Na
podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP
(106/10 popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 14/15
– ZUUJFO) in 16. člena Statuta Občine Ajdovščina
(Uradni list RS, št. 44/12 in 85/12) je Občinski svet Občine Ajdovščina
na 25. seji dne 28. 9. 2017 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu Ribnik SB II |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(splošno) |
|
(1) S tem odlokom se na podlagi Sklepa
o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o zazidalnem načrtu
Ribnik SBII v Ajdovščini (Uradni list RS, št. 48/16) v smislu določbe
sedmega odstavka 96. člena ter tretjega odstavka 97. člena Zakona o
prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B,
108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 –
ZUPUDPP-A, 109/12 in 14/15 – ZUUJFO) sprejme Občinski podrobni
prostorski načrt Ribnik SBII (v nadaljnjem besedilu: OPPN). |
(2) OPPN je izdelan v skladu s
Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega
prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07). |
(3) Ta odlok določa območje OPPN in
temu območju arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih
ureditev, načrt parcelacije, etapnost izvedbe, rešitve in ukrepe za
celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo
okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za
obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, pogoje glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora
ter dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev. |
|
2. člen |
|
(sestavni deli
OPPN) |
|
(1) OPPN vsebuje besedilni del,
kartografski del in priloge. |
(2) Besedilni del OPPN je vključen v
ta odlok in vsebuje naslednja poglavja: |
I. Splošne določbe; |
II. Opis prostorske ureditve; |
III. Umestitev načrtovane ureditve v
prostor, ki vsebuje: |
1. Vplivi in povezave prostorskih
ureditev s sosednjimi območji, |
2. Rešitve načrtovanih objektov in
površin, |
3. Pogoji in usmeritve za
projektiranje in gradnjo; |
IV. Zasnova projektnih rešitev in
pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, ki vsebuje: |
1. Pogoji za prometno urejanje, |
2. Pogoji za komunalno urejanje, |
3. Pogoji za energetsko in
telekomunikacijsko urejanje; |
V. Rešitve in ukrepi za varovanje
okolja, naravnih virov in ohranjanje narave; |
VI. Rešitve in ukrepi za obrambo ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred
požarom; |
VII. Etapnost izvedbe prostorske
ureditve; |
VIII. Velikost dopustnih odstopanj od
funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev; |
IX. Usmeritve za določitev meril in
pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta; |
X. Končne določbe. |
(3) Kartografski del vsebuje naslednje
risbe: |
1. Izsek iz PP: izsek iz grafičnega
načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom
lege prostorske ureditve na širšem območju; |
2. Izsek iz grafičnega načrta
kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege
prostorske ureditve na širšem območju; |
3. Območje OPPN: območje podrobnega
načrta z obstoječim parcelnim stanjem; |
4. Širša situacija: prikaz vplivov in
povezav s sosednjimi območji; |
5. Zazidalna situacija; |
6. Infrastruktura: prikaz ureditev
glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo ter grajeno javno dobro; |
6a. Infrastruktura: kanalizacija
odpadnih voda – širše; |
6b. Infrastruktura: kanalizacija
odpadnih komunalnih voda; |
6c. Infrastruktura: kanalizacija
odpadnih padavinskih voda; |
6č. Infrastruktura: vodovodno omrežje; |
6d. Infrastruktura: plinovodno
omrežje; |
6e. Infrastruktura: elektroenergetsko
omrežje; |
6f. Infrastruktura: omrežje
elektronskih komunikacij; |
7. Varstva: Prikaz ureditev potrebnih
za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave in ureditev
potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom; |
8. Načrt parcelacije. |
(4) Priloge: |
1. Smernice nosilcev urejanja
prostora: |
– Elektro Primorska d.d., št. 2224,
datum 18. 11. 2016, |
– Komunalno stanovanjska družba d.o.o.
