:

vrste dotokov v sistem,

vrste sistema, ki že obstaja,

kapacitete in kvalitete odvodnika,

potrebe po čiščenju,

topografije,

obstoječih čistilnih naprav,

drugih lokalnih pogojev.

(3) Vplivi sistemov za odvod vode na vodotoke morajo izpolnjevati zahteve predpisov. Prav tako morajo biti izpolnjeni predpisani pogoji varstva okolja.

(4) Pozornost je treba posvetiti topografskim značilnostim terena in geološki sestavi tal.

(5) Kjer so geološke karte pomanjkljive je treba izvesti raziskave. Z geotehničnimi raziskavami je treba pridobiti kolikor je le mogoče natančne podatke o:

obtežbah kanalov in objektov na njih,

obremenitvah bližnjih objektov in cest,

nevarnosti drsenja in posedanja,

toku in gladini podtalnice,

uporabi zemljišča v preteklosti (vključujoč rudarsko dejavnost),

gibanju finih delcev (izpiranju),

nabrekanju v glinenih slojih,

možnostih napajanja vodonosnika,

možnost gradnje z alternativnimi vrstami gradnje,

možnostih uporabe vrste cevi,

možnostih uporabe posteljice cevi,

agresivni zemljini ali podtalnici.

(6) Pri presoji, ali so zahteve sistema za odvod vode izpolnjene, je treba upoštevati vse razpoložljive pomembne podatke, na primer zabeležke o:

pregledih kanalov s kamero,

poplavah,

zamašitvah,

poškodbah kanalov,

boleznih, poškodbah, smrtnih primerih vzdrževalnega osebja,

boleznih, poškodbah, smrtnih primerih drugih oseb,

upoštevanju pogojev na vtokih in izpustih v sistem za odvod vode in iz njega,

hidravličnih preverbah,

delovanju mehanskih in električnih naprav,

rezultatih tlačnih preizkusov,

delovanju in stanju regulacijskih naprav,

preobremenitvah.

(7) Če postavljene zahteve niso izpolnjene, so potrebni ukrepi za izboljšanje ob upoštevanju zahtevane prioritete. Načrti in karte katastra kanalizacijskega sistema so osnova za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo kanalizacijskega sistema.

12. člen

(količina vode)

 (1) Količina odpadne vode je osnovni podatek pri dimenzioniranju kanalizacijskih sistemov ter naprav za čiščenje odpadne vode. Pri načrtovanju je zatorej obvezno dosledno upoštevanje določil in smernic tega pravilnika in standardov za dimenzioniranje v odvisnosti od količine vode.

13. člen

(parametri onesnaženja)

 (1) Parametri onesnaženja odpadne vode morajo zadostovati predpisom, ki določajo maksimalne koncentracije snovi, ki jih je dovoljeno z odvajanjem odpadne vode izpustiti v javno kanalizacijsko omrežje.

 (2) Za posamezne industrijske panoge je potrebno upoštevati specifična določila, ki jih določajo predpisi iz posameznih področij.

 (3) V primerih, ko parametri onesnaženja odpadne vode presegajo določene maksimalne koncentracije snovi, morajo uporabniki s spremembo tehnologije, s predčiščenjem ali z drugimi ustreznimi ukrepi zadostiti zahtevam.

14. člen

(materiali elementov)

 (1) Materiali vgrajenih elementov morajo zagotavljati odpornost proti mehanskim, kemijskim in drugim vplivom ter vodotesnost. S svojim vplivom ne smejo spreminjati kakovosti vode glede na  njene mikrobiološke, kemijske in fizikalne lastnosti.

(2) Materiali vgrajenih elementov naj bodo izbrani glede na namen, obtežbo, kemično odpornosti, abrazijo, hidravlične zahteve in potrebno življenjsko dobo. Življenjska doba mora biti minimalno 50 let.

 (3) Elementi kanalov javne kanalizacije naj bodo iz naslednjih materialov:

- polivinilklorid,

- polietilen,

- polietilen visoke gostote,

- armirani poliester,

- polipropilen,

- armirani beton ali

- beton.

15. člen

(cevi)

 (1) Vse kanalizacijske cevi morajo biti atestirane in morajo izpolnjevati predpisano temensko trdnost, ki je določena glede na vrsto prometne obremenitve, prav tako morajo ustrezati namenu, za katerega se vgrajujejo.

(2) Premeri kanalov naj bodo izbrani na podlagi hidravličnih zahtev, pogojev glede vzdrževanja in tako, da bo možnost zamašitve minimalna.

(3) Najmanjši dovoljeni profil javne kanalizacije pri gravitacijskem kanalu znaša DN200 mm, najmanjši dovoljeni profil kanalizacijskega priključka pa DN150 mm. Minimalni dovoljeni profil tlačnih vodov črpališč je DN80 mm.

(4) Minimalni dovoljeni padec kanala javne kanalizacije mora biti določen z upoštevanjem minimalnih dovoljenih hitrosti, ki morajo biti tako velike, da preprečimo odlaganje trdnih delcev.

(5) Minimalna dovoljena hitrost odpadne vode v kanalu pri srednjem dnevnem pretoku je 0,5 m/s. Maksimalna dovoljena hitrost odpadne vode je 3 m/s.

(6) Ustreznost dimenzij kanalov je treba dokazati s hidravličnim izračunom, pri katerem naj se za maksimalne vrednosti polnitev upoštevajo naslednje vrednosti:

- kanal za odpadno vodo – do 50% polnitev pri maksimalnem sušnem odtoku,

- kanal za padavinsko vodo – do 70% polnitev pri projektiranem nalivu,

- kanal mešanega tipa – do 70% polnitev pri projektiranem nalivu in maksimalnem sušnem odtoku.

(7) Kanalizacijske cevi se morajo vgrajevati v skladu z navodili in priporočili proizvajalcev ter določili tega pravilnika in smernicami predpisov.

16. člen

(revizijski jaški)

 (1) Revizijski jaški naj bodo na mestih kjer se menja smer, naklon ali prečni profil kanala, prav tako naj bodo na mestih združitve dveh ali več kanalov.

 (2) V primerih, ko sprememb v poteku kanala ni, lahko maksimalna razdalja med dvema jaškoma znaša:

- za kanale s prečnim profilom do vključno       DN500 mm                               50m

- za kanale s prečnim profilom nad                   DN500 mm                               100m

- v primerih, ko je višinska razlika med koto vtočne in iztočne cevi večja od 0,5m, je potrebno predvideti kaskadno izvedbo revizijskega jaška v skladu z določili tega pravilnika in smernicami predpisov.

(3) V primeru, ko so hitrosti odpadne vode v kanalu velike, je na vertikalnih lomih treba izvesti umirjevalne elemente. Z umirjevalnimi elementi se zmanjša energija curka na stene revizijskega jaška.

 (4) Revizijski jaški morajo biti dostopni za potrebe kontrole, čiščenja in vzdrževanja s stroji.

