Na podlagi 17. člena
Statuta Občine Podčetrtek (Uradni list
RS, št. 66/06, 92/06, 5/07 in 75/09) je Občinski svet Občine Podčetrtek
na 30. redni seji dne 23. 6. 2010 sprejel |
P O S L O V N I K |
Občinskega sveta Občine Podčetrtek |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta poslovnik ureja organizacijo in način
dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja
pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani). |
2. člen |
Določbe tega poslovnika se smiselno
uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in
njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem
poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa
tudi s poslovniki delovnih teles. |
3. člen |
Občinski svet in njegova delovna telesa
poslujejo v slovenskem jeziku. |
4. člen |
Delo sveta in njegovih delovnih teles je
javno. |
Javnost dela se lahko omeji ali izključi,
če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in
gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom
ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebnopravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
Način zagotavljanja javnosti dela in način
omejitve javnosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles
določa ta poslovnik. |
5. člen |
Svet dela na rednih, izrednih in
korespondenčnih sejah. |
Redno sejo sveta skliče župan najmanj
šestkrat na leto. |
Ob prazniku občine se svet sestane na
slovesnosti s podelitvijo priznanj Občine Podčetrtek, za katero se ne
uporabljajo določila tega poslovnika, ki govorijo o rednih, izrednih in
korespondenčnih sejah. Določbe tega poslovnika prav tako ne veljajo za
žalne seje sveta v primeru smrti uglednih posameznikov. |
6. člen |
Svet predstavlja župan, delovno telo
občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa. |
7. člen |
Svet uporablja žig občine, ki je določen s
statutom občine ali odlokom, v katerega notranjem krogu je ime
občinskega organa »OBČINSKI SVET«. |
Svet uporablja žig na vabilih za seje, na
splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. |
Žig sveta uporabljajo v okviru svojih
nalog tudi delovna telesa sveta. |
Žig sveta hrani in skrbi za njegovo
uporabo tajnik občinske uprave. |
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA |
8. člen |
Občinski svet se konstituira na prvi seji,
na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.
|
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče
župan 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot poteče njegov
mandat. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik
volilne komisije. |
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan
nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki. |
9. člen |
Prvo sejo sveta vodi župan. |
Na prvi seji svet izmed navzočih članov
najprej imenuje tričlansko komisijo za potrditev mandatov. Člane
komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje najprej o
županovem predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih članov po vrstnem
redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O
preostalih predlogih svet ne odloča. |
Komisija na podlagi poročila in potrdil o
izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni
za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o
morebitnih pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta ali
predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane.
|
Komisija na podlagi poročila volilne
komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi
odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali
predstavnikov kandidatur. |
10. člen |
Mandate članov občinskega sveta potrdi
svet na predlog komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu
potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb
kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
|
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov,
ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. |
Član občinskega sveta, katerega mandat je
sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je
svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata
ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste. |
Svet na podlagi poročila volilne komisije
in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila komisije posebej
odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov
kandidatur oziroma kandidatnih list. |
11. člen |
Ko se svet konstituira in ugotovi
izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta
in novi župan, mandat dotedanjim članom občinskega sveta in županu pa
preneha. |
S prenehanjem mandata članov občinskega
sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih
delovnih telesih občinskega sveta. |
12. člen |
Ko je svet konstituiran, imenuje najprej
izmed svojih članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija mora do prve
naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih
telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter pripraviti poročilo
in predloge za imenovanje novih članov. |
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV
OBČINSKEGA SVETA |
1. Splošne določbe |
13. člen |
Pravice in dolžnosti članov občinskega
sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
|
Člani občinskega sveta imajo pravico in
dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu občinskega sveta in
njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega sveta se
lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico
sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.
|
Član občinskega sveta ima pravico:
|
- predlagati občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih
aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana, ter obravnavo vprašanj iz njegove
pristojnosti; |
- glasovati o predlogih splošnih aktov
občine, drugih aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati
dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
- sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov
sej občinskega sveta; |
- predlagati kandidate za člane občinskih
organov, delovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov,
javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z
zakonom svoje predstavnike. |
Član občinskega sveta ima dolžnost
varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne,
uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom
ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih
sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
Član občinskega sveta ima pravico do
povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z
zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do dela plače za nepoklicno
opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
14. člen |
Član občinskega sveta ne more biti klican
na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z
opravljanjem svoje funkcije. |
Član občinskega sveta nima imunitete ter
je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana
občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
15. člen |
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani
občinskega sveta izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več
kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku. |
2. Vprašanja in pobude članov občinskega
sveta |
16. člen |
Član občinskega sveta ima pravico
zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave
obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem
svetu in njegovih delovnih telesih. |
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so
dolžni odgovoriti na vprašanja članov občinskega sveta in jim
posredovati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta to posebej
zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v
pisni obliki. |
Član občinskega sveta ima pravico županu
ali tajniku občinske uprave postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo
za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune
pristojnosti. |
17. člen |
Član občinskega sveta zastavlja vprašanja
in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
Na vsaki redni seji sveta mora biti
predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov.
