|
Na podlagi 16. člena
statuta Občine Ribnica (Uradni list
RS, št. 37/00) je Občinski svet občine Ribnica, na 10. redni seji dne
29. 6. 2000 sprejel |
|
|
P O S L O V N I K |
|
|
Občinskega sveta
občine Ribnica |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega
sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti
članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani). |
|
|
2. člen |
|
|
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za
delovanje delovnih teles sveta in njihovih članov. Način dela delovnih
teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o
ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
|
3. člen |
|
|
Svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem
jeziku. |
|
|
4. člen |
|
|
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo
razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve
javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
|
5. člen |
|
|
Svet dela na rednih in izrednih sejah. |
|
|
Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto. |
|
|
6. člen |
|
|
Svet predstavlja župan, delovno telo sveta pa predsednik
delovnega telesa. |
|
|
7. člen |
|
|
Svet uporablja pečat občine. |
|
|
Pečat občine uporabljajo v okviru svojih nalog tudi
delovna telesa sveta in nadzorni odbor. |
|
|
Pečat hrani direktor občinske uprave. |
|
|
II. KONSTITUIRANJE
OBČINSKEGA SVETA |
|
|
8. člen |
|
|
Svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih
več kot polovica mandatov članov sveta. |
|
|
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan 20 dni po
izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot poteče njegov mandat. Če seja ni
sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. |
|
|
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce
kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki. |
|
|
9. člen |
|
|
Prvo sejo sveta vodi župan. |
|
|
Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje
tričlansko komisijo za ugotavljanje mandatov. Člane komisije predlaga
župan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje najprej o županovem
predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih članov po vrstnem redu, kot
so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O
preostalih predlogih svet ne odloča. |
|
|
Komisija za ugotavljanje mandatov na podlagi poročila in
potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili
izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu odločitve o morebitnih
pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list
in predlaga potrditev mandatov za člane. |
|
|
Komisija za ugotavljanje mandatov na podlagi poročila
volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga svetu tudi
odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali
predstavnikov kandidatur. |
|
|
10. člen |
|
|
Mandate članov sveta potrdi svet na predlog komisije za
ugotavljanje mandatov potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o
izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov,
predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
|
|
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o
vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. |
|
|
Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o
potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem
mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature
oziroma kandidatne liste. |
|
|
Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana na podlagi poročila komisije za ugotavljanje mandatov
posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana,
predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
|
|
11. člen |
|
|
Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana,
nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta in novi župan, mandat
dotedanjim članom sveta in županu pa preneha. |
|
|
S prenehanjem mandata članov sveta preneha članstvo v
nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih sveta. |
|
|
Prav tako z dnem konstituiranja novega občinskega sveta
preneha mandat vseh članov, ki jih je imenoval občinski svet v organe
javnih zavodov, javnih podjetij in drugih institucij. |
|
|
12. člen |
|
|
Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih
članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje
stalno delovno telo. Komisija mora do prve naslednje seje sveta
pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih
javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina ter pripraviti poročilo in predloge za
imenovanje novih članov. |
|
|
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
13. člen |
|
|
Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom,
statutom občine in tem poslovnikom. |
|
|
Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej
in sodelovati pri delu sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani
so. |
|
|
Član sveta ima pravico: |
|
|
– predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen
proračuna, zaključnega računa in premoženjske bilance ter drugih aktov,
za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na
predlog župana, ter obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti; |
|
|
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih
aktov in odločitev sveta |
|
|
ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
|
|
– sodelovati pri oblikovanju dnevnega reda za sejo sveta; |
|
|
– predlagati kandidate za člane občinskih organov,
delovnih teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in
skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma
v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
|
|
Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki
so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti
opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij
uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
|
|
Član sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z
opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do
nadomestila za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
|
|
14. člen |
|
|
Član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi
mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje
funkcije. |
|
|
Član sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso
povezana s pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko
odgovoren. |
|
|
15. člen |
|
|
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta izvoljeni
z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice,
ki gredo posameznemu svetniku. |
|
|
2. Vprašanja in pobude
članov sveta |
|
|
16. člen |
|
|
Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih
občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu
potrebna v zvezi z delom v svetu in njegovih delovnih telesih. |
|
|
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni
odgovoriti na vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevana
pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti
oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. |
|
|
Član sveta ima pravico županu ali direktorju občinske
uprave postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev
določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune
pristojnosti. |
|
|
17. člen |
|
|
Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni
obliki ali ustno. |
|
|
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna
točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. |
|
|
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene
tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan
ali podžupan v primeru nadomeščanja župana oziroma član sveta na to
opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno
dopolni. |
|
|
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3
minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. |
|
|
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano
tistemu, na katerega je naslovljeno. |
|
|
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji
obvezno prisotna župan in direktor občinske uprave. Če sta župan ali
direktor občinske uprave zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in
odgovarjal na vprašanja in pobude. |
|
|
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so
bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi
vprašanj in pobud članov občinskega sveta. Če zahteva odgovor na
vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko
župan ali direktor občinske uprave oziroma njun namestnik odgovori na
naslednji seji. |
|
|
Župan ali direktor občinske uprave oziroma njun namestnik
lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata
odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva
vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom občinskega
sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
|
|
18. člen |
|
|
Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje
oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni
zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o
čemer odloči svet z glasovanjem. |
|
|
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan
uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
|
3. Odgovornost in
ukrepi zaradi odsotnosti s sej sveta in delovnih teles |
|
|
19. člen |
|
|
Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih
teles, katerih član je. |
|
|
Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa,
katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana
oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če
zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma
predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to
opraviti takoj, ko je to mogoče. |
|
|
Članu sveta in članu delovnega telesa, ki se ne udeleži
seje sveta ali seje delovnega telesa, ne pripada nadomestilo za
nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja. |
|
|
Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne
udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik
delovnega telesa predlaga svetu njegovo razrešitev. |
|
|
IV. DELOVNO PODROČJE
SVETA |
|
|
20. člen |
|
|
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v
okviru pravic in dolžnosti občine. |
|
|
Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa
na podlagi ustave in zakona statut občine. |
|
|
V. SEJE SVETA |
|
|
1. Sklicevanje sej,
predsedovanje in udeležba na seji |
|
|
21. člen |
|
|
Svet dela in odloča na sejah. |
|
|
Seje sveta sklicuje župan. |
|
|
Župan sklicuje seje sveta po potrebi, po sklepu sveta in
na predlog drugih predlagateljev določenih s statutom občine, mora pa
jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
|
|
22. člen |
|
|
Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se
pošlje članom najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z
vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na
dnevni red in mnenje posameznega delovnega telesa do zadeve, ki je
uvrščena na dnevni red. |
|
|
Vabilo na sejo občinskega sveta se pošlje županu,
podžupanu, predsedniku nadzornega odbora občine, direktorju občinske
uprave. |
|
|
Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke
dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma po pooblastilu župana
direktor občinske uprave. Vabilo se pošlje tudi tistim, katerih
navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna. |
|
|
23. člen |
|
|
Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje
o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. |
|
|
Izredno sejo sveta lahko skliče župan na predlog delovnega
telesa sveta ali na zahtevo 1/4 članov sveta ali na lastno pobudo. |
|
|
V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo
biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti
priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča. Če seja sveta ni
sklicana v roku 7 dni od predložitve pisnega obrazloženega predloga
oziroma zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko
skliče tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem
primeru lahko predlagatelj sejo tudi vodi. |
|
|
Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno
članom sveta najkasneje tri dni pred sejo. |
|
|
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta
skliče v skrajnem roku, ki je potreben za sklic seje. V tem primeru se
lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko
predloži svetnikom tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega
reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic.
Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče
nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom. |
|
|
24. člen |
|
|
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. |
|
|
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo
pravico zahtevati sklic seje sveta. |
|
|
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le
točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem
poslovnikom. |
|
|
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so
pripravljeni za drugo obravnavo. |
|
|
O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
|
|
Svet ne more odločiti, da se na dnevni red seje uvrstijo
zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma katerega ni
obravnaval matični odbor ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil
predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik. Negativno
mnenje matičnega odbora ne zadrži uvrstitve predlagane točke na dnevni
red. |
|
|
25. člen |
|
|
Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta
pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu:
predsedujoči). |
|
|
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali
predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa
tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta. |
|
|
26. člen |
|
|
Seje sveta so javne. |
|
|
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta. |
|
|
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini se
povabi na sejo z osebnim vabilom, gradivo pa prejmejo na seji. |
|
|
Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v
gradivo, ki je predloženo članom občinskega sveta in je na vpogled v
knjižnici javnega zavoda Miklova hiša. |
|
|
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v
katerem seja sveta poteka, primeren prostor za spremljanje dela sveta
ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od
prostora za člane sveta. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik
sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej
opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, ga odstrani iz
prostora. |
|
|
Župan predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v
čeloti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako
točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je
lahko poleg župana, direktorja občinske uprave in članov sveta navzoč na
seji. |
|
|
2. Potek seje |
|
|
27. člen |
|
|
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov
sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
|
|
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen in obvesti
svet o tem, kdo je povabljen na sejo. |
|
|
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi
z delom na seji in drugimi vprašanji. |
|
|
28. člen |
|
|
Svet na začetku seje določi dnevni red. |
|
|
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o
predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o
predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za
skrajšani postopek, združitev obravnav ali hitri postopek. |
|
|
Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razprave in
glasovanja umaknejo z dnevnega reda. |
|
|
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo
le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta
izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O
predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
|
|
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za
razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega
reda v celoti. |
|
|
29. člen |
|
|
Pred začetkom razprave o posameznih točkah dnevnega reda,
svet odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
|
|
Član občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku
prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O
utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje
odloči svet. |
|
|
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso
bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in
dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
|
30. člen |
|
|
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem
vrstnem redu. |
|
|
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave
posameznih točk dnevnega reda. |
|
|
31. člen |
|
|
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda
župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni
župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati
največ do deset minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. |
|
|
Če ni župan predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma
direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo
predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo.