 (5) Revizijski jaški naj bodo izdelani v skladu s standardom EN premera DN 625, 800 in 1000 mm notranjega premera ID 625, 800, in 1000 mm.

 (6) Jašek sestoji iz naslednjih elementov ki se lahko medsebojno sestavljajo s tesnili, se varijo ali so izdelani v enem kosu (kompaktna izvedba):

dno jaška z muldo z enim iztokom in tremi vtoki pod kotom 135°, 180° in 225°glede na iztok ali dno jaška z muldo z enim iztokom in vtokom pod kotom 180° glede na iztok. Višina mulde v jašku je enaka premeru največje dimenzije možne priključne cevi na jašku. Dno jaška se določi po potrebi glede na potrebno število vtokov.

obroči ( segmenti ) za telo jaška potrebne višine.

konus jaška z vstopno odprtino DN 625 mm. Izdelan mora biti tako, da je možno zmanjševanje ali povišanje konusa za 250 mm na samem gradbišču.

 (7) Vstopni priključki v dno jaška in dodatni priključki v telo jaška se izdelajo po enakem sistemu. Jaški morajo imeti možnost izdelave dodatnega priključka v muldo jaška ali v telo jaška na samem gradbišču ne glede na izbrano vrsto cevi. Vsi elementi jaška morajo imeti enako debelino stene in so izdelani iz enakega materiala. Način spajanja delov jaškov med seboj in izdelava vstopnih in iztopnih priključkov mora zagotavljati trajno vodotesnost.

 (8) V primeru sanacije obstoječih kanalizacijskih jaškov, se lahko v specifičnih primerih izjemoma izvede jašek v armiranobetonski izvedbi.

17. člen

(pokrovi)

 (1) Pokrovi na revizijskih jaških naj bodo litoželezni, dimenzije 600x600 mm ali Φ 600 mm in dimenzionirani ob upoštevanju veljavnega standarda EN124. Na pokrovu mora biti napis KANALIZACIJA. Pokrovi morajo vsebovati protihrupne vložke.

 (2) Pri uporabi prefabriciranih jaškov je potrebno na mestih, kjer se zahteva nosilnost pokrovov do 12,5 kN (razred B), predvideti jaške, ki omogočajo vgradnjo pokrovov razreda B direktno na jašek, brez dodatnih del. Za pokrove razreda D (do 40 kN) se zahteva vgradnja plavajočih pokrovov na betonski sidrni obroč s prenosom obtežbe v podlago cestišča okrog jaška. Obvezno je potrebno predvideti uporabo izravnalnih obročev med betonskimi sidrnimi obroči ter pokrovi jaškov.

 (3) Priporočljiva je vgradnja prezračevalnih (prefabriciranih) kanalizacijskih pokrovov, vsaj na vsakem petem (5) jašku.

Razbremenilniki in zadrževalni bazeni

18. člen

(splošno)

Razbremenilniki so objekti, ki služijo razbremenjevanju mreže ob močnejšem nalivu, zadrževalni bazeni pa objekti, ki začasno zadržujejo odvod padavinske vode.

19. člen

(dimenzioniranje)

(1) Pri dimenzioniranju razbremenilnikov in zadrževalnih bazenov, ki so znotraj centralnega sistema dolinske kanalizacije, je treba upoštevati pretežni del onesnažene padavinske odpadne vode, predvsem prvi močno onesnaženi val, je treba zadržati v sistemu in ga odvajati na čistilno napravo.

 (2) Pri projektiranju bazena je treba upoštevati parametre (količina zadržane vode, višina zajezitve, maksimalni iztok iz bazena), ki jih določi upravljavec javnega kanalizacijskega sistema. Pri projektiranju in dimenzioniranju razbremenilnikov in zadrževalnih bazenov na lokalnih kanalskih sistemih je treba navedena določila smiselno upoštevati.

20. člen

(deli razbremenilnika)

 (1) Razbremenilniki so praviloma sestavljeni iz naslednjih enot:

- dotočni kanal,

- razbremenilna komora s prelivno steno,

- dušilna komora z vgrajeno dušilko (dušilna zapornica, težnostna dušilka ipd.),

- iztočni kanal iz dušilne komore,

- iztočni kanal za odvod prelite vode iz razbremenilne komore v odvodnik.

 (2) V razbremenilne objekte se po potrebi vgrajuje naslednja oprema:

- dušilke, zapornice, regulacijske prelivne stene ipd.,

- instalacije,

- v primeru vgradnje določenih tipov navedene opreme je treba objekt razbremenilnika

- oskrbeti z nizkonapetostnim elektro priključkom z možnostjo rezervnega napajanja iz

- mobilnega agregata.

21. člen

(deli zadrževalnega bazena)

(1) Zadrževalni bazeni so praviloma sestavljeni iz naslednjih enot:

enote na dotoku v bazen (dotočni kanal, dotočna komora),

akumulacija (pokrita/nepokrita, peskolov, korito za sušni pretok, akumulacijski prostor, prelivna stena, potopljene stene in drugo),

enote na iztoku iz bazena (iztočni kanal, kanal za prelito vodo z iztokom v odvodnik in drugo).

 (2) V bazene je po potrebi treba vgraditi naslednjo opremo:

- čistilni elementi (avtomatske grablje, naprava za kompaktiranje odpadkov s kontejnerjem,

- prekucniki za izpiranje dna akumulacije, črpalke in mešala za usedline ter drugo),

- regulacijski elementi (senzorji za merjenje pretoka in nivoja, dušilke, zapornice in drugo),

- črpalni del (črpalke z vso pripadajočo infrastrukturo za normalno obratovanje).

(3) Vgraditi je treba tudi nekatere inštalacije:

- tlačni sistem za izpiranje sten bazena,

- vodovodni priključek iz javnega vodovoda,

- nizkonapetostni elektro priključek iz omrežja z možnostjo rezervnega napajanja iz mobilnega agregata,

- pri pokritih akumulacijah sistem za prisilno prezračevanje akumulacijskega prostora.

Črpališča

22. člen

(splošno)

 (1) Črpališča so objekti za prečrpavanje vode, gradijo se tam, kjer ni možno odvajanje odpadne vode gravitacijsko (težnostno) in je potrebno črpanje za dvig vode na višji nivo.

 (2) Črpališče naj bo praviloma klasične vodnjaške oblike (okroglo), ustreznega premera. Gradnja nadzemnega objekta je potrebna pri črpališčih z grabljami, sicer pa naj bo le pokrito s pokrovom.

(3) Predviden naj bo nemoten dostop do pokrova za morebitne potrebe kontrole, čiščenja in vzdrževanja s stroji.

 (4) Elektro omarica z inštrumenti in opremo za kontrolo delovanja in napajanja objekta je locirana v neposredni bližini črpalnega bazena, postavljena je na betonski podstavek, izveden po predpisih oziroma zahtevah distributerja električne energije in upravljavca javne kanalizacije.