Ajdovščina, št. 419/1111/2379K, datum 8. 12. 2016, |
– Adriaplin d.o.o., št. 5008/16-KPD,
datum 8. 12. 2016, |
– Telekom Slovenije,
76/05.00151201611080136, datum 19. 11. 2016, |
– Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za
zaščito in reševanje, št. 350-196/2016-2-DGZR, datum 15. 11. 2016, |
– Ministrstvo za okolje in prostor,
Direkcija RS za vode, št. 35001-648/2016-3, datum 10. 1. 2017, |
– Komunalno stanovanjska družba d.o.o.
Ajdovščina, št. 419/1111/2379/V, datum 5. 12. 2016, |
– Občina Ajdovščina, Občinska uprava,
št. 3505-001/2016, datum 9. 1. 2017. |
2. Mnenja nosilcev urejanja prostora: |
– Elektro Primorska d.d., št. 2018,
datum 8. 8. 2017, |
– Komunalno stanovanjska družba d.o.o.
Ajdovščina, št. 632 321/1549K, datum 21. 8. 2017, |
– Komunalno stanovanjska družba d.o.o.
Ajdovščina, št. 632/321/1549/O, datum 22. 8. 2017, |
– Komunalno stanovanjska družba d.o.o.
Ajdovščina, št. 632/321/1549/V, datum 22. 8. 2017, |
– Adriaplin d.o.o., št. 2600/17-BJ,
datum 11. 8. 2107, |
– Telekom Slovenije,
17610203-001512017071800600, datum 16. 8. 2017, |
– Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za
zaščito in reševanje, št. 350-196/2016-7-DGZR, datum 8. 8. 2017, |
– Ministrstvo za okolje in prostor,
Direkcija RS za vode, št. 35024-84/2017-8, datum 25. 9. 2017, |
– Občina Ajdovščina, Občinska uprava,
št. 3505-001/2016, datum 19. 7. 2017. |
3. Hidravlično hidrološki elaborat,
Corus inženirji d.o.o., št. 034/17-102, datum maj 2017. |
|
II. OPIS
PROSTORSKE UREDITVE |
|
3. člen |
|
(območje OPPN) |
|
(1) Območje je na severovzhodu omejeno
z otroškim vrtcem, na severozahodu s stanovanjskimi bloki Ribnika in
Kresnic ter domom za starejše osebe, na jugozahodu z Vipavsko cesto
oziroma regionalno cesto Vipava–Ajdovščina (RII, 444-1473), na
jugovzhodu z zelenimi površinami, ki segajo do Žapuž. |
(2) Območje OPPN meri 3,9 ha. |
(3) Območje OPPN obsega parc.
št. 1387/1, 1387/2, 1387/3, 1390/1, 1391, 1393/1, 1393/2, 1395, 1428/4,
1428/5, 1428/6, 1428/7, 1428/8, 1436/1, 1436/3, 1443, 1446/3, 1449/1,
1449/2, 2114/3, 2114/4, 2114/5, 2114/6, 2114/12, 2114/13 vse k.o. 2380
Šturje in dele parc. št. 1266/13, 1266/14, 1655/1, 1656/3, 1657/5,
2114/7, 2114/8 vse k.o. 2380 Šturje ter dele parc. št. 1275/38, 1275/40,
1275/42 vse k.o. 2392 Ajdovščina. |
(4) Obseg in meja območja OPPN sta
razvidna v kartografskem delu OPPN. |
|
4. člen |
|
(prostorske
enote) |
|
(1) Območje je razdeljeno na 3 sklope
zazidalnih enot. Spodnji sklop sestavljajo zazidalne enote z oznakami:
S1, S2, S3, S4 in S5. Srednji sklop sestavljajo zazidalne enote z
oznakami: M1 in M2. Zgornji sklop sestavljajo zazidalne enote z
oznakami: Z1 in Z2. Posebna enota je z oznako OV in ni zazidalna. |
(2) Zazidalne enote so namenjene
večstanovanjski gradnji in potrebni infrastrukturi. |
(3) Enota OV je območje vrtičkov
stanovalcev v območju OPPN. |
|
III. UMESTITEV
NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
III.1. Vplivi in
povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji |
|
5. člen |
|
(vplivno
območje) |
|
(1) V času gradnje vplivno območje
OPPN zajema zemljišča znotraj območja OPPN ter zemljišča zunaj območja
potrebna za gradnjo infrastrukture. |
(2) Po izgradnji prostorskih ureditev
vplivno območje obsega zemljišča območja OPPN. |
(3) Prostorske ureditve OPPN nimajo
negativnih vplivov na sosednja območja. |
|
6. člen |
|
(povezave s
sosednjimi območji) |
|
(1) Območje se prometno povezuje preko
Ulice Milana Klemenčiča na Bevkovo Ulico. Stranski ulici 1 in 2
omogočata alternativni priključek na Bevkovo ulico. |
(2) Ohranja se povezava z Žapužami