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa
lahko trajata največ po pet minut. |
|
|
Po tem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so
se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ
tri minute. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov
lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot pet minut. |
|
|
Razpravljavec lahko razpravlja le enkrat, ima pa pravico
do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti
konkretna in se nanašati na razpravo posameznega razpravljavca, sicer jo
lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ dve minuti. |
|
|
Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan,
predsedujoči vpraša, ali želi še kdo dodatno razpravljati. Dodatne
razprave lahko trajajo le po dve minuti. |
|
|
32. člen |
|
|
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na
dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri ga je predsedujoči
pozval. |
|
|
Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači
čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne
drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko
vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O
ugovoru odloči svet brez razprave. |
|
|
33. člen |
|
|
Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o
kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
|
|
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika
ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem
vprašanju brez razprave. |
|
|
Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali
popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila
nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo
takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in
njegov govor ne sme trajati več kot dve minuti. |
|
|
34. člen |
|
|
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi,
sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je treba na podlagi
razprave pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o
taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh
predlogov. |
|
|
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je
to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi,
potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V
primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
|
|
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni
več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih
primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker
seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje,
predsedujoči sejo konča. |
|
|
35. člen |
|
|
Seje sveta se praviloma sklicujejo ob četrtkih najprej ob
osemnajsti uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo
več kot štiri ure. |
|
|
Predsedujoči odredi petnajst minutni odmor vsaj po dveh
urah neprekinjenega dela. |
|
|
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog
posameznega člana ali skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če
je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč,
dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih
podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko
pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat. |
|
|
Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju
možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči svet, ali se lahko odredi odmor
ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
|
36. člen |
|
|
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave
ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na
isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed
naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati
vseh točk dnevnega reda, lahko pa nadaljuje s sejo s soglasjem večine
prisotnih. V nasprotnem primeru predsedujoči prekine sejo in določi z
glasovanjem datum in uro začetka nadaljevalne seje. |
|
|
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, svet konča sejo. |
|
|
3. Vzdrževanje reda na
seji |
|
|
37. člen |
|
|
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme
nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. |
|
|
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med
govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le
predsedujoči. |
|
|
38. člen |
|
|
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči
naslednje ukrepe: |
|
|
– opomin, |
|
|
– odvzem besede, |
|
|
– odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
|
39. člen |
|
|
Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni
dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če ga žali, se nekulturno
vede ali na kak drug način krši red na seji. |
|
|
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim
govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej
seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
|
|
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu
sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na
seji, tako da onemogoča delo sveta. |
|
|
Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep
odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v
katerem je seja. |
|
|
40. člen |
|
|
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz
poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji
oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
|
|
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se
odstranijo vsi poslušalci. |
|
|
41. člen |
|
|
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na
seji sveta, sejo sveta prekine do vzpostavitve pogojev za nadaljevanje
seje. |
|
|
4. Odločanje |
|
|
42. člen |
|
|
Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh
članov sveta. |
|
|
Navzočnost članov sveta na seji se ugotavlja na začetku
seje, na začetku nadaljevanja prekinjene seje, lahko pa tudi pred
glasovanjem. |
|
|
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov
občinskega sveta v sejni sobi. |
|
|
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska
večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve
tretjini vseh članov sveta. |
|
|
43. člen |
|
|
Svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov,
razen če zakon ne določa drugačno večino. Predlagana odločitev je
sprejeta, če se je večina navzočih članov izrekla “ZA” njen sprejem. |
|
|
44. člen |
|
|
Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
|
|
S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene
pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno
glasovanje lahko da župan ali najmanj ena četrtina vseh članov sveta. |
|
|
45. člen |
|
|
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o
katerem se odloča. |
|
|
Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta
poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega
glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
|
|
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in
objavi izid glasovanja. |
|
|
46. člen |
|
|
Člani glasujejo tako, da se opredelijo “ZA” ali “PROTI”
sprejemu predlagane odločitve. |