 (5) Izvedbo tlačnega voda in izbiro materiala narekujejo terenske razmere in dejanske možnosti izvedbe. Zaradi ustavljanja in zaganjanja črpalk morajo biti s hidravličnim izračunom ugotovljena tlačna nihanja za vsak vod in predviden način varovanja tlačnega voda pred vodnim udarom.

23. člen

(dimenzioniranje)

 (1) Pri dimenzioniranju je potrebno upoštevati naslednje pogoje:

a)    akumulacijski bazen mora biti primeren za sprejemanje odpadne vode tudi pri minimalnem in maksimalnem dotoku. Pri izračunu minimalne črpalne prostornine akumulacijskega bazena se mora upoštevati največje dovoljeno število vklopov črpalk na uro glede na karakteristike črpalk,

premer tlačnega voda mora biti minimalno DN 80 mm,

minimalne potrebne hitrosti v tlačnih kanalih pri nominalni kapaciteti črpalke:

- vertikalni vodi: v = 1 m/s,

- horizontalni vodi: v = 0,8 m/s,

maksimalne hitrosti v tlačnem vodu pri delovanju obeh črpalk paralelno naj bo vmax= 2,0 m/s,

izbor opreme črpališča ( grablje, kompaktor, … ) je odvisen od načina črpanja in izbire tipa črpališča ( zaprt, odprt sistem )

zmogljivost črpalk se določa na podlagi maksimalnega dotoka v akumulacijski bazen,

črpališče z rezervnimi črpalkami mora biti krmiljeno tako, da se rezervne črpalke izmenjujejo z aktivnimi,

izbrani hidravlični deli črpalk, morajo obdržati visok nivo zmogljivosti črpanja in zmanjšati možnost zamašitve na minimum.

Objekti za izpiranje objektov kanalizacijskega omrežja (prekucniki)

24. člen

(tehnične zahteve)

(1) Objekt, v katerega je postavljen prekucnik, je praviloma zgrajen iz armiranega betona oziroma iz drugega ustreznega materiala. Prenesti mora vse predvidene obtežbe (zemeljski pritisk, prometna obtežba, hidrostatični pritisk in drugo) in mora biti vodotesen. Imeti mora vstopno odprtino pokrito s primernim pokrovom. Tla v objektu morajo biti nagnjena proti vtoku v kanal, ki se izpira.

 (2) V objekt se namesti posoda-prekucnik. Velikost in geometrijske karakteristike prekucnika, ki mora akumulirati ustrezno količino vode, pogojujejo dimenzije objekta.

 (3) Prekucnik je posoda, ki se permanentno polni in prazni. Predvidoma se polni z vodo iz vodovoda, kjer to ni mogoče, pa z odpadno vodo. Princip delovanja je zasnovan na spremembi težišča polne posode glede na težišče prazne. Pri polni posodi se skupno težišče posode in akumulirane vode postavi v točko, v kateri je omogočena prevrnitev posode. Močan vodni tok izplakne usedline v kanalu. Tečaji prekucnika morajo biti iz primernega materiala, ki v odpadni vodi ne oksidira.

Cestni požiralniki, peskolovi, lovilci olj in lovilci maščob

25. člen

(cestni požiralniki)

(1) Cestni požiralniki so del opreme cestnega telesa in so namenjeni odvodu padavinske vode iz površine cestišča.

(2) Glede na funkcijo poznamo:

požiralnik notranjega premera DN 400 mm z mrežo ali

požiralnik notranjega premera DN 400 mm pod pločnikom.

 (3) Izstopni priključek na požiralnik se izvede na gradbišču z vodotesnim vstopnim tesnilom.

26. člen

(peskolovi)

Peskolovi se vgrajujejo v kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je treba preprečiti vnašanje peska in drugih hitro usedljivih snovi v sistem. Vgrajeni morajo biti tudi na vtoku v objekte (črpališča, razbremenilniki, deževni bazeni, čistilne naprave) na mešanem ali padavinskem sistemu kanalizacije kot samostojne enote ali v kombinaciji z lovilci lahkih tekočin ali maščob. Dimenzionirajo se tako, da izločajo hitro usedljive snovi pri največjem možnem pretoku. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja usedlin.

27. člen

(lovilci olj)

 (1) Lovilci olj se vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je treba iz odpadne vode izločiti lahke tekočine s specifično težo, manjšo od 0,95 kg/l, ki jih po predpisih ni dovoljeno spuščati v kanalizacijo in v padavinsko kanalizacijsko omrežje pred izpustom v vodotok, če se odvaja padavinska voda s površin, kjer obstaja možnost razlitja lahkih tekočin. Izdelani in dimenzionirani morajo biti v skladu z veljavnimi standardi. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih lahkih tekočin. Če so vgrajeni v kanalski priključek in jih vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje izločenih snovi uporabnik, mora biti omogočen nadzor, ki ga izvaja upravljavec sistema. Lovilci lahkih tekočin morajo imeti izjavo o skladnosti s standardi in opravljen tipski preskus o ustreznosti.

 (2) Gradnja lovilcev olj je obvezna:

- na varstvenih pasovih vodnih virov in na območjih, ki ležijo na vplivnih območjih vodarn, v primeru, ko se padavinska voda odvaja v ponikovalnico,

- v avtomehaničnih delavnicah in na pralnih ploščadih,

- na parkiriščih za tovorna vozila in avtobuse,

- v vseh ostalih primerih, opredeljenih v standardih in predpisih.

28. člen

(lovilci maščob)

Se vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je treba iz odpadne vode izločiti maščobe, ki jih po predpisih ni dovoljeno izpustiti v kanalizacijo. Izdelani in dimenzionirani morajo biti po veljavnih standardih. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih maščob. Če so vgrajeni v kanalski priključek in jih vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje izločenih maščob uporabnik, mora biti omogočen nadzor, ki ga izvaja upravljavec javne kanalizacije. Lovilci maščob morajo imeti izjavo o skladnosti s standardi in opravljen tipski preskus o ustreznosti. Vgradnja lovilcev maščob v objektih za pripravo hrane je obvezna (šole, vrtci, domovi za ostarele, gostinski objekti).

Kanalizacijski priključki

29. člen

(kanalizacijski priključki)

(1) Kanalizacijski priključek je kanalizacijski vod s pripadajočimi objekti in napravami, ki poteka po parcelah v zasebni lasti in po javni površini, ter predstavlja kanalizacijski vod od prvega revizijskega (priključnega) jaška na parcelni meji uporabnika do priključnega mesta na javni kanalizaciji.

 (2) Kanalizacijski priključek se izvede praviloma pod kotom 45° v smeri toka vode v javnem kanalu in 45° v vertikalni smeri, in sicer praviloma nad niveleto gladine stalnega pretoka v javnem kanalu. Izjema so kanalizacijski priključki, ki so na priključni jašek izvedeni v kaskadni izvedbi, kjer je lahko kot priključevanja cevi tudi večji od 45°, a ne večji od 90°.  