|
Vprašanja oziroma pobude morajo biti
kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V
nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan
oziroma član občinskega sveta na to opozori in člana občinskega sveta
pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati
več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut.
|
Pisno postavljeno vprašanje mora biti
takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno. |
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata
biti na seji obvezno prisotna župan in tajnik občinske uprave. Če sta
župan ali tajnik občinske uprave zadržana, določita, kdo ju bo
nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in
pobude, ki so bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob
obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega sveta. Če zahteva odgovor
na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma preučitev, lahko
župan ali tajnik občinske uprave oziroma njun namestnik odgovori na
naslednji seji. |
Župan ali tajnik občinske uprave oziroma
njun namestnik lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno,
pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako
zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom
občinskega sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
18. člen |
Če član občinskega sveta ni zadovoljen z
odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno
pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga občinskemu
svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z
glasovanjem. |
Če svet odloči, da bo o zadevi
razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve
naslednje redne seje. |
3. Odgovornost in ukrepi zaradi
neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles |
19. člen |
Član občinskega sveta se je dolžan
udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. |
Če ne more priti na sejo sveta ali
delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to
obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do
začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti
župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do
začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče. |
Članu sveta, ki se neupravičeno ne udeleži
redne seje občinskega sveta, ne pripada del plače za nepoklicno
opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja. |
Če se član delovnega telesa iz
neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v
koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu
svetu njegovo razrešitev. |
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA |
20. člen |
Občinski svet je najvišji organ odločanja
o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. |
Svet opravlja zadeve iz svoje
pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statut občine. |
V. SEJE SVETA |
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in
udeležba na seji |
21. člen |
Občinski svet dela in odloča na sejah.
|
Seje sveta sklicuje župan. |
Župan sklicuje seje občinskega sveta po
potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev določenih s
statutom občine, mora pa jih sklicati najmanj šestkrat letno. |
22. člen |
Vabilo za redno sejo občinskega sveta s
predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje sedem dni pred dnem,
določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo
podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. |
Vabilo na sejo občinskega sveta se pošlje
županu, podžupanu, predsedniku nadzornega odbora občine in tajniku
občinske uprave. |
Gradivo za posamezno točko dnevnega reda
pripravi občinska uprava. Vsebovati mora podatke o predlagatelju in
sestavljeno iz uvodne obrazložitve, v kateri je opisana ocena stanja in
razlogi za sprejem, cilji, ki se želijo doseči, ter morebitna finančna
sredstva, potrebna za uveljavitev predloga. |
23. člen |
Izredna seja občinskega sveta se skliče za
obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic
redne seje. |
Izredno sejo občinskega sveta lahko skliče
župan na predlog delovnega telesa sveta ali na zahtevo četrtine članov
sveta ali na lastno pobudo. |
V predlogu oziroma zahtevi za sklic
izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu
oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj
občinski svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku sedem dni od
predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahteve za sklic s
priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni
predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem primeru lahko predlagatelj
sejo tudi vodi. |
Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z
gradivom mora biti vročeno članom občinskega sveta najkasneje tri dni
pred sejo. |
Če razmere terjajo drugače, se lahko
izredna seja občinskega sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da
so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V
tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji
pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo. Občinski svet pred
sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost
razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se
seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
24. člen |
V nujnih primerih, ko je potrebno sprejeti
odločitev v krajšem času kot pa je mogoče sklicati sejo občinskega sveta
in gre za manj pomembno zadevo, lahko občinski svet odloči o zadevi iz
svoje pristojnosti ne da bi se sestal, na korespondenčni seji.
|
Korespondenčna seja se lahko skliče:
|
- zaradi odločanja o nujnih zadevah, kadar
ni pogojev za sklic redne niti izredne seje občinskega sveta,
|
- kadar gre za odločanje o aktih, o
katerih občinski svet odloča po določbah tega poslovnika na eni
obravnavi, |
- kadar gre za določanje o manj pomembnih
zadevah glede katerih ne bi bilo smotrno sklicevati redne oziroma
izredne seje, |
- kadar člani občinskega sveta na
predhodni seji sklenejo, da naj se glede odločanja o posamezni zadevi
skliče korespondenčna seja občinskega sveta. |
Korespondenčno sejo izvede župan.
|
Župan odredi, ali se o zadevi pošlje
članom obrazloženi pisni predlog sklepa ter glasovnico (po pošti, faksu
ali elektronski pošti) ali le telefonsko sporočilo ter določi rok, v
katerem naj se član izjavi. |
Člani v roku, ki ga določi župan in ne sme
biti krajši od enega dneva, vrnejo pošiljatelju izpolnjeno glasovnico,
na kateri se opredelijo do predloga sklepa s podpisom. |
Vprašanje za korespondenčno sejo mora biti
jasno in nedvoumno, tako da je na njega mogoče odgovoriti samo z »da«
ali »ne« (»za« ali »proti«). |
Če gre za odločanje po telefonu, le to ni
možno, če s katerim od članov občinskega sveta ni mogoče vzpostaviti
telefonskega kontakta. Korespondenčna seja po telefonu poteka tako, da
vsak član občinskega sveta glasuje o predlaganem sklepu. |
Če večina članov občinskega sveta soglaša
z izvedbo korespondenčne seje, se šteje, da je bila odločitev o izvedbi
korespondenčne seje sprejeta, v nasprotnem primeru se skliče sejo sveta
ali pa se zadeva uvrsti na dnevni red prve naslednje redne ali izredne
seje. Šteje se, da član občinskega sveta soglaša z izvedbo
korespondenčne seje, če je do postavljenega roka oddal svoj glas.