preko dveh obstoječih poljskih poti. |
(3) Ohranja se povezava z obstoječimi
pešpotmi. |
(4) Uredi se nova peš povezava preko
regionalne ceste proti trgovskemu središču. |
(5) Območje se s komunalno
infrastrukturo priključuje na obstoječe javno omrežje. |
|
III.2. Rešitve
načrtovanih objektov in površin |
|
7. člen |
|
(vrste gradenj
in sprememb namembnosti) |
|
(1) V območju OPPN so dovoljene: |
– graditve objektov, |
– rekonstrukcije objektov, |
– spremembe namembnosti, |
– odstranitve objektov. |
(2) V skladu s predpisi o enotni
klasifikaciji vrst objektov je v območju OPPN dovoljena gradnja
objektov, ki so: |
– 11220 Tri- in večstanovanjske
stavbe: razen v zazidalnih enotah M1 in M2, |
– 11301 Stanovanjske stavbe z
oskrbovanimi stanovanji, |
– 12420 Garažne stavbe, |
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene
drugje: samo zaklonišča in pomožne stavbe, |
– 21 Objekti prometne infrastrukture, |
– 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja
in elektroenergetski vodi, |
– 24 Drugi gradbeno inženirski
objekti. |
(3) Dovoljena je gradnja enostavnih in
nezahtevnih objektov, ki so: |
– Majhna stavba, |
– Majhna stavba kot dopolnitev
obstoječe pozidave, |
– Pomožni objekti v javni rabi, |
– Ograja, |
– Podporni zid, |
– Rezervoar, |
– Vodnjak, vodomet, |
– Priključek na objekte gospodarske
javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, |
– Samostojno parkirišče, |
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot
in podobne, |
– Pomol, |
– Športno igrišče na prostem, |
– Vodno zajetje in objekti za
akumulacijo vode in namakanje, |
– Pomožni komunalni objekti, |
– Pomožni objekti namenjeni obrambi in
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za
spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. |
(4) Dovoljena je gradnja objektov in
naprav za potrebe infrastrukture: |
– za oskrbo s pitno in požarno vodo, |
– za odvajanje in čiščenje komunalne
in padavinske odpadne vode, |
– za distribucijo električne energije
napetostnega nivoja do vključno 20 kV, |
– za distribucijsko elektronsko
komunikacijsko omrežje, |
– za distribucijo zemeljskega ali
naftnega plina, |
– za daljinsko ogrevanje, |
– za javno razsvetljavo, |
– za zbiralnice ločenih frakcij
odpadkov. |
(5) V območju vrtičkov (enota OV)
gradnja stavb ni dovoljena. |
|
8. člen |
|
(dejavnosti) |
|
(1) Območje je namenjeno
večstanovanjski pozidavi. |
(2) Dovoljene so tudi poslovne
dejavnosti brez sprejema strank v območju OPPN. |
(3) V enoti OV so dovoljene dejavnosti
kmetijske proizvodnje. |
(4) Ostale dovoljene dejavnosti po
standardni klasifikaciji SKD 2008, V2: |
– kmetijstvo (A): samo v enoti OV; v
zazidalnih enotah samo do izvedbe gradenj po OPPN; |
– dejavnosti oskrbe gospodarske javne
infrastrukture (D, E); |
– gradnja (F); |
– promet (H49); |
– zdravstvo in socialno varstvo (Q); |
– dejavnosti gospodinjstva (T). |
|
9. člen |
|
(načrt
parcelacije) |
|
(1) Parcelacija se izvede na podlagi
načrta parcelacije, ki je določen v kartografskem delu OPPN. |
(2) Parcelne meje med zasebnimi
zemljišči potekajo smiselno skladno s podrobnejšo parcelacijo iz načrta
parcelacije. Smiselno skladno pomeni, da je dopusten vzporeden premik
parcelne meje tako, da se ohranja koncept delitve na zazidalne enote. |
(3) Če se zazidalni enoti M1 in M2
združita ali preoblikujeta v tri stavbne enote, se skladno s tem
prilagodi tudi podrobnejša parcelacija. |
|
III.3 Pogoji in
usmeritve za projektiranje in gradnjo |
|
10. člen |
|
(zasnova
gradenj) |
|
(1) Gradnja stavb je dopustna samo
znotraj gradbene meje. Gradbene meje so prikazane v zazidalni situaciji.