 (3) Vse spremembe smeri kanalizacijskih priključkov v neposrednem območju priključitve na javni kanal se lahko izvajajo le z uporabo lokov do največ 45°.

 (4) Revizijski jaški na kanalskih priključkih do globine dna priključne cevi, -1,30 m pod terenom, so lahko notranjega premera minimalno DN600 mm, globlji jaški pa so notranjega premera DN800 mm.

Čistilne naprave

30. člen

(osnovne zahteve)

(1) Čistilna naprava za prečiščevanje odpadne vode mora zadostiti naslednjim zahtevam:

- upoštevani morajo biti veljavni predpisi in standardi za to področje,

- čistilna naprava ne sme biti preobremenjena,

- ne sme predstavljati nevarnost za zdravje in življenje ljudi,

- naprava ne sme povzročati prekomernega smradu, hrupa in emisij,

- nevarnosti za osebje na objektih in napravah morajo biti zmanjšane na najmanjšo možno mero,

- projektirana uporabna doba objektov in naprav: 30 let za gradbene objekte, 10 let za elektro – strojno opremo,

- dosežena mora biti predpisana vodotesnost bazenov in drugih podobnih objektov,

- načrtovani morajo biti pogoji za učinkovito vzdrževanje,

- možno mora biti povečanje oziroma spremembe procesov na objektih in napravah,

- dosežena mora biti s projektom predvidena zanesljivost procesa, možnost slabega delovanja mora biti zmanjšana na minimum,

- poraba energije mora biti zmanjšana na najmanjšo možno mero.

 (2) V projektu mora biti predvideno varno in ekonomično odstranjevanje zgoščin, trdnih odpadkov in odvečnega blata.

 (3) Pri zasnovi čistilne naprave se mora upoštevati naslednje podatke:

- podatki o sestavi odpadne vode, iz katerih je razvidna tudi prisotnost agresivnih in korozivnih snovi,

- podatke o klimatskih razmerah in značilnostih lokacije, kot so temperatura, vlažnost, vetrovi ipd.,

- zahteve, ki se nanašajo na hrup, smrad, prah, pene, vibracije, elektromagnetna sevanja ipd.,

- posebne zahteve, ki se nanašajo na zasnovo čistilne naprave in so praviloma določene v razpisni dokumentaciji oziroma v projektni nalogi za objekte in naprave na ČN,

- posebne zahteve, ki se nanašajo na vzdrževanje.

31. člen

(osnovne zahteve za projektiranje)

Pri projektiranju je treba upoštevati več osnovnih zahtev:

a)    Vse ČN na območju občine Trbovlje se načrtujejo in gradijo tako, da omogočajo predpisane učinke glede odstranjevanja ogljikovih, dušikovih in fosforjevih spojin, varno in ekonomično odstranjevanje odvečnega blata in drugih odpadkov, v skladu s predpisi.

b)    Za dimenzioniranje hidravličnega dela ČN, biološkega dela ČN ter sekundarnih usedalnikov je potrebno upoštevati 85 % vrednost pretoka in biološke obremenitve na dotoku na ČN.

c)    Za izračunavanje obratovalnih stroškov, porabe kemikalij in določitev snovnih bilanc je treba upoštevati 65 % vrednost pretoka in biološke obremenitve na dotoku na ČN.

d)    Vse naprave, ki se lahko pokvarijo, morajo biti instalirane tako, da je dosežena zadostna varnost obratovanja in čiščenja, tudi če ne delujejo vedno z največjim izkoristkom oziroma če je del vgrajenih naprav pokvarjen.

e)    Kjer je možno in smiselno, je treba predvideti obtoke (bypass) v primeru rekonstrukcije in vzdrževanja.

f)     V primerih, ko je oskrba z energijo lahko pogosto motena, je treba predvideti ustrezno rezervno napajanje elementov in naprav. Proces na ČN mora biti zasnovan tako, da se po končani motnji vzpostavi normalno operativno stanje v najkrajšem možnem času.

g)    ČN mora biti zasnovana tako, da je možno vzorčenje odpadne vode na dotoku in na iztoku iz naprave oziroma iz kateregakoli elementa ČN na mestih, ki so pomembna za kontrolo procesa in emisij.

h)    Vse informacije o kvaliteti in kvantiteti snovi in elementov na ČN, ki so pomembne za efektivno delovanje ČN, morajo biti dostopne (pretoki, nivoji, tlaki, temperature, koncentracija snovi, pH vrednost).

i)     Omogočeno mora biti varno in preprosto čiščenje, vzdrževanje in popravila objektov in naprav na ČN.

32. člen

(konstrukcijske zahteve)

 (1) Konstrukcijske zahteve za objekte so:

- konstrukcija objektov na ČN mora delovati skupaj z vgrajenimi napravami kot funkcionalna celota,

natančnost pri dimenzioniranju mora biti takšna, da omogoči pravilno inštalacijo in operativnost vgrajenih naprav,

- dosežena mora biti zanesljivost za prenašanje obremenitev (npr. tlak, statične in dinamične obtežbe) v času delovanja in servisiranja naprave,

- dosežena mora biti odpornost proti kemičnim in biološkim obremenitvam snovi iz vode, blata, atmosfere, plinov ter proti temperaturi oziroma temperaturnim spremembam,

- dosežena mora biti varnost proti vzgonu, ko so objekti prazni,

- dosežena mora biti vodotesnost.

 (2) Posebne pozornosti morajo biti deležni elementi:

-prehodi med objekti in napravami,

- zveze med strojnimi in elektro elementi in napravami

- dostopi k objektom in napravam,

- ventilacija in temperatura v objektih,

- oskrba z vodo,

- možnost za hitro praznjenje objektov,

- naprave za dvigovanje,

- skladišča za delovna sredstva in za nevarne snovi,

- betonski in zemeljski bazeni,

- korozijska odpornost betonskih objektov.

33. člen

(zahteve za strojne in elektro naprave, opremo in instalacije)

 (1) Pri zasnovi, delovanju, vzdrževanju in pri rekonstrukciji je posebno pozornost treba posvetiti naslednjim elementom:

- podatki, ki so pomembni za statično in strojno dimenzioniranje elementov in naprav, kot so npr. obtežba, nosilnost, torzija, uporabnost, staranje itd.,

- poti, stopnice in podesti,

- grablje s kompaktorjem,

- pokrovi, montažne odprtine, odprtine za čiščenje,

- premikajoči deli (kolesa ipd.),

- črpalke in kanali,

- vpihovala in kompresorji,

- merilna in kontrolna oprema,

- elektro oprema,

- zaščita materialov proti koroziji,

- kakovosti varjenja.

 (2) Pri zasnovi, gradnji in delovanju čistilne naprave je treba določiti in zasledovati:

- vplive na okolje,

- varnost objektov in naprav oziroma posameznih elementov,

- delovanje in vzdrževanje,

- rezervne dele in posebna orodja.