|
Sklepi sprejeti na korespondenčni seji so
veljavni, če je za sprejem glasovala večina opredeljenih glasov vseh
članov občinskega sveta. |
O tako opravljeni korespondenčni seji se
napiše zapisnik, v katerem se navede vzrok za izvedbo korespondenčne
seje, postavljeno vprašanje in odgovor občinskih svetnikov. Ta zapisnik
potrdijo člani občinskega sveta na naslednji seji. Župan mora na
naslednji seji občinskega sveta posebej utemeljiti vzroke za izvedbo
korespondenčne seje. |
25. člen |
Na seje sveta se vabijo poročevalci za
posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma tajnik
občinske uprave. |
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih
navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna. |
26. člen |
Predlog dnevnega reda seje občinskega
sveta pripravi župan. |
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo
tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. |
V predlog dnevnega reda seje sveta se
lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so
določeni s tem poslovnikom. |
Na dnevni red se prednostno uvrstijo
odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. |
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski
svet na začetku seje. |
Svet ne more odločiti, da se v dnevni red
seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h
katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni
bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik. |
27. člen |
Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan
lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega
člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).
|
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan
ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če
pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. |
28. člen |
Seje občinskega sveta so javne.
|
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo
občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega
sveta. |
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v
občini se povabi na sejo z osebnim vabilom, ki mu je priloženo gradivo
za sejo. |
Občan, ki se želi udeležiti seje, ima
pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena članom občinskega sveta za
to sejo. |
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima
javnost v prostoru, v katerem seja občinskega sveta poteka, primeren
prostor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter pri tem dela ne
moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane
občinskega sveta. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva
javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči najprej
opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, pa
ga odstrani iz prostora. |
Župan predlaga občinskemu svetu, da s
sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke
dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva osebnih podatkov,
dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom,
drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali
zasebnopravne osebe, zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna
tajnost. |
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost
oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti,
odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov občinskega
sveta navzoč na seji. |
2. Potek seje |
29. člen |
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet,
kdo izmed članov občinskega sveta mu je sporočil, da je zadržan in se
seje ne more udeležiti. |
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet
sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na
sejo. |
Na začetku seje lahko predsedujoči poda
pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. |
30. člen |
Preden svet določi dnevni red seje, odloča
o sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
Član občinskega sveta lahko da pripombe k
zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in
dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika
prejšnje seje odloči svet. |
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo,
da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno
spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
31. člen |
Svet na začetku seje določi dnevni red.
|
Pri določanju dnevnega reda svet najprej
odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda,
nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih
predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek.
|
Predlogi za razširitev dnevnega reda se
lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo
članom občinskega sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev
zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet
razpravlja in glasuje. |
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik
oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje
predlog dnevnega reda v celoti. |
32. člen |
Posamezne točke dnevnega reda se
obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu. |
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red
obravnave posameznih točk dnevnega reda. |
33. člen |
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega
reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma
predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna
obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom
drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati
dopolnilno obrazložitev. |
Če ni župan predlagatelj, poda župan ali
od njega pooblaščeni podžupan oziroma tajnik občine mnenje k obravnavani
zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa občinskega sveta,
ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda
predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut.
|
Po tem dobijo besedo člani občinskega
sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava
posameznega člana lahko traja največ deset minut. |
Svet lahko sklene, da posamezen član iz
utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot
petnajst minut. |
Razpravljavec lahko razpravlja dvakrat,
ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca.
Replika mora biti konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno
razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati
največ tri minute. |
Ko je vrstni red priglašenih
razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo
razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute. |
34. člen |
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju,
ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je
predsedujoči pozval. |
Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda
ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po
drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu
predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec
ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. |
35. člen |
Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o
kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo
takoj, ko jo zahteva. |
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede
kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s
pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave. |
Če član zahteva besedo, da bi opozoril na
napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je
povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti
na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut. |
36. člen |
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več
priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda.
Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali
stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po
predložitvi teh predlogov. |
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo
sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po
zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih
strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo
seja nadaljevala. |
Predsedujoči prekine delo sveta, če
ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem
telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta
prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v
nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
37. člen |
Seje občinskega sveta se sklicujejo
najprej ob 16. uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne
trajajo več kot štiri ure. |
Predsedujoči odredi desetminutni odmor
vsaj po dveh urah neprekinjenega dela. |
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na
obrazložen predlog posameznega ali skupine članov občinskega sveta,
župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil
(amandamajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov
oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ
trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne
točke največ dvakrat. |
Če kdo od upravičencev predlaga dodatni
odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči občinski
svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje
drugič. |
38. člen |
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni
končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne
želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi
preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno
ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. |
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane,
občinski svet konča sejo. |
3. Vzdrževanje reda na seji |
39. člen |
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji
sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
|
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne
moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le
predsedujoči. |
40. člen |
Za kršitev reda na seji sveta sme
predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
- opomin, |
- odvzem besede, |
- odstranitev s seje ali z dela seje. |
41. člen |
Opomin se lahko izreče članu občinskega
sveta ali drugemu razpravljavcu, če govori, čeprav ni dobil besede, če
sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.