Gradbene meje ne pogojujejo gradnje objektov, ki niso stavbe. |
(2) Gradnja podzemnih objektov ni
omejena z gradbenimi mejami in predpisanimi gabariti. |
(3) Regulacijske linije so prikazane v
zazidalni situaciji. Regulacijska linija ločuje javne površine od
površin v zasebni lasti. |
(4) Tlorisne zasnove stavb so lahko
poljubne vendar omejene znotraj gradbenih meja. |
(5) Fasadni zidovi najvišje
stanovanjske etaže so odmaknjeni najmanj 2,0 m od vzdolžnih zidov etaže
pod njo, če je kota njenih tal v 7,0 m visokem pasu pod najvišjo
dopustno višino stavbe. |
(6) V zazidalni situaciji so prikazane
najvišje dopustne višine stavb v absolutni nadmorski višini. |
(7) Najvišje dopustne višine stavb,
vendar največ za 2,0 m, lahko presegajo: dimniki, instalacijske naprave,
sončni zbiralniki ali sončne celice, dostopi do strehe, ograje brez
polnil in naprave elektronske komunikacijske infrastrukture. |
(8) Najnižja kota prve etaže v
zazidalni enoti Z2 je najmanj 110,1 m nadmorske višine. |
(9) V zazidalni situaciji je prikazano
najmanjše število stanovanjskih etaž stanovanjskih objektov nad kletjo. |
(10) Kot prva etaža se šteje najnižja
etaža s stanovanji. |
(11) Zazidalni enoti M1 in M2 se lahko
združita ali preoblikujeta v tri stavbne enote. V tem primeru je
najvišja dopustna višina vmesne stavbe 124,0 m nadmorske višine. |
(12) Stavbe se umestijo tako, da so
čim bolj prilagojene obstoječim nivojem terena. Uvozi v garažne etaže so
v nižjem delu zazidalne enote. Garažne etaže se lahko združujejo med
zazidalnimi enotami. |
(13) Število kletnih etaž ni omejeno. |
(14) Vsi stanovanjski objekti morajo
biti opremljeni z osebnimi dvigali. |
|
11. člen |
|
(zasnova zelenih
površin) |
|
(1) Površine v neposredni okolici
stanovanjskih stavb morajo biti urejene kot zelenice oziroma površine za
pešce. |
(2) Streha nad garažno etažo se izvede
v sistemu zelene strehe. |
(3) Ob obstoječih odvodnih jarkih se
uredijo zelene površine s sonaravno urejeno strugo odvodnika, pešpotmi,
brvmi in parternimi ureditvami za sprehajalce, vodnim zadrževalnikom in
rastlinjem. Zadrževalnik oziroma niz zadrževalnikov se uredi kot
razširjena vodna površina z možnostjo zadrževanja povečanih količin
padavinskih voda. |
(4) Od drevesnih vrst so dovoljene
samo avtohtone vrste in sadno drevje. |
(5) Vzdolž glavne in stranskih ulic se
zasadijo drevoredi. |
(6) Območje vrtičkov (OV) je namenjeno
ureditvi vrtičkov za stanovalce v območju OPPN in vodnega zadrževalnika.