34. člen

(zahteve za nadzorovanje delovanja)

 (1) Nadzorni sistem naj omogoča operaterju nadzor in upravljanje dislociranih enot preko nadzornega računalnika nameščenega v centru vodenja.

 (2) Nadzorni računalnik v centru vodenja mora omogočati povezavo v kabelsko in brezžično omrežje za komunikacijo z dislociranimi objekti in napravami, ter povezavo s centrom vodenja na sedežu podjetja.

 (3) Objekti, ki se na novo povezujejo v nadzorni sistem, morajo omogočati kompatibilnost z že obstoječo tehnologijo.

 (4) Nadzor in vodenje dislociranih enot se opravlja na samostojnem nadzornem sistemu.

 (5) Način komunikacije ter kontrola delovanja naprav in objektov se določi smiselno glede na vrsto, velikost in opremljenost posameznega objekta ali naprave.

 (6) Glede na način komunikacije, ki je lahko avtomatsko alarmiranje (sms komunikacija) oz. neprekinjena komunikacija (UKV-komunikacija), se mora omogočiti prenos naslednjih podatkov in signalov:

j)     Avtomatsko alarmiranje (SMS komunaikacija)

- nadzor vstopa v objekte (zaprto/odprto),

- dnevno sporočanje stanja (obratovalne ure, trenutni nivo, status črpalk in ostalih pogonov),

- sporočanje stanja na zahtevo,

- signali napak na elektro in strojni opremi (vdor vode v črpalke, pretokovne, prenapetostne in termične zaščite, signali delovanja momentnih zaščit),

- signali delovanja nivojskih zaščitnih stikal,

- kontrola napajanja.

k)    Neprekinjena komunikacija (UKV)

- nadzor vstopa v objekte (zaprto/odprto),

- sporočanje stanja (obratovalne ure, trenutni nivo, status črpalk in ostalih pogonov),

- signali napak na elektro in strojni opremi (vdor vode v črpalke, pretokovne, prenapetostne in termične zaščite, signali delovanja momentnih zaščit),

- signali delovanja nivojskih zaščitnih stikal,

- kontrola napajanja,

- položajna signalizacija močnostnih in krmilnih elementov ter položaj loput in zapornic,

- meritev trenutnega nivoja, pretoka in kumulativne vrednosti pretoka,

- kontrola napajanja,

- meritev tehnoloških parametrov (temperatura, pH, kisik),

- nadzor vstopa v objekte (zaprto/odprto),

- signali napak na elektro in strojni opremi (vdor vode v črpalke, pretokovne, prenapetostne in termične zaščite, signali delovanja momentnih zaščit),

- nastavitve parametrov delovanja,

- daljinsko upravljanje.

(7) Elektronapajanje, upravljanje in kontrola delovanja naprav so izvedeni v prosto stoječem ali stenskem elektro razdelilcu z ustrezno antikorozijsko zaščito in najmanj IP 54 mehansko zaščito, lociranem v nadzemnem delu ali na betonskem podstavku ob objektu oz. v objektu.

(8) Rezervno napajanje ob izpadih električne energije mora biti zagotovljeno iz stacionarnega ali mobilnega agregata.

 (9) Elektro razdelilci objektov, pri katerih se ob izpadih električne energije zagotavlja napajanje iz mobilnega agregata, morajo biti opremljeni z opremo in napravami, ki omogočajo varno in enostavno priključitev mobilnega agregata.

Meritve količin in parametrov onesnaženja

35. člen

(splošno)

 (1) Namen meritev je določitev količin in parametrov onesnaženosti odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Izvajajo se na stalnih merskih mestih, ki so locirana na vseh iztokih tehnoloških odpadnih voda pred vtokom v kanalizacijski sistem, na komunalnih čistilnih napravah, na vseh pomembnejših iztokih komunalnih voda v odvodnik ter na točkah, ki so pomembne za določitev parametrov na samem kanalskem omrežju. Glede na količino tehnoloških odpadnih voda in zmogljivosti čiščenja komunalne čistilne naprave so meritve lahko trajne ali občasne.

(2) Izvedba merskega mesta, parametri onesnaženosti ter obseg in metode izvajanja meritev morajo biti v skladu z veljavnimi zakoni, uredbami in pravilniki.

36. člen

(osnovni načini merjenja)

 (1) V kanalizacijskih sistemih in na čistilnih napravah uporabljamo naslednje osnovne načine merjenja pretoka odpadne vode:

odprt sistem, kjer je pretok funkcija globine vode, nagiba ter omočenega preseka v merilnem kanalu: Q = f (h, s, A). Odprt sistem merjenja uporabljamo v odprtem kanalu, kjer voda odteka gravitacijsko;

zaprt sistem, kjer je pretok funkcija hitrosti vodnega toka in preseka cevi Q = f (v, A). Cev, v kateri teče vodni tok, je popolnoma zaprta in napolnjena z vodo. Zaprt sistem merjenja uporabljamo tam, kjer odpadno vodo črpamo po ceveh.

 (2) Merjenje s sledili; pretok izračunamo iz znane množine dodanega sledila. Za meritev s sledili mora uporabnik pripraviti poseben načrt izvajanja meritve. Merjenje pretoka s sledili se izvaja le v posebnih primerih (kalibracija merilnih korit, meritev dotoka na čistilne naprave).

 (3) Merjenja pretoka odpadne vode se morajo izvajati v skladu s standardi in tehničnimi predpisi.

37. člen

(tehnične zahteve)

 (1) Merilno mesto mora biti dovolj veliko, dostopno in opremljeno tako, da je meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca meritev. Merilno mesto mora biti prilagojeno vrsti dejavnosti onesnaževalca. V primeru spremembe dejavnosti je treba ustrezno prilagoditi tudi merilno mesto.

(2) Izvajalcu meritev in upravljavcu mora biti omogočen dostop do merilnega mesta.

 (3) V merskem koritu mora biti preprečen rinjeni in plavajoči transport snovi (pesek, krpe ipd.).

(4) V primerni bližini merilnega mesta mora biti posebno varno mesto, prirejeno za postavitev avtomatskega vzorčevalnika za odpadno vodo, ki ga postavi izvajalec javne službe, kadar izvaja kontrolne in raziskovalne meritve na kanalizacijskem omrežju in za to potrebuje podatke z določenega merilnega mesta.

(5) Merilno mesto mora biti varno osvetljeno, tako da je delo možno tudi ponoči.

 (6) Ker v kanalizacijskem omrežju lahko nastajajo strupeni in zdravju škodljivi plini, je potrebno omogočiti neovirano (naravno ali prisilno) prezračevanje merilnega mesta in pri tem upoštevati ustrezne tehnične predpise in standarde.

38. člen

(elektronske naprave, zajemanje in prenos podatkov)

(1) Meritev je lahko:

- ultrazvočna,

- z vpihovanjem zraka in s posrednim merjenjem tlaka,

- z merjenjem globine vode z neposrednim merjenjem tlaka,

- s kombinacijo merjenja globine vode in hitrosti vodnega toka.