|
Odvzem besede se lahko izreče govorniku,
če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je
bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega
poslovnika. |
Odstranitev s seje ali z dela seje se
lahko izreče članu občinskega sveta oziroma govorniku, če kljub opominu
ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.
|
Član občinskega sveta oziroma govornik, ki
mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj
zapustiti prostor, v katerem je seja. |
42. člen |
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani
s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši
red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.
|
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči
odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
43. člen |
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more
ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
4. Odločanje |
44. člen |
Svet veljavno odloča, če je na seji
navzočih večina vseh članov sveta. |
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje,
pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru
oziroma prekinitvi. |
Za sklepčnost je odločilna dejanska
navzočnost članov občinskega sveta v sejni sobi (dvorani). |
Kadar je za sprejem odločitve potrebna
dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih
najmanj dve tretjini vseh članov občinskega sveta. |
45. člen |
Občinski svet sprejema odločitve z večino
opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon in statut določata
drugačno večino. Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina
opredeljenih članov izrekla »ZA« njen sprejem. |
46. člen |
Občinski svet praviloma odloča z javnim
glasovanjem. |
S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če
pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju poda predlog za
tajno glasovanje najmanj ena četrtina vseh članov sveta. |
47. člen |
Glasovanje se opravi po končani razpravi o
predlogu, o katerem se odloča. |
Član občinskega sveta ima pravico
obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa drugače.
Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat
in sme trajati največ dve minuti. |
Predsedujoči po vsakem opravljenem
glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
48. člen |
Glas je opredeljen, če se glasi »ZA« ali
»PROTI«. Če je med opredeljenimi glasovi več glasov »ZA« kot »PROTI«
predlaganemu sklepu oziroma odločitvi, je sklep sprejet, v nasprotnem
primeru pa ni. |
49. člen |
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok
ali s poimenskim izjavljanjem. |
Poimensko glasujejo člani občinskega
sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene
četrtine vseh članov sveta. |
Člane se pozove k poimenskemu glasovanju
po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da
glasno izjavi »ZA«, »PROTI« ali »NE GLASUJEM«. |
50. člen |
Tajno se glasuje z glasovnicami.
|
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide
tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski
svet na predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična opravila v
zvezi s tajnim glasovanjem opravlja tajnik občinske uprave ali delavec
občinske uprave, ki ga določi tajnik občinske uprave. |
Za glasovanje se natisne toliko enakih
glasovnic, kot je članov sveta. |
Glasovnice morajo biti overjene z žigom,
ki ga uporablja občinski svet. |
Pred začetkom glasovanja določi
predsedujoči čas glasovanja. |
Komisija vroči glasovnice članom
občinskega sveta in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico.
Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je
zagotovljena tajnost glasovanja. |
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se
odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu
glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi.
Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«.
|
Glasovnica mora vsebovati navodilo za
glasovanje. |
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne
številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu
prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno
številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v
skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati. |
Ko član občinskega sveta izpolni
glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
51. člen |
Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi
izid glasovanja. |
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
|
- število razdeljenih glasovnic,
|
- število oddanih glasovnic, |
- število neveljavnih glasovnic,
|
- število veljavnih glasovnic,
|
- število glasov »ZA« in število glasov
»PROTI«, oziroma pri glasovanju o kandidatih število glasov, ki jih je
dobil posamezni kandidat, |
- ugotovitev, da je predlog izglasovan s
predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o
kandidatih pa katerih kandidat je imenovan. |
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se
sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.
|
Predsedujoči takoj po ugotovitvi
rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
52. člen |
Če član občinskega sveta utemeljeno
ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko
glasovanje ponovi. |
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez
razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida
glasovanja, ali na predlog predsedujočega. |
5. Zapisnik seje občinskega sveta |
53. člen |
O vsaki seji občinskega sveta se piše
zapisnik. |
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na
seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidih
glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti.
Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo
predloženo oziroma obravnavano na seji. |
Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi
tajnik občinske uprave. Tajnik občinske uprave lahko za vodenje
zapisnika seje občinskega sveta pooblasti drugega delavca občinske
uprave. |
Na vsaki redni seji občinskega sveta se
obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih
izrednih sej občinskega sveta. Vsak član občinskega sveta ima pravico
podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči občinski
svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči
sveta, ki je sejo vodil, in tajnik občinske uprave oziroma pooblaščeni
delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik. |
Po sprejemu se zapisnik pošlje
predstavnikom sredstev javnega obveščanja, ki so bili prisotni na seji
in se na krajevno običajen način objavi. Zapisnik nejavne seje oziroma
tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje občinskega
sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo občinskega sveta in ne
objavlja. Člane občinskega sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika
seznani predsedujoči. |
54. člen |
Potek seje občinskega sveta se snema na
magnetofonski trak, ki se hrani še eno leto po koncu mandata članov
občinskega sveta, ki so sestavljali občinski svet, katerega seja je bila
snemana. |
Magnetogram seje se hrani skupaj z
zapisnikom in drugim gradivom s seje. |
Član občinskega sveta ima pravico
poslušati magnetogram. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave.