Vrtički se urejajo smiselno skladno s Sklepom o dispoziciji urejanja
vrtičkov na območju mesta Ajdovščina – Kresnice (Občinski svet Občine
Ajdovščina, št. 350-004/2013, 8. 3. 2013). |
|
12. člen |
|
(oblikovanje) |
|
(1) Tip strehe (ravna, enokapnica …)
mora biti enoten za stanovanjske stavbe v posameznem sklopu zazidalnih
enot. |
(2) Dovoljene barve fasad
stanovanjskih in garažnih stavb: barve po RGB barvni lestvici v sestavi
iz rdeče v razponu od 200 do 255, zelene v razponu od 200 do 255 in
modre v razponu od 100 do 255 pri čemer v barvni sestavi odtenek modre
ne sme presegati vrednosti rdeče ali zelene komponente. |
(3) RGB barvna lestvica je lestvica
osnovnih barv rdeče, zelene in modre komponente, definirana v digitalni
obliki, vsake v 256 odtenkih. |
(4) Dopustne do tudi druge barve
fasade, vendar ne smejo presegati 20 % površine posamezne fasade. |
(5) Barve fasade se določijo v
projektu za gradbeno dovoljenje (npr. navedba oznake barve in
proizvajalca). |
(6) Prezračevalne in klima naprave so
lahko nameščene samo znotraj objekta, v območju balkonov, teras in na
strehah. |
|
13. člen |
|
(statična
zasnova) |
|
Investitor objektov visokogradnje mora
poskrbeti, da se v skladu s predpisi opravijo predhodne geološke
raziskave o geomehanskih lastnostih tal in v skladu z rezultati teh
raziskav izvesti vse potrebne ukrepe za varno gradnjo. |
|
IV. ZASNOVA
PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
14. člen |
|
(splošno) |
|
(1) Pred začetkom gradnje je potrebno
trasirati, zakoličiti in zaščititi obstoječo gospodarsko javno
infrastrukturo in omogočiti nadzor upravljavca infrastrukture. |
(2) Gospodarska javna infrastruktura
se gradi na javnih zemljiščih. Ta določba ni obvezna za infrastrukturo v
neposredni bližini zasebnega priključka in v primeru odvodnje odpadnih
voda, ko zaradi reliefnih danosti ni mogoča izvedba gravitacijskega voda
v javnem zemljišču. |
(3) Stik med gospodarsko javno
infrastrukturo in zasebnim priključkom se mora izvesti na mestu, ki je
neovirano dostopen upravljavcu infrastrukture. |
(4) Gospodarska javna infrastruktura
vključno z zasebnimi priključnimi vodi izven stavb je podzemna.
Elektroenergetski vodi in omrežje elektronskih komunikacij se izvede
cevni kanalizaciji. |
(5) Gospodarska javna infrastruktura
in posegi v njene varovalne pasove se načrtujejo v skladu s smernicami
in projektnimi pogoji upravljavca. |
(6) Križanja gospodarske javne
infrastrukture se izvedejo v ustreznih horizontalnih in vertikalnih
odmikih. |
(7) Novi infrastrukturni vodi se
geodetsko posnamejo. Digitalni posnetek infrastrukture se dostavi
upravljavcu infrastrukturnega voda. |
|
IV.1 Pogoji za
prometno urejanje |
|
15. člen |
|
(ulice) |
|
(1) Glavni cestni priključek poteka
preko Ulice Milana Klemenčiča proti Bevkovi ulici. Stranski cestni
priključek je preko ulice Ribnik – spodnja cesta. Obe ulici se povežeta
z vmesno stransko ulico. |
(2) Značilni presek glavnih in
stranskih ulic je: vozišče širine 5,5 m, obojestranski drevored širine 3
m, pločnik širine 2,5 m. |
(3) Dovozne ulice k stavbam so
izvedene kot slepe ulice namenjene samo stanovalcem in njihovim
obiskovalcem. |
(4) V območju se dovoli motorni promet
samo z osebnimi in kombiniranimi vozili ter motorji. Tovorna vozila so
dovoljena samo za intervencijo in dostavo. |
(5) Najvišja dovoljena hitrost v
območju OPPN je 30 km/h. |
(6) V načrtu ureditve prometnih
površin je potrebno določiti ustrezne tehnične rešitve za preprečevanje
višjih hitrosti. |
|
16. člen |
|
(parkiranje) |
|
(1) Potrebno število parkirnih mest za
stanovalce in obiskovalce je potrebno urediti znotraj območja OPPN.