 (2) Upravljavec javne kanalizacije lahko na stroške uporabnika javne kanalizacije preveri ustreznost naprave.

39. člen

(prikazovanje, obdelava in prenos podatkov)

 (1) Merilna naprava mora biti izdelana tako, da je mogoče na enem ali na več prikazovalnikih neposredno odčitati:

- višino vodne gladine v merilni točki,

- vrednost pretoka, v predpisanih enotah,

- kumulativni pretok.

(2) Možen mora biti kontinuiran zapis s predpisanimi enotami v pisni ali digitalni obliki.

(3) Zapisovanje količin mora biti tako pogosto, da je s primerno natančnostjo mogoče izdelati dnevne in letne krivulje meritev.

40. člen

(tehnične zahteve za postavitev tipskega merilnega mesta za merjenje pretokov)

(1) Gladine vode in oblika profila morajo ustrezati tipu merskega mesta.

(2) Merjenja nivoja naj se izvaja na 3-4 vrednosti Hmax gor-vodno od preliva.

(3) Dotočno korito kanala naj bo daljše od 2 m oziroma 10Hmax. Pri izdelavi korita je potrebna čim večja dimenzijska natančnost.

(4) Dimenzije dotočnega in odtočnega kanala morajo biti izvedene tako, da je omogočen laminarni tok vode (npr. neovirano prelivanje pri merskih prelivih).

(5) Padec korita naj omogoča minimalno hitrost pri srednjem dnevnem dotoku 0,4 m/s (samoizpiranje).

(6) Širina dotočnega korita naj znaša vsaj 3 širine preliva, merjeno pri maksimalni višini.

(7) Zaradi varnosti morajo biti vsi kovinski deli, ki so vgrajeni v merskem mestu in služijo dostopu, in varovalne ograje iz nerjavečega jekla ali iz drugega obstojnega materiala.

 (8) Merilni inštrumenti morajo biti montažni, da jih v primeru poškodbe lahko zamenjamo in po uporabi očistimo.

Križanje in prečkanje kanalov z drugimi podzemnimi napeljavami, napravami ali objekti

41. člen

(splošno)

(1) Pri križanju kanalizacije z drugimi podzemnimi instalacijami kanalizacija načeloma poteka horizontalno in brez vertikalnih lomov. Križanja morajo načeloma potekati pravokotno, izjemoma je kot prečkanja osi kanalizacije in druge podzemne instalacije lahko maksimalno 45°.

 (2) Ker se mora pri gradnji kanalizacije zagotavljati padec, ima njena lega glede na druge komunalne instalacije prednost, zato se morajo drugi vodi prilagajati kanalizaciji.

(3) Praviloma naj kanalizacija poteka pod drugimi komunalnimi vodi.

42. člen

(podzemno prečkanje)

Podzemna prečkanja cest, vodovodov in ostale infrastrukture se praviloma izvedejo v zaščitni cevi s tehnologijo vrtanja, oziroma v skladu s pogoji upravljalcev prečkane infrastrukture. Na obeh straneh prečkanja se na kanalu izvedeta revizijska jaška.

43. člen

(vertikalni svetli odmiki)

 (1) Vertikalni odmiki med kanalizacijo s spremljajočimi objekti in drugimi podzemnimi instalacijami (merjeno od medsebojno najbližjih sten kanalizacije in drugih kanalov) ne morejo biti manjši od odmikov pogojevanih v naslednjih točkah.

 (2) V primerih križanja, ko je:

l)     vodovod pod kanalizacijo, morajo biti izpolnjene še naslednje zahteve:

- vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi,

- ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije, najmanj 3 m na vsako stran,

- v primeru možnosti kontrole drenirane vode sta ustji zaščitne cevi lahko odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije 0,8 m na vsako stran,

- v izjemnih primerih je kanalizacija lahko zaščitena tudi drugače (PVC folija, glinen naboj), v soglasju z upravljavcem,

- vertikalni odmik je najmanj 0,5 m;

m)   vodovod nad kanalizacijo, na območju vodo-prepustnega zemljišča, morajo biti izpolnjene še naslednje zahteve:

- vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi,

- ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije, najmanj 3 m na vsako stran,

vertikalni odmik je najmanj 0,5 m;

n)    vodovod nad kanalizacijo, na območju vodo-neprepustnega zemljišča,

- vodovoda ni treba obvezno vgraditi v zaščitno cev (posteljici in zasipa obeh vodov niso neprepustni, zato se v primeru puščanja kanalizacije odpadna voda lahko dvigne v območje vodovoda),

- vertikalni odmik je najmanj 0,5 m.

44. člen

(horizontalni svetli odmiki)

 (1) Minimalni odmik od spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih objektov ne sme biti manjši od 1,5 m, merjeno po horizontalni kateti pravokotnega trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod dnom kanala v osi kanala in oklepa z diagonalo, ki se konca na robu temelja ali objekta, kot 35°.

(2) Minimalni odmik od dreves in okrasnega grmičevja:

- od dreves 2,0m,

- od okrasnega grmičevja 1,0m.

Tabela 1: Minimalni odmiki od ostalih komunalnih vodov

(3) Horizontalni odmiki so, v posebnih primerih in v soglasju z upravljavci posameznih komunalnih vodov, lahko tudi drugačni, vendar ne manjši, kot jih določa standard PSIS prEN 805 v točki 9.3.1, in sicer:

horizontalni odmiki od podzemnih temeljev in podobnih naprav naj ne bodo manjši od 0,4 m,

horizontalni odmiki od obstoječih (drugih) podzemnih napeljav naj ne bodo manjši od 0,4 m,

v izjemnih primerih, ko je gostota podzemnih napeljav velika, odmiki ne smejo biti manjši od 0,2 m.

 (4) Posebno je treba paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost prisotnih naprav in podzemnih napeljav.

45. člen

(nadzemno prečkanje)

(1) Nadzemno prečkanje se lahko izvede:

s pomočjo samostojne mostne konstrukcije, ki poleg urbanističnih pogojev in statike upošteva tudi pogoje, določene v drugih točkah tega pravilnika,

s pomočjo cestne mostne konstrukcije ob upoštevanju pogojev, določenih v drugih točkah tega pravilnika.

 (2) Kanal je lahko vidno obešen na mostno konstrukcijo, lahko pa je vgrajen v kineti. V primeru, ko je kanal vgrajen v kineti, mora imeti montažne pokrove po celi dolžini.

 (3) V obeh primerih je treba upoštevati dilatacije mostne konstrukcije in kanala ter temu primerno izbrati način pritrditve kanala in kompenzacijo dilatacij.

IV. TEHNIČNA DOLOČILA ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO KANALIZACIJE, KI JE V LASTI UPORABNIKOV JAVNE KANALIZACIJE

46. člen

(splošno)

 (1) Kanalizacijski priključek je del objekta, ki je v lasti uporabnika in je namenjen odvajanju vode do javnega kanalizacijskega omrežja. Uporabnik se praviloma priključi na javno kanalizacijo z enim spojnim kanalom, ki je priključen v priključni jašek.