|
|
47. člen |
|
|
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim
izjavljanjem. |
|
|
Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na
predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
|
|
Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu
prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi “ZA”,
“PROTI” ali “VZDRŽAN”. |
|
|
48. člen |
|
|
Tajno se glasuje z glasovnicami. |
|
|
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska
komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski svet na
predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s
tajnim glasovanjem opravlja direktor občinske uprave ali delavec
občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave. |
|
|
Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je
članov sveta. |
|
|
Glasovnice morajo biti overjene s pečatom občine. |
|
|
Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas
glasovanja. |
|
|
Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi,
kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen
za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
|
|
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in
praviloma opredelitev “ZA” in “PROTI”. “ZA” je na dnu glasovnice za
besedilom predloga na desni strani, “PROTI” pa na levi. Glasuje se tako,
da se obkroži besedo “ZA” ali besedo “PROTI”. |
|
|
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
|
|
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena
in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk
njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko
pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in
največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z
navodilom na glasovnici treba imenovati. |
|
|
Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v
glasovalno skrinjico. |
|
|
49. člen |
|
|
Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid
glasovanja. |
|
|
Ugotovitev izida glasovanja obsega: |
|
|
– število razdeljenih glasovnic, |
|
|
– število oddanih glasovnic, |
|
|
– število neveljavnih glasovnic, |
|
|
– število veljavnih glasovnic, |
|
|
– število glasov “ZA” in število glasov “PROTI”, oziroma
pri glasovanju o kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni
kandidat, |
|
|
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino
ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa katerih
kandidat je imenovan. |
|
|
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki
ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. |
|
|
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid
glasovanja na seji sveta. |
|
|
50. člen |
|
|
Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali
ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
|
|
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na
predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali
na predlog predsedujočega. |
|
|
5. Zapisnik seje sveta |
|
|
51. člen |
|
|
O vsaki seji sveta se piše zapisnik. |
|
|
Zapisnik obsega: |
|
|
– imena in priimke prisotnih članov sveta, opravičeno in
neopravičeno odsotnih članov in ostalih prisotnih na seji, |
|
|
– datum in čas začetka seje ter prostor, v katerem je bila
seja, |
|
|
– sprejeti dnevni red, |
|
|
– imena razpravljavcev pri posameznih točkah dnevnega
reda, |
|
|
– sprejete sklepe s številom glasov ZA in PROTI, |
|
|
– ločena mnenja razpravljavcev, ki so to zahtevali, |
|
|
– pobude in predloge članov sveta, |
|
|
– pobude pot točko Razno z imeni in priimki
predlagateljev, |
|
|
– čas zaključka seje. |
|
|
Za arhiv je potrebno potrjenemu zapisniku priložiti
original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano
na seji. |
|
|
Za zapisnik seje skrbi direktor občinske uprave. Direktor
občinske uprave lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sveta
pooblasti drugega delavca občinske uprave. |
|
|
Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo
zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih sej sveta. Vsak član
sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb
odloči svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
|
|
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo
vodil, direktor občinske uprave in delavec občinske uprave, ki je vodil
zapisnik. |
|
|
Zapisnik se skupaj z gradivom vroči predstavnikom sredstev
javnega obveščanja na seji sveta. Zapisnik nejavne seje oziroma tisti
del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje občinskega sveta,
se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane sveta
z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
|
|
52. člen |
|
|
Potek seje sveta sme zvočno snemati le oseba, s katero je
predhodno sklenjena ustrezna pogodba. Magnetogram oziroma zvočni zapis
se uporabi za sestavo zapisnika in se hrani do konca mandata sveta. |
|
|
Pooblaščene radijske in televizijske hiše lahko posnamejo
uvodni del seje sveta, vključno s sprejemanjem dnevnega reda. |
|
|
Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in drugim
gradivom s seje. |
|
|
Član sveta in drug udeleženec seje, ki je na predlog
predlagatelja sodeloval v posamezni točki dnevnega reda, ima pravico
poslušati magnetogram, če je za to dobil dovoljenje (predsedujočega)
župana. Poslušanje se opravi v prostorih direktorja občinske uprave. |
|
|
Član sveta lahko zahteva, da se del posnetka dobesedno
prepiše. Zahtevo, v kateri navede del seje, za katerega zahteva prepis,
razlog in utemeljitev, vloži pisno pri županu. Župan odloči o zahtevi in
naroči prepis, če ugotovi, da so razlogi utemeljeni. |
|
|
53. člen |
|
|
Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi
svet na podlagi zakona s posebnim aktom. |
|
|
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta,
zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles se
hranijo v arhivu občinske uprave. |
|
|
O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva
izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo
pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. |
|
|
54. člen |
|
|
Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki
se hrani v arhivu ali je pri pristojnih organih občinske uprave, če je
to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor
občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana sveta. Original zahteve,
odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo
pregledano. |
|
|
V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o
vpogledu župan na podlagi pisne zahteve člana sveta. Original zahteve,
odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo
pregledano. |
|
|
6. Strokovna in
administrativno tehnična opravila za svet |
|
|
55. člen |
|
|
Strokovno in administrativno delo za svet in za delovna
telesa sveta zagotavlja direktor občinske uprave z zaposlenimi v
občinski upravi. |
|
|
Direktor občinske uprave določi delavca v občinski upravi,
ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila
potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles. |
|
|
Za zapisnik sveta skrbi direktor občinske uprave, za
zapisnike delovnih teles pa tajniki delovnih teles, ki so hkrati vodje
posameznih oddelkov. Direktor občinske uprave lahko za vodenje
zapisnikov pooblasti druge delavce občinske uprave. |
|
|
7. Delovna telesa
sveta |
|
|
56. člen |
|
|
Svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot
svoja delovna telesa. Delovna telesa občinskega sveta štejejo po 5
članov. |
|
|
57. člen |
|
|
Stalna delovna telesa sveta, ustanovljena s statutom
občine, so naslednji odbori in komisija: |
|
|
– komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, |
|
|
– odbor za finance, |
|
|
– odbor za gospodarstvo, |
|
|
– odbor za okolje in prostor, |
|
|
– odbor za družbene dejavnosti, |
|
|
– odbor za kmetijstvo in |
|
|
– statutarno-pravna komisija. |
|
|
Delovna telesa sveta v okviru svojega delovnega področja v
skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti sveta, podajajo ustrezna mnenja za odločanje na svetu,
oblikujejo stališča do posameznih vprašanj, proučujejo in obravnavajo
predloge odlokov in drugih aktov sveta ter dajejo svetu mnenja, pobude
in predloge. |
|
|
Delovna telesa sveta lahko predlagajo svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. |
|
|
Delovna telesa so dolžna opraviti obravnavo najkasneje 12
dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje
mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje 10 dni pred napovedanim datumom seje sveta. |
|
|
Svet lahko poleg delovnih teles, ustanovljenih s statutom
občine, ustanavlja delovna telesa s sklepom, s katerim določi njihovo
sestavo in opredeli področje njihovega dela. |
|
|
58. člen |
|
|
Svet ima 5-člansko komisijo za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov na prvi seji po
volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za
župana.. |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
|
– predlaga svetu sestavo delovnih teles in drugih organov
po predhodnem mnenju nosilcev kandidatnih list, |
|
|
– obravnava vprašanja s pristojnosti sveta, ki so povezana
z volitvami, imenovanji, razrešitvami in administrativnimi zadevami, |
|
|
– pripravlja gradivo za izvolitev, imenovanja in
razrešitev funkcionarjev sveta ter članov stalnih in začasnih delovnih
teles, |
|
|
– daje mnenja občinskemu svetu k imenovanju direktorjev
javnih zavodov, če zakon ali ustanovitveni akt tako določa, |
|
|
– daje mnenje k predlogom občinske uprave za odločanje v
zvezi s plačami in drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, |
|
|
– obravnava vprašanja v zvezi z imuniteto članov sveta, |
|
|
– obvešča svet o primerih, ki imajo za posledico
prenehanje mandata članom sveta, |
|
|
– pripravlja in daje predloge za sestavo delegacij
občinskega sveta, ki se bodo udeležile različnih slovesnosti, sprejemov,
prireditev, organiziranih v drugih državah, |
|
|
– oblikuje predloge za podelitev občinskih priznanj in
nagrad in jih posreduje svetu v sprejem , |
|
|
–
ocenjuje omejitve glede opravljanja pridobitne dejavnosti v zasebne
namene za osebe, ki opravljajo predstavniške in izvršilne funkcije v
organih lokalnih skupnosti, |
|
|
–
opravlja nadzorstvo nad premoženjskim stanjem funkcionarjev oziroma
njihovih družinskih članov, |
|
|
–
ugotavlja upravičenost sklepanja pravnih poslov samostojnega podjetnika
ali gospodarske družbe, povezanih s funkcijo, glede omejitev iz 20.
člena zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno
dejavnostjo, |
|
|
– opravlja druge naloge, ki ji jih določi svet. |
|
|
59. člen |
|
|
Odbor za finance obravnava vse predloge aktov in drugih
odločitev iz pristojnosti občine s področja financ: proračun, zaključni
račun in premoženjsko bilanco, izvrševanje proračuna, zadolževanje
občine, javnih podjetij in javnih zavodov, dajanje poroštev za
izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, uporabe
sredstev iz rezerv in druga vprašanja s področja financ, ki so svetu
predlagana v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in ga posreduje
svetu. |
|
|
60. člen |
|
|
Odbor za gospodarstvo obravnava vse predloge aktov in
drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarstva: malega
gospodarstva in obrti, gostinstva in turizma ter občinskega premoženja,
ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje
mnenje in ga posreduje svetu. |
|
|
61. člen |
|
|
Odbor za okolje in prostor obravnava vse predloge aktov in
drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju planiranja, urejanja
in gospodarjenja s prostorom in nepremičnim premoženjem občine ter
gospodarskih javnih služb, varstva okolja, urejanja mestnega prometa, ki
so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje
in ga posreduje svetu. |
|
|
62. člen |
|
|
Odbor za družbene dejavnosti obravnava vse predloge aktov
in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju družbenih
dejavnosti: zdravstva, socialnega varstva. dejavnosti lekarn,
izobraževanja, otroškega varstva, kulture in športa, ki so občinskemu
svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in ga posreduje
svetu. |
|
|
63. člen |
|
|
Odbor za kmetijstvo obravnava vse predloge aktov in drugih
odločitev iz pristojnosti občine na področju kmetijstva in gozdarstva,
ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in ga
posreduje svetu. |
|
|
64. člen |
|
|
Statutarno pravna komisija obravnava predlog statuta
občine in poslovnika o delu občinskega sveta in njunih sprememb oziroma
dopolnitev, predloge odlokov in drugih aktov, ki jih svet sprejema v
obliki predpisov. Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede
skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom
občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. |
|
|
Komisija lahko predlaga svetu v sprejem spremembe in
dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega sveta ter obvezno
razlago določb splošnih aktov občine. |
|
|
Med dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva
predsedujoči sveta, statutarno pravna komisija razlaga poslovnik sveta. |
|
|
65. člen |
|
|
Občasna delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
|
Člane stalnih in občasnih delovnih teles imenuje svet na
predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja po
predhodnem mnenju nosilcev kandidatnih list izmed svojih članov in
največ polovico izmed občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. |
|
|
Predsednika in namestnika predsednika delovnega telesa
imenuje delovno telo izmed članov sveta. |
|
|
Prvo sejo odbora skliče župan. |
|
|
Članstvo v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
|
66. člen |
|
|
Občinski svet lahko razreši člana delovnega telesa ali
delovno telo v čeloti na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predlog
novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja po predhodnem mnenju nosilcev
kandidatnih list do prve naslednje seje sveta. |
|
|
67. člen |
|
|