|
Član občinskega sveta lahko zahteva, da se
del posnetka dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri navede del seje, za
katerega zahteva prepis, razlog in utemeljitev, obrazloži občinskemu
svetu. Občinski svet odloči o zahtevi in naroči prepis, če ugotovi, da
so razlogi utemeljeni. |
55. člen |
Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki
je zaupne narave, določi občinski svet na podlagi zakona s posebnim
aktom. |
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih
aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter vse gradivo občinskega sveta
in njegovih delovnih teles se hrani v arhivu občinske uprave.
|
O arhiviranju in rokih hranjenja
dokumentarnega gradiva izda natančnejša navodila župan v skladu s
predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. |
56. člen |
Član občinskega sveta ima pravico vpogleda
v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih
organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove
funkcije. Vpogled odredi tajnik občine na podlagi pisne zahteve člana
občinskega sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se
hrani pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
V primeru dokumentarnega gradiva zaupne
narave, odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom občinskega
sveta. |
6. Strokovna in administrativno-tehnična
opravila za svet |
57. člen |
Strokovno in administrativno delo za
občinski svet in za delovna telesa občinskega sveta zagotavlja tajnik
občinske uprave z zaposlenimi v občinski upravi. |
Tajnik občinske uprave določi delavca v
občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja
druga opravila potrebna za nemoteno delo občinskega sveta in njegovih
delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski
upravi določeno posebno delovno mesto. |
Za zapisnik občinskega sveta in delovnih
teles občinskega sveta skrbi tajnik občinske uprave. Tajnik občinske
uprave lahko za vodenje zapisnikov pooblasti druge delavce občinske
uprave. |
7. Delovna telesa občinskega sveta |
58. člen |
Občinski svet ima komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov.
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ima pet članov. |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: |
- občinskemu svetu predlaga kandidate za
delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski
svet, |
- občinskemu svetu ali županu daje pobude
oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v
pristojnosti občinskega sveta, |
- pripravlja predloge odločitev občinskega
sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter
izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo
plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, |
- obravnava druga vprašanja, ki ji jih
določi občinski svet. |
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja imenuje občinski svet na prvi seji po volitvah takoj, ko se
konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana. |
59. člen |
Občinski svet ustanovi stalne ali občasne
komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori
občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem
poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
|
Komisije in odbori občinskega sveta lahko
predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih
aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih
sprejme občinski svet na predlog župana. |
60. člen |
Občasna delovna telesa ustanovi občinski
svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število
članov ter opravi imenovanje. |
61. člen |
Člane odborov in komisij imenuje občinski
svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov.
|
Predsednika odbora imenuje občinski svet
izmed svojih članov. |
Prvo sejo odbora skliče župan.
|
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega
sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v
občinski upravi. |
62. člen |
Občinski svet lahko razreši predsednika,
posameznega člana odbora občinskega sveta ali odbor v celoti na predlog
najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za
člane odborov pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
63. člen |
Svet in župan lahko ustanovita skupna
delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi
njihova sestava in naloge. |
64. člen |
Predsednik delovnega telesa predstavlja
delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove
seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v občinskem svetu.
|
Seje delovnih teles se skličejo za
obravnavo dodeljenih zadev po sklepu občinskega sveta, na lastno pobudo,
na podlagi dnevnega reda redne seje sveta, na zahtevo župana ali na
zahtevo ene tretjine članov delovnega telesa. |
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti
poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega
telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. |
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo
lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina
njegovih članov in je med navzočimi člani večina tistih, ki so člani
občinskega sveta. Delovno telo sprejema svoje odločitve - mnenja,
stališča in predloge z večino glasov opredeljenih članov. |
Glasovanje v delovnem telesu je javno.