 (2) Za izvedbo in projektiranje kanalizacijskih priključkov smiselno veljajo vsa druga določila tega pravilnika, ki v tem poglavju niso posebej navedena.

 (3) Za vsak kanalizacijski priključek se izdela projektna dokumentacija, ki upošteva potrebe uporabnika in obvezno temelji na tehničnih karakteristikah javne kanalizacije.

 (4) Kanalizacijski priključki so po namenu:

stalni, ki so namenjeni stalnemu odvodnjavanju vode,

začasni, ki so namenjeni začasnim potrebam uporabnikov (gradbiščni priključki, priključki za različne prireditve),

provizorični, ki so namenjeni za odvajanje vode stalnim uporabnikom v času vzdrževalnih del na javnem kanalizacijskem omrežju,

skupni kanalizacijski priključki, ki so namenjeni odvajanju vode iz več objektov na ožjem območju (cesta, ulica), kjer ni zgrajen oziroma predviden sistem javne kanalizacije.

47. člen

(nadzor)

 (1) Upravljalec javnega kanalizacijskega omrežja vrši nadzor nad izvedbo kanalizacijskih priključkov na javno kanalizacijsko omrežje.

48. člen

(tehnični pogoji)

 (1) Kanalizacijski priključek mora biti grajen iz elementov atestiranih materialov, ki so iz umetnih mas in izvedeni tako, da zagotavljajo vodotesnost priključka v celoti.

 (2) Najmanjši profil kanalizacijskega priključka je DN 150 mm. Globina izkopa mora biti minimalno 0,9 m pod nivojem terena oziroma pod cono zmrzali.

 (3) Hišni kanalizacijski jaški morajo biti minimalno DN 400 ter v primeru betonske izvedbe vodotesno obdelani.

 (4) Pokrov jaška je na nepovoznih površinah lahko betonske ali PVC – lahke izvedbe, na povoznih površinah, pa mora biti pokrov okrogle ali kvadratne oblike, litoželezne izvedbe ustrezne nosilnosti (5, 15 ali 45 ton) ter z protihrupnim vložkom.

 (5) V primeru že obstoječega betonskega hišnega kanalizacijskega jaška, strokovna služba izvajalca oceni ali je ustreznost takšnega jaška zadovoljiva, ali ga je potrebno obnoviti oziroma v celoti zamenjati z novim jaškom.

49. člen

(splošni pogoji)

 (1) Kanalizacijski priključek se izvede praviloma pod kotom 45° v smeri toka vode v javnem kanalu, in sicer praviloma nad niveleto gladine stalnega pretoka v javnem kanalu. Izjema so kanalizacijski priključki, ki so na priključni jašek izvedeni v kaskadni izvedbi, kjer je lahko kot priključevanja cevi tudi večji od 45°, a ne večji od 90°.

 (2) Vse spremembe smeri kanalizacijskih priključkov v neposrednem območju priključitve na javni kanal se lahko izvajajo le z uporabo lokov do največ 45°.

 (3) Revizijski jaški na kanalizacijskih priključkih do globine dna priključne cevi –1,30 m pod terenom, so lahko notranjega premera 600 mm, globlji jaški pa so notranjega premera 800 mm.

 (4) Za skupne kanalizacijske priključke veljajo isti tehnični pogoji projektiranja in izvedbe, kot za javno kanalizacijo.

 (5) Priporočljiv minimalni padec kanalizacijskega priključka je 1,5%. Padci nivelet kanalizacijskih priključkov ne smejo biti večji od 7%. Pri večjih padcih se izvedejo višinske stope (kaskade).

 (6) Odvod odpadnih voda se lahko izvede neposredno, če je kota dna kleti objekta uporabnika, v kateri so ali bodo nameščeni sanitarni elementi, najmanj 10 cm nad koto pokrova bližjih revizijskih jaškov na javnem kanalu.

 (7) Če je kota dna kleti objekta uporabnika, v kateri so ali bodo nameščeni sanitarni elementi, nižja od kote pokrova najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu, povišane za 10 cm, se odpadne vode iz više lociranih prostorov ali objektov prek interne kanalizacije vodijo ločeno do zunanjega revizijskega jaška na kanalizacijskem priključku. Iz kletnih prostorov pa se ločeno odvaja odpadne vode preko ustrezno dimenzioniranega internega črpališča do istega zunanjega revizijskega jaška.

 (8) Odsek tlačnega voda iz internega črpališča mora potekati višje od kote pokrova najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu. Če to ni možno, mora biti v tlačni vod vgrajena nepovratna zaklopka z vsaj dvema med seboj neodvisnima zaporama, pri čemer mora zapirati ena zapora samodejno pri zajezitvah (povratna loputa), drugo zaporo pa je možno odpreti oziroma zapreti.

 (9) Izjemoma je pri ločenih sistemih javne kanalizacije možna neposredna priključitev odvoda odpadnih voda iz kletnih prostorov, katerih kota tal je do 50 cm pod koto pokrova najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu – kota temena javnega kanala na tem mestu pa je najmanj 80 cm pod koto tal kleti z uporabo nepovratnih zaklopk, kot je to navedeno v prejšnji alineji.

 (10) Tovrstne rešitve se lahko predvidijo in izvedejo le v individualnih objektih. V tem primeru mora biti sestavni del dokumentacije tudi podpisana izjava uporabnika, da v celoti krije stroške ob morebitni preplaviti objekta.

50. člen

(posebni pogoji)

 (1) Če lastnosti odpadnih voda uporabnika ne ustrezajo predpisom za komunalne odpadne vode, mora biti na interni kanalizaciji vgrajena ustrezna čistilna naprava za predčiščenje.

51. člen

(drugi pogoji)

 (1) Kanalizacijski priključek se lahko izvede le na podlagi projektne dokumentacije in pisnega soglasja upravljavca javne kanalizacije ob obvezni kontroli predstavnika upravljavca, ki o pravilnosti izvedbe del izdela zapisnik.

52. člen

(preizkušanje)

 (1) Sisteme za odvod vode je treba preskušati in presojati med gradnjo, pri rekonstrukciji in obnovi, po zaključku posamezne gradbene faze, pa tudi med celotnim obdobjem uporabe.

 (2) Preskusi in presoje obsegajo:

- preskus tesnosti z vodo; po standardu SIST EN 1610 in O norm B 25-03,

- preskus tesnosti z zrakom; po standardu SIST EN 1610, priporočamo metodo LC,

- preskus infiltracije,

- preskus s pregledom pohodnih kanalov,

- pregled s TV kamero,

- določitev sušnega odtoka,

- nadzor dotokov v sistem,

- nadzor nad kakovostjo, količino in pogostostjo emisij na izpustnih mestih v odvodnik,

- nadzor nad strupenostjo in eksplozivnostjo plinov (mešanic plinov z zrakom) v sistemu,

- nadzor nad dotokom na čistilno napravo.