Parkirne površine se uredijo znotraj stavb; na odprtih površinah je
dovoljenih največ 10 % predvidenih parkirnih mest. |
(2) Parkirno mesto mora biti najmanj
velikosti 2,5 x 5,0 m. |
(3) Uvozi v garažne etaže se
prilagodijo zasnovi posameznih objektov, vendar tako, da ne bo bistveno
spremenjen koncept zazidalne situacije celotnega območja OPPN. |
|
17. člen |
|
(površine za
pešce) |
|
(1) Pešpoti se uredijo kot notranje
povezave med stavbami in ulicami ter povezave z obstoječimi potmi. V
sistemu pešpoti se uredijo tudi površine za zadrževanje na prostem. |
(2) Uredijo se pešpoti v povezavi z
vsemi obstoječimi pešpotmi, ki potekajo do območja OPPN. Predvidi se
nova peš povezava preko regionalne ceste proti trgovskemu središču. |
(3) Vse površine, ki so namenjene
pešcem, morajo biti brez višinskih ovir oziroma morajo zagotavljati
varno uporabo tudi funkcionalno oviranim osebam. Pločnik se ob prehodu
čez cesto izvede brez stopnje. |
(4) Pešpoti se lahko uredi tudi v
območju zelenih površin. |
(5) Prikaz poteka pešoti v grafičnem
delu OPPN je informativen. Dejanski potek se prilagodi skladno
arhitekturni zasnovi načrtovanih objektov vendar pa mora upoštevati
predvidene povezave. |
|
18. člen |
|
(kolesarske
poti) |
|
Promet s kolesi je dovoljen na
površinah namenjenim motornemu prometu. Pogojno je dopustno kolesarjenje
tudi na pešpoteh vendar ob upoštevanju prednosti pešcev in omejitvijo
hitrosti na 10 km/h. |
|
IV.2 Pogoji za
komunalno urejanje |
|
19. člen |
|
(vodovod in
hidrantno omrežje) |
|
(1) Območje OPPN se priključuje na
obstoječe mestno vodovodno omrežje v skladu z utemeljenimi pogoji
upravljavca. |
(2) V območju OPPN se izvede novo
vodovodno in hidrantno omrežje, tako da je zagotovljeno dvostransko
napajanje osnovnega vodovodnega omrežja. |
(3) Zasnova hidrantnega omrežja v
območju OPPN mora zadoščati za potrebe v območju OPPN. |
|
20. člen |
|
(odvajanje
odpadnih komunalnih voda) |
|
(1) V območju OPPN se zgradi ločen
kanalizacijski sistem. Stavbe se priključi na kanalizacijsko omrežje, ki
se priključi na obstoječe mestno kanalizacijsko omrežje v skladu z
utemeljenimi pogoji upravljavca. |
(2) Križanje kanalizacije z drugimi
infrastrukturnimi vodi se izvede z najmanj 0,5 m odmika. |
(3) Skozi območje OPPN poteka
obstoječi kanalizacijski vod. Ta vod se nadomesti z novim vodom, ki se
ga izvede tako, da poteka izven območij stavb. |
|
21. člen |
|
(odvajanje
odpadnih padavinskih voda) |
|
(1) Sistem odvodnje vključno z
varnostnimi prelivi mora omogočati odvajanje stoletnih voda, da se
prepreči poplavna ogroženost stanovanjskih stavb. |
(2) Odpadne padavinske vode iz
vodonepropustnih površin se vodi v zadrževalnike in od tu v nov
odvodnik. Odpadne padavinske vode iz vodoprepustnih površin se preko
drenaž vodi v nov odvodnik in preko njega v reko Hubelj. |
(3) Pri načrtovanju in izvedbi posegov
je potrebno upoštevati Hidravlično hidrološki elaborat, Corus inženirji
d.o.o., št. 034/17-102, datum maj 2017. V primeru izvedbe bistveno
drugačne tehnične rešitve, ki lahko vpliva na sistem odvodnje voda, je