|
Za delo delovnih teles se smiselno
uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega
sveta. |
65. člen |
Na sejo delovnega telesa so praviloma
vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov
aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj,
lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in
skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko. |
VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA |
1. Splošne določbe |
66. člen |
Občinski svet sprejema statut občine in v
skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
- poslovnik o delu občinskega sveta,
|
- proračun občine in zaključni račun,
|
- planske in razvojne akte občine ter
prostorske izvedbene akte, |
- odloke, |
- odredbe, |
- pravilnike, |
- navodila, |
- sklepe. |
Občinski svet sprejema tudi stališča,
priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih
splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali
statutom občine. |
Vsebina splošnih aktov občine je določena
z zakonom in statutom občine. |
67. člen |
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem
proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne
akte, za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da jih predlaga
župan. |
Komisije in odbori občinskega sveta ter
vsak član občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
|
Najmanj deset odstotkov volivcev v občini
lahko zahteva od občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega
akta. |
68. člen |
Akte, ki jih sprejema občinski svet,
podpisuje župan. |
Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati
in shrani v arhivu občinske uprave. |
2. Postopek za sprejem odloka |
69. člen |
Predlog odloka mora vsebovati naslov
odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. |
Uvod obsega razloge za sprejetje odloka,
oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih
posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. |
Če je predlagatelj odloka delovno telo
občinskega sveta ali član občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu
ali podžupanu oziroma članu občinskega sveta, ki je pooblaščen za
vodenje sej občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
70. člen |
Predlagatelj določi svojega predstavnika,
ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
|
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah
predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni
predlagatelj. |
71. člen |
Predsedujoči občinskega sveta pošlje
predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni
predlagatelj odloka, najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo
sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka. |
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka
na dveh obravnavah. |
72. člen |
V prvi obravnavi predloga odloka se
razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in
načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
Če občinski svet meni, da odlok ni
potreben, ga s sklepom zavrne. |
Odlok je sprejet, če je zanj glasovala
večina opredeljenih članov občinskega sveta. |
Pred začetkom druge obravnave predlagatelj
odloka dopolni predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so bili
sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka. |
73. člen |
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet
po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka. Ko občinski svet konča
razpravo o posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v
celoti. |
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga
odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči
občinski svet. |
Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni
bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi
obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko
občinski svet na predlog predlagatelja sprejme predlog odloka na isti
seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka združita. |
74. člen |
V drugi obravnavi predloga odloka lahko
predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in
predlagatelj z amandmaji. |
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar
ni sam predlagatelj odloka. |
Amandma mora biti predložen članom
občinskega sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred
dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan
predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na
kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov
občinskega sveta in predlagatelj odloka. |
Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi
kadar on ni predlagatelj odloka. |
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji
do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
75. člen |
Amandma, člen odloka in odlok v celoti so
sprejeti, če zanje na seji občinskega sveta glasuje večina navzočih
članov. |
O vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
76. člen |
Statut občine in poslovnik o delu
občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za
sprejemanje odloka. |
O predlogih drugih splošnih aktov, če
zakon ne določa drugače, odloča občinski svet na eni obravnavi. |
77. člen |
Občinski svet mora do prenehanja mandata
svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih
aktih občine. |
V primeru, da postopki niso zaključeni,
občinski svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih
predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval,
katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval.
|
Občinski svet lahko nadaljuje obravnavo
predloga splošnega akta oziroma obravnavo začne znova, če je
predlagatelj župan, ki je na volitvah znova pridobil mandat (isti
predlagatelj). Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne
obravnava. |
3. Hitri postopek za sprejem odlokov |
78. člen |
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine
ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem
postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi obvezne razlage
določb splošnih aktov občine. |
Pri hitrem postopku se združita prva in
druga obravnava predloga odloka na isti seji. |
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati
amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
|
Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar
ni predlagatelj odloka. |
O uporabi hitrega postopka odloči občinski
svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko
predlaga vsak predlagatelj odloka. |
Če občinski svet ne sprejme predloga za
sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki
veljajo za prvo obravnavo predloga odloka. |
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so
določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
79. člen |
Občinski svet lahko na obrazložen predlog
predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov
ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za:
|
- manj zahtevne spremembe in dopolnitve
odlokov, |
- prenehanje veljavnosti posameznih
odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z zakonom, |
- uskladitve odlokov z zakoni, državnim
proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki
občinskega sveta, |
- spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi
z odločbami ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov.
|
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo
samo k členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo
na sami seji vse do konca obravnave odloka. |
Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne
more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina opredeljenih
članov občinskega sveta. |
Po končani prvi obravnavi lahko vsak član
občinskega sveta predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz
prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem
postopku. O tem odloči občinski svet takoj po vložitvi predloga. |
80. člen |
Statut, odloki in drugi predpisi občine
morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in
pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
|
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi
akti, za katere tako določi občinski svet. |
5. Postopek za sprejem proračuna |
81. člen |
Predlog proračuna občine mora župan
predložiti občinskemu svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi
državnega proračuna Državnemu zboru. |
Župan pošlje vsem članom občinskega sveta
predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon ter
sklic seje, na kateri bo občinski svet opravil splošno razpravo o
predlogu proračuna občine. |
Na seji občinskega sveta župan predstavi
predlog proračuna občine. |
Predstavitev občinskega proračuna obsega:
|
- temeljna ekonomska izhodišča in
predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
- opis načrtovanih politik občine,
|
- oceno bilance prihodkov in odhodkov,
finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja v prihodnjih dveh
letih, |
- okvirni predlog obsega finančnega načrta
posameznega neposrednega uporabnika v prihodnjih dveh letih,
|
- predstavitev načrta razvojnih programov,
|
- predstavitev načrta dobav in načrta
delovnih mest. |
Predstavitev ni časovno omejena. Župan
lahko določi, da posamezne dele proračuna predstavijo zaposleni v
občinski upravi. |
82. člen |
Na seji občinski svet opravi splošno
razpravo o predlogu proračuna in sprejme sklep, da se da predlog
proračuna v javno razpravo ter določi rok, do katerega lahko vsi
zainteresirani vpogledajo v predlog proračuna in občinski upravi
posredujejo svoje pripombe. Predlog proračuna mora biti v javni razpravi
najmanj 15 dni. |
V času javne razprave mora biti
zagotovljen vpogled v predlog proračuna vsaj na sedežu občine oziroma
drugih prostorih, ki jih določi občinski svet. |
83. člen |
Če občinski svet ne sprejme sklepa, da se
predlog proračuna da v javno razpravo, mora župan v roku sedem dni
predložiti občinskemu svetu nov predlog proračuna in sklicati sejo
občinskega sveta. Na tej seji se ponovno opravi splošna razprava brez
predstavitve župana. Župan uvodoma na seji samo pojasni, v čem so
bistvene spremembe novega predloga glede na prvotno predlagani predlog.