 (3) Izbira vrste preskusov in presoj je odvisna od tega, ali gre za nov ali že obstoječ sistem za odvod vode.

 (4) Preskus tesnosti se opravi na vsakem novozgrajenem, rekonstruiranem ali obnovljenem kanalu.

 (5) Preskus tesnosti je treba opraviti po točno določenem postopku.

 (6) Po opravljenem preskusu tesnosti se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta nadzorni organ in vodja gradbišča. Zapisnik o uspešno opravljenem preskusu tesnosti je sestavni del tehnične dokumentacije.

V. OBNOVA KANALIZACIJSKIH VODOV

53. člen

(splošno)

(1) Obnova kanalizacijskih vodov predstavlja redno in investicijsko vzdrževanje.

(2) Pred začetkom obnove mora biti izdelana ocena stanja, ki naj vsebuje:

ugotovitve poškodb in pomanjkljivosti (na podlagi pregleda s TV kamero, meritev pretokov in preskusov tesnosti, evidence popravil, evidence motenj kot so preplavitve, zamašitve, porušitve, posedanja itd.),

analizo vzrokov za ugotovljene poškodbe in pomanjkljivosti,

hidravlično presojo dimenzij in padcev,

stanje obremenitev in obstoječih pogojev vgradnje,

analizo lastnosti odpadne vode,

določitev stopnje ogroženosti okolja (podtalnice, vodotokov, objektov v bližini),

določitev stopnje ogroženosti kanala glede na druge inštalacije,

pričakovane spremembe prostorskega urejanja,

omejitve pri možnih gradbenih posegih (promet, dostopnost do objektov),

oceno stroškov.

 (3) Na podlagi ocene stanja in določitve ciljev in prioritet se izbere postopek obnove. Po potrebi se mora za obnovo izdelati projekt oziroma elaborat. Vsebovati mora tudi parametre, ki jih je po opravljeni obnovi možno kontrolirati. Upoštevati se morajo določila veljavnih standardov in predpisov.

VI. IZDAJA SOGLASIJ

54. člen

(splošno)

(1) Investitor objekta, predvidenega za priključitev na javno kanalizacijo, si mora pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje za priključitev od izvajalca javne službe.

 (2) Soglasje je dokument, s katerim upravljavec javne kanalizacije določa pogoje za priključitev na javno kanalizacijo in za izgradnjo notranje kanalizacije.

 (3) Brez upoštevanja projektnih pogojev in izpolnitve pogojev iz soglasja ni mogoča priključitev in uporaba javne kanalizacije.

55. člen

(obveznosti investitorja)

 (1) Investitor predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo:

o)    Za soglasje za priključitev, če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:

- pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek z navedbo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967),

- katastrski načrt (mapna kopija),

- situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,

- hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v omrežju za odvajanje in čiščenje,

- načrt strojne (vodovodne) napeljave,

- soglasje za prekop cestišča,

- soglasja lastnikov oziroma uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,

- izjavo investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo vsebovale take snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko razgraditi,

- izjavo pristojne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov.

p)    Za soglasje za začasni priključek:

- situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,

- hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v omrežju za odvajanje in čiščenje,

- odločbo upravnega organa o začasnem objektu,

- opis predvidene porabe vode,

- izjavo investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo vsebovale take snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko razgraditi,

- izjavo pristojne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov.

q)    Za soglasje k vlogi za uporabno dovoljenje:

- situacijo izvedenega stanja kanalizacijskega priključka v merilu 1:1000 ali 1:500, potrjeno od izvajalca in nadzornega gradnje,

- izjavo investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo vsebovale take snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko razgraditi,

- izjavo pristojne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov.

 (2) Za pridobitev soglasja za obstoječe objekte se uporablja točka a) tega člena, pravnomočno gradbeno dovoljenje pa se predloži, če je bilo izdano.

 (3) Izvajalec javne službe lahko z namenom, da racionalizira postopke, po lastni strokovni presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne dokumentacije iz točk a), b) in c) tega člena.

 (4) Strokovno institucijo, pooblaščeno za izdajo izjav o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov, določajo veljavni predpisi o varovanju posameznih vodnih virov.

56. člen

(obveznosti izvajalca javne službe)

Izvajalec javne službe mora v soglasju opredeliti:

- možnosti in tehnične pogoje priključitve objekta na javno kanalizacijo,

- zahteve o ureditvi prečiščenja,

- pogoje glede posegov na obstoječo javno kanalizacijo,

- pogoje, ki jih mora investitor izpolniti pred pridobitvijo soglasja h gradnji, kadar je pridobitev takega soglasja potrebna,

- pogoje, katerim mora ustrezati odpadna voda za izpust v javno kanalizacijo,

- postopek za neposredno priključitev na javno kanalizacijo.

VII. PRIKLJUČEVANJE NA JAVNO KANALIZACIJO

57. člen

(splošno)

 (1) Na podlagi prijave za priključitev in predložene dokumentacije izvajalec javne službe odobri priključitev na javno kanalizacijo s tem, da izvede priključitev ali dopusti izvedbo pod neposredno kontrolo izvajalca javne službe.

 (2) Smatra se, da je kanalizacijski priključek izveden, ko izvajalec javne službe pregleda in potrdi ustreznost izvedbe.

 (3) V primeru, da kanalizacijski priključek ni zgrajen v skladu z izdanim soglasjem in določili tega pravilnika, se priključitev odloži oziroma se izvede prekinitev odvajanja odpadnih ter padavinskih voda, dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo.

 (4) Priključitev kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo se izvede v priključni jašek javne kanalizacije.

 (5) Uporabnik javne kanalizacije je po odloku o odvajanju in čiščenju odpadne komunalne ter padavinske vode dolžan na kanalizacijskem priključku zgraditi revizijski jašek.

VIII. KATASTER JAVNE KANALIZACIJE

58. člen

(splošno)

Kataster javne kanalizacije se vodi na osnovi veljavnih predpisov s področja katastra javne kanalizacije.

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

59. člen

(obveznosti uporabnikov javne kanalizacije)

 (1) Uporabniki javne kanalizacije, ki morajo v skladu z Odlokom o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih ter padavinskih voda zgraditi naprave za predčiščenje odpadne vode, lovilce olj in maščob ter kontrolne jaške, morajo to storiti najkasneje v roku dveh let po uveljavitvi tega pravilnika.

(2) Lastniki propustnih greznic morajo le-te preurediti v skladu s pravilniki in standardi v nepropustne ali zgraditi malo čistilno napravo v rokih navedenih v Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 in 108/13).

60. člen

(začetek veljavnosti)

Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnega kanalizacijskega omrežja v občini Trbovlje začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Zasavja.

Številka: 901 – 3/2014 – 8

Datum: 16. 6. 2014