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo,
organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in
zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v svetu. Predsednika v času
odsotnosti nadomešča namestnik. |
|
|
Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih
zadev po sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na
zahtevo župana. |
|
|
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom
delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo, razen v izjemnih in
utemeljenih primerih. V izjemnih primerih se zaradi nujnih potreb lahko
dnevni red že sklicane seje delovnega telesa na seji razširi. |
|
|
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno
sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov. |
|
|
Delovno telo sprejema svoje odločitve – mnenja, stališča
in predloge z večino glasov navzočih članov. |
|
|
Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
|
|
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila
tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta. |
|
|
68. člen |
|
|
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni
delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih
odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki
zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z
obravnavano problematiko. |
|
|
VI. AKTI OBČINSKEGA
SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
69. člen |
|
|
Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in
statutom naslednje akte: |
|
|
– poslovnik o delu občinskega sveta, |
|
|
– proračun občine in zaključni račun, |
|
|
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene
akte, |
|
|
– odloke, |
|
|
– odredbe, |
|
|
– pravilnike, |
|
|
– navodila, |
|
|
– sklepe. |
|
|
Svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila,
obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje
mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. |
|
|
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in
statutom občine. |
|
|
70. člen |
|
|
Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine, zaključni
račun proračuna in premoženjsko bilanco, odloke ter druge splošne akte,
za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da jih predlaga župan. |
|
|
Delovna telesa sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen
proračuna, zaključnega računa proračuna in premoženjske bilance ter
drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih
sprejme svet na predlog župana. |
|
|
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od
sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
|
|
71. člen |
|
|
Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan. |
|
|
Izvirnike aktov sveta se pečati in shrani v arhivu
občinske uprave. |
|
|
2. Postopek za sprejem
odloka |
|
|
72. člen |
|
|
Osnutek odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod,
besedilo členov in obrazložitev. |
|
|
Uvod obsega zakonsko podlago, razloge za sprejetje odloka,
oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih
posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. |
|
|
Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član
sveta, pošlje osnutek odloka županu. |
|
|
73. člen |
|
|
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval
v obravnavah osnutka in predloga odloka na sejah sveta in sejah delovnih
teles. |
|
|
Župan lahko sodeluje na vseh obravnavah odloka tudi kadar
ni predlagatelj odloka. |
|
|
74. člen |
|
|
Svet razpravlja o odloku na dveh obravnavah. |
|
|
V prvi obravnavi odloka se razpravlja o razlogih, ki
zahtevajo sprejem odloka, o ciljih, načelih in temeljnih rešitvah odloka
ter vsebini posameznih členov. |
|
|
Če svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
|
|
Odlok je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih
članov sveta. |
|
|
Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni
predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob
prvi obravnavi odloka. |
|
|
75. člen |
|
|
V drugi obravnavi razpravlja svet po vrstnem redu o
predlogih za spremembo vsebine odloka. Ko občinski svet konča razpravo o
vsebini predlaganih sprememb odloka, glasuje o predlaganih spremembah in
nato o predlogu odloka v celoti. |
|
|
Predlagatelj lahko predlaga umik odloka po končani prvi
ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči svet, razen če ni
predlagatelj župan. |
|
|
Če na odlok v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih
pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako
besedilu odloka v prvi obravnavi, lahko svet na predlog predlagatelja
sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava
odloka združita. |
|
|
76. člen |
|
|
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove
spremembe in dopolnitve člani sveta in predlagatelj z amandmaji. |
|
|
Župan lahko predlaga amandmaje tudi kadar ni predlagatelj
odloka. |
|
|
Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z
obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem določenim za sejo sveta, na
kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma,
lahko pa je amandma predložen na sami seji sveta, vendar mora v tem
primeru predlagati amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta in
predlagatelj odloka. |
|
|
Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar ni
predlagatelj amandmaja. |
|
|
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca
obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
|
77. člen |
|
|
Amandma, člen odloka in odlok v čeloti so sprejeti, če
zanje na seji sveta glasuje večina navzočih članov. |
|
|
O vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
|
|
78. člen |
|
|
Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se
sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka. |
|
|
Druge splošne akte, če zakon ne določa drugače, sprejema
svet na eni obravnavi. |
|
|
79. člen |
|
|
Svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma
zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
|
|
V primeru, da postopki niso zaključeni, svet v novi
sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem
občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel
obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. |
|
|
Svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta
oziroma obravnavo začne znova, če je predlagatelj župan, ki je na
volitvah znova pridobil mandat (isti predlagatelj). Če predlagatelj ni
več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava. |
|
|
3. Hitri postopek za
sprejem odlokov |
|
|
80. člen |
|
|
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne
nesreče, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku
sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov
občine. |
|
|
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava
odloka na isti seji. |
|
|
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami
seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
|