|
Če tudi po tej obravnavi občinski svet ne
sprejme sklepa, da se da predlog proračuna v javno razpravo, župan
posreduje skupaj s stališči, ki jih je sprejel občinski svet, predlog
proračuna v javno razpravo. |
Sklep o tem, da je proračun v javni
razpravi, se objavi na krajevno običajen način. |
84. člen |
V času javne razprave predlog proračuna
obravnavajo delovna telesa občinskega sveta, sveti krajevnih skupnosti
ter zainteresirana javnost. |
Pripombe in predlogi se posredujejo
županu. |
Pripombe in predloge pa lahko posredujejo
županu tudi posamezniki. |
85. člen |
V petnajstih dneh po poteku roka za javno
razpravo pripravi župan predlog proračuna občine za drugo obravnavo ter
ga posreduje vsem članom občinskega sveta skupaj s sklicem seje, na
kateri bo občinski svet obravnaval predlog proračuna. |
Na vabilu za sklic seje mora biti
pojasnjeno, do katerega roka je možno vlagati amandmaje na predlog
proračuna. |
Člani občinskega sveta lahko vložijo
amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta. |
86. člen |
V uvodni obrazložitvi predloga proračuna
za drugo obravnavo župan pojasni, katere pripombe iz javne razprave je
sprejel, pojasni, katere je vključil v predlog proračuna za drugo
obravnavo in katere ni upošteval, ter utemeljitve, zakaj jih ni
upošteval. |
Z utemeljitvami, zakaj določenih pripomb
iz javne razprave ni sprejel, mora župan pisno seznaniti tudi
vlagatelje, če niso člani občinskega sveta. |
Nadalje župan pojasni, katere amandmaje je
sprejel in katere je možno upoštevati. |
Župan lahko na seji vloži svoje amandmaje.
|
Po obrazložitvi župana lahko predlagatelji
umaknejo svoj predlog in se morajo o tem izjasniti. Če predlagatelj
amandmaja ne umakne, se izvede razprava po amandmajih. |
Glasovanje se izvede po vsakem amandmaju
posebej. |
Vsak amandma mora upoštevati načelo
proračunskega ravnovesja. Predlagatelj amandmaja mora navesti natančno,
iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za kaj se
namenijo. Če predlagatelj ne pojasni, kako se bo zagotovilo proračunsko
ravnovesje, župan amandma umakne iz razprave in odločanja. |
Najprej se glasuje o amandmajih, ki jih je
vložil župan, nato pa o amandmajih, ki so jih vložili drugi
predlagatelji. |
87. člen |
Po glasovanju o amandmajih župan ugotovi,
kateri amandmaji so bili sprejeti in bodo vključeni v proračun občine.
|
Ko je končano glasovanje o amandmajih,
župan ugotovi, ali je proračun medsebojno usklajen ter glede prihodkov
in odhodkov in drugih obveznosti. |
Če je proračun usklajen, občinski svet
glasuje o proračunu kot celoti. |
88. člen |
Če župan ugotovi, da sprejeti amandmaji
posegajo v sredstva, ki jih občina mora zagotoviti v skladu z ustavo in
zakonom, v sredstva, ki jih občina mora zagotoviti po sklenjenih
pogodbah ali sodnih in drugih odločbah ali da bi sprejeti amandmaji
imeli škodljive posledice za izvajanje določenih dejavnosti, lahko
prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in
določi rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. |
Ko je predlog uskladitve pripravljen, ga
župan obrazloži. |
Če predloga obrazložitve ni mogoče
pripraviti na isti seji, župan določi rok, ko se bo nadaljevala seja.
|
Občinski svet najprej glasuje o predlogu
uskladitve in če je predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v
celoti. |
Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun
ni sprejet. |
89. člen |
Če proračun ni sprejet, določi občinski
svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna.
|
Nov predlog proračuna obravnava občinski
svet in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri
postopek za sprejem odloka. |
90. člen |
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta,
na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki
traja največ tri mesece. Če tudi v tem roku ni sprejet proračun občine
se začasno financiranje lahko podaljša na predlog župana s sklepom
občinskega sveta. Sklep o začasnem financiranju obravnava občinski svet
po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek. |
91. člen |
Župan lahko med letom predlaga rebalans
proračuna občine. |
Rebalans proračuna občine sprejme občinski
svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek. |
6. Postopek za sprejem obvezne razlage |
92. člen |
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok
lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov.
|
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega
akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.