potrebno izdelati nov hidravlično hidrološki elaborat in spremeniti
OPPN. |
(4) Pri izdelavi projektne in
izvedbene dokumentacije je potrebno upoštevati mnenje Direkcije RS za
vode št. 35024-84/2017-8, datum 25. 9. 2017. |
(5) K projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja za gradnjo gospodarske javne infrastrukture
območja je potrebno pridobiti vodno soglasje. |
(6) Območja faz odvodnje padavinskih
voda so prikazana na risbi št. 6c, Infrastruktura: kanalizacija odpadnih
padavinskih voda. |
(7) Pred gradnjo stavb je potrebno
izvesti omilitvene ukrepe za posamezno fazo odovodnje padavinskih voda: |
– pred izvedbo gradenj v obmjočju OPPN
je potrebno izvesti nov odvodnik padavinskih voda v reko Hubelj
(prikazano na risbi št. 6a, Infrastruktura: kanalizacija odpadnih voda –
širše); |
– pred izvedbo gradenj v območju faze
I je potrebno izvesti zadrževalnik A prostornine vsaj 343 m3,
ki se ga priključi na nov odvodnik; |
– pred izvedbo gradenj v območju faze
II je potrebno izvesti zadrževalnik B prostornine vsaj 359 m3,
ki se ga priključi na nov odvodnik; |
– padavinski odtok z vodonepropustnih
površin v območju faze III se priključi na zadrževalnik B. |
(8) Padavinske vode z vodonepropustnih
površin se zadržujejo v zadrževalnikih A in B, ki imata skupni dušeni
stoletni pretok največ 0,09 m3/s.
Kot vodonepropustne površine (npr. strehe in asfaltne površine) se
štejejo površine s koeficientom odtoka k>0,80. |
(9) Padavinske vode z vodopropustnih
površin se zadržuje v podtalju. Kot vodopropustne površine (npr.
travnate površine) se štejejo preostale površine, vključno s tlakovanimi
površinami pešpoti, ki se odvodnjavajo preko razpršene odvodnje na
okoliške zatravljene površine. Vodopropustne travnate površine morajo
zagotavljati infiltracijo in zadrževanje padavin v podtalju. Koeficient
odtoka teh površin je k<0,30. Izvesti je prepustni sloj debeline vsaj
0,5 m s koeficientom prepustnosti med 1,0 in 5,0x10-4 m/s. Zagotoviti je
čas koncentracije vsaj 1,5 ure. Precedne vode iz teh zemljin se preko
drenaž vodi v nov odvodnik padavinskih voda. |
(10) Pri načrtovanju gradenj v
območjih posameznih faz odvodnje padavinskih voda je potrebno upoštevati
velikosti posameznih prispevnih površin (velikost utrjenih površin) kot
je predvideno v Hidravlično hidrološkem elaboratu. |
(11) Zadrževalniki se lahko izvedejo
kot suhi, mokri ali vkopani bazeni. Če se izvede mokri zadrževalnik, se
kot zadrževalna prostornina upošteva samo prostornina nad stalno
prisotno vodo. Dušenje pretokov iz zadrževalnikov se izvede z ustreznimi
dušilkami. |
(12) Zadrževalniki se izvedejo tako,
da ne pride do vdora talnih voda vanje in da je preprečeno izcejanje
zadržane vode v tla. Zadrževalniki se morajo vdrževati tako, da se
trajno ohranja njihova namembnost. |
(13) Kota pritličja stavbe v zazidalni
enoti Z2 ne sme biti nižja od absolutne kote 110,10 m. |
(14) Okrog temeljev in kleti stavb se
izvedejo globoke drenaže, ki se jih priključi na nov odvodnik odpadnih
padavinskih voda. |
(15) Sistem odvodnje