Amandma lahko predlaga tudi župan kadar ni predlagatelj
odloka. |
|
|
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku
seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak
predlagatelj odloka. |
|
|
Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka
po hitrem postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prvo
obravnavo odloka. |
|
|
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za
posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
|
4. Skrajšani postopek
za sprejem odlokov |
|
|
81. člen |
|
|
Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da
bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se
sprejemajo po postopku v dveh fazah, če gre za: |
|
|
– za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, |
|
|
– prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih
posameznih določb v skladu z zakonom, |
|
|
– uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom,
drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki občinskega
sveta, |
|
|
– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami
ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov. |
|
|
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom
sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji
vse do konca obravnave odloka. |
|
|
Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga,
da občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena
in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet
takoj po vložitvi predloga. |
|
|
82. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti
objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati
petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
V Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi
drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
|
|
5. Postopek za sprejem
proračuna |
|
|
83. člen |
|
|
Za sprejem proračuna in zaključnega računa proračuna se
smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o postopku za sprejem
odloka, če ni drugače določeno. |
|
|
84. člen |
|
|
Odlok o proračunu občine za naslednje proračunsko leto
mora župan predložiti svetu najkasneje do konca novembra tekočega leta
oziroma v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna Državnemu zboru. V
letu rednih lokalnih volitev predloži župan svetu odlok o proračunu v
treh mesecih po začetku mandata. |
|
|
Na seji občinskega sveta župan predstavi proračun občine.
Predstavitev ni časovno omejena. |
|
|
Člani občinskega sveta lahko dajejo pripombe in predloge
na proračun, vendar morajo upoštevati pravilo o ravnovesju med
proračunskimi prejemki in izdatki. V primeru, da upoštevano pravilo o
ravnovesju ni upoštevano, svet o predlogu oziroma pripombi ne glasuje. |
|
|
85. člen |
|
|
Župan se pred glasovanjem opredeli do vloženih pripomb in
predlogov. |
|
|
86. člen |
|
|
Po sprejetih pripombah in predlogih pripravi župan nov
dopolnjeni predlog proračuna, na katerega lahko člani sveta vložijo
amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. |
|
|
Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena
dostavijo županu. Amandma mora upoštevati pravilo o ravnovesju med
proračunskimi prejemki in izdatki. V primeru, da upoštevano pravilo o
ravnovesju prejemkov in izdatkov ni upoštevano, svet o amandmaju ne
glasuje. |
|
|
87. člen |
|
|
V 2. obravnavi odloka o proračunu občine lahko najprej
župan ali predstavnik občinske uprave pred začetkom razprave dodatno
obrazloži predlog proračuna občine. Svet glasuje najprej o amandmajih,
ki jih je vložil župan in šele na to o drugih amandmajih. |
|
|
88. člen |
|
|
Ko je končano glasovanje o amandmajih, predsedujoči
ugotovi, ali je proračun usklajen. |
|
|
Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v
celoti. |
|
|
89. člen |
|
|
Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v
katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog
proračuna občine občinski svet obravnava in o njem odloča, po določbah
tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
|
90. člen |
|
|
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
|
|
Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po skrajšanem
postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu proračuna občine, ki mora
biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen, mora upoštevati
pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki. |
|
|
6. Postopek za sprejem
zaključnega računa proračuna |
|
|
91. člen |
|
|
Odlok o zaključnem računu proračuna mora predlagati svetu
v sprejem župan najkasneje do konca marca. |
|
|
92. člen |
|
|
Pred sprejemom zaključnega računa proračuna je treba svetu
obvezno priložiti poročilo Nadzornega odbora občine Ribnica o pregledu
zaključnega računa. |
|
|
7. Postopek za sprejem
obvezne razlage |
|
|
93. člen |
|
|
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok lahko poda zahtevo
za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov. |
|
|
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev
določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
|
|
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno
pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles
občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske
uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog
obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek. |
|
|
Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je
s poslovnikom določen za sprejem odloka po rednem postopku. |
|
|
8. Postopek za sprejem
prečiščenega besedila |
|
|
94. člen |
|
|
Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih
vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden,
lahko predlagatelj svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta
v prečiščenem besedilu kot nov splošni akt. |
|
|
Tak splošni akt sprejema svet po hitrem postopku za
sprejem odloka. |
|
|
VII. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
|
|
95. člen |
|
|
Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po
zakonu ali statutu občine imenuje svet, se opravijo po določilih tega
poslovnika. |
|
|
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede
po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
|
96. člen |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se
glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati. |
|
|
Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje
tako, da se na glasovnici obkroži beseda “ZA” ali “PROTI”. |
|
|
Kandidat je imenovan, če je glasovala večina članov sveta
in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
|
|
97. člen |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče
od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se
opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh
kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri
prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se
kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke
njihovih priimkov. |
|
|