|
Zahtevo za obvezno razlago najprej
obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih
delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in
občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi
predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu svetu v postopek.
|
Občinski svet sprejema obvezno razlago po
postopku, ki je s statutom občine določen za sprejem odloka po rednem
postopku. |
7. Postopek za sprejem prečiščenega
besedila |
93. člen |
Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi
številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in
nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in
dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov splošni akt.
|
Tak splošni akt sprejema občinski svet po
postopku, ki ga ta poslovnik določa za sprejem odloka. |
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA |
94. člen |
Imenovanje funkcionarjev oziroma članov
organov, ki jih po zakonu ali statutu občine imenuje občinski svet, se
opravijo po določilih tega poslovnika. |
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se
glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno
glasovanje. |
95. člen |
Če se glasuje o več kandidatih za isto
funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna
številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
|
Če se glasuje za ali proti listi
kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali
»PROTI«. |
Kandidat je imenovan, če je glasovala
večina članov občinskega sveta in je zanj glasovala večina tistih
članov, ki so glasovali. |
96. člen |
Če se glasuje o več kandidatih za isto
funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi
potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se
glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila
največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako
najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira
kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov
določi z žrebom. |
Če se glasuje o več kandidatih za isto
funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu
prve črke njihovih priimkov. |
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta
kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih
pri prvem glasovanju. |
97. člen |
Če kandidat ne dobi potrebne večine
oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne
večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na
podlagi novega predloga kandidatur. |
1. Imenovanje članov delovnih teles
občinskega sveta |
98. člen |
Člane delovnih teles sveta imenuje svet na
podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
Če kandidatna lista ni dobila potrebne
večine glasov, se na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na
ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o
katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta. |
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne
pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi
na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega
telesa. |
2. Imenovanje podžupana - podžupanov |
99. člen |
Podžupana imenuje izmed članov občinskega
sveta župan, ki ga lahko tudi razreši. |
3. Postopek za razrešitev |
100. člen |
Svet razrešuje člane organov, ki jih
imenuje, po enakem postopku, kot je določen za imenovanje. |
Postopek za razrešitev se začne na predlog
predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za
predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi
predlagati njihovo razrešitev. |
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako
večino, kot je določeno za njihovo imenovanje. |
4. Odstop članov občinskega sveta, članov
delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine |
101. člen |
Člani občinskega sveta in občinski
funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi
odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat.
|
Pravico odstopiti imajo tudi člani
delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi
imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora
biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
Občinski svet ugotovi prenehanje članstva
zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Komisija je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja
članstva dolžna predlagati občinskemu svetu novega kandidata. |
VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM
SVETOM |
102. člen |
Župan predstavlja občinski svet, ga
sklicuje in vodi njegove seje. |
Župan in svet ter njegova delovna telesa
sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem
predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za
medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in
nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje
nastalih problemov. |
Kadar svet obravnava odloke in druge akte,
ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem
redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed
strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
103. člen |
Župan skrbi za izvajanje odločitev
občinskega sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan, ali po
njegovem pooblastilu podžupan ali tajnik občine, o opravljenih nalogah
med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. |
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je
potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti
razloge za neizvršitev sklepa. |
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti,
mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih
splošnih aktov sveta. |
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato
je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in
ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine. |
IX. JAVNOST DELA |
104. člen |
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih
teles je javno. |
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem
javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih
sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah,
z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta
poslovnik. |
Župan in tajnik občinske uprave obveščata
občane in sredstva javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih
teles občinskega sveta, župana in občinske uprave. |
Občinski svet lahko sklene, da se o seji
izda uradno obvestilo za javnost. |
105. člen |
Župan skrbi za obveščanje javnosti in
sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za
njihovo delo na sejah sveta. |
Predstavnikom javnih občil je na voljo
informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila
in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu
občinskih organov. |
Javnosti niso dostopni dokumenti in
gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave. |
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se
upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. |
X. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU |
106. člen |
V izrednem stanju oziroma izrednih
razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna
odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki jih
določa statut in ta poslovnik. |
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na
roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in
rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno,
je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta. O
odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane. |
XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA
POSLOVNIKA |
107. člen |
Za sprejem sprememb in dopolnitev
poslovnika se uporabljajo določbe statuta in tega poslovnika, ki veljajo
za sprejem odlokov. |
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme
svet z dvotretjinsko večino opredeljenih glasov navzočih članov. |
108. člen |
Če pride do dvoma o vsebini posamezne
določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta poslovnik
predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo
točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni komisiji, da do
naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
|
Izven seje sveta daje razlago poslovnika
statutarno-pravna komisija. |
Vsak član občinskega sveta lahko zahteva,
da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno-pravna komisija,
odloči svet. |
XII. KONČNI DOLOČBI |
109. člen |
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha
veljati Poslovnik Občinskega sveta Občine Podčetrtek (Uradni list RS,
št. 49/99, 68/03 in 110/05). |
110. člen |
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan
po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 032-0229/2010 |
Podčetrtek, dne 24. junija 2010 |
Župan |
Občine Podčetrtek |
Peter Misja l.r. |