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena
po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
|
|
98. člen |
|
|
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri
drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
|
1. Imenovanje članov
delovnih teles občinskega sveta |
|
|
99. člen |
|
|
Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste
kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja na podlagi predhodnega mnenja nosilcev kandidatnih
list. |
|
|
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se
na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso
imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se
opravi posamično glasovanje na isti seji sveta. |
|
|
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do
imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na
naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega
telesa. |
|
|
2. Imenovanje
podžupana |
|
|
100. člen |
|
|
Na predlog župana imenuje svet podžupana izmed članov
sveta. |
|
|
O tem, ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi
javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o
imenovanju. |
|
|
Kandidat je imenovan za podžupana, če dobi večino glasov
navzočih članov sveta. |
|
|
3. Postopek za
razrešitev |
|
|
101. člen |
|
|
Svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih
imenuje, po enakem postopku, kot je določen za imenovanje. |
|
|
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev,
določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje
kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi predlagati njihovo
razrešitev. |
|
|
Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za
imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev. |
|
|
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je
določeno za njihovo imenovanje. |
|
|
4. Odstop članov
občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
|
|
102. člen |
|
|
Člani sveta in občinski funkcionarji imajo pravico
odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom
in statutom občine predčasno preneha mandat. |
|
|
Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih
organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso
občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki
komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Občinski svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa
na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisija je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna
predlagati svetu novega kandidata. |
|
|
VIII. RAZMERJA MED
ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
|
|
103. člen |
|
|
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi
njegove seje. |
|
|
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri
uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo
programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje
in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si
prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
|
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga
župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca
izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so
pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
|
104. člen |
|
|
Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni
seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali
direktor občinske uprave, o opravljenih nalogah med obema sejama in o
izvrševanju sklepov sveta. |
|
|
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej
obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za
nerealiziran sklep. |
|
|
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu
predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
|
|
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov
sveta. |
|
|
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet
sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v
skladu z zakonom in statutom občine. |
|
|
IX. JAVNOST DELA |
|
|
105. člen |
|
|
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu
občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in
sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo
občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov
občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
|
Župan in direktor občinske uprave občine obveščata občane
in sredstva javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih teles
občinskega sveta, župana in občinske uprave. |
|
|
Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno
obvestilo za javnost. |
|
|
Občina izdaja svoje glasilo Rešeto, v katerem se lahko
objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in
odločitev sveta in drugih organov občine. |
|
|
106. člen |
|
|
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s
predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na
sejah sveta. |
|
|
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in
dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o
delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. |
|
|
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in
delovnih teles, ki so zaupne narave. |
|
|
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski
in drugi predpisi, ki urejajo to področje. |
|
|
X. DELO OBČINSKEGA
SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
|
107. člen |
|
|
V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je
delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov
in načina delovanja sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
|
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja
sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za
obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče
tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma
jih potrdi svet, ko se sestane. |
|
|
XI. SPREMEMBE IN
DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
|
108. člen |
|
|
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se
uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov. |
|
|
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z
dvetretjinsko večino glasov navzočih članov. |
|
|
109. člen |
|
|
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika,
razlaga med sejo občinskega sveta poslovnik predsedujoči. Če se
predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in
naloži statutarno pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago
posamezne poslovniške določbe. |
|
|
Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno pravna
komisija. |
|
|
Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki
ga je dala statutarno pravna komisija, odloči svet. |
|
|
XI. KONČNA DOLOČBA |
|
|
110. člen |
|
|
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. Z dnem uveljavitve tega poslovnika
preneha veljati poslovnik o delu občinskega sveta (Uradni list RS, št.
3/96). |
|
|
|
|
|
Št. 01-032-01-2/99 |
|
|
Ribnica, dne 29. junija 2000. |
|
|
Župan
Občine Ribnica
Jože Tanko l. r. |
|
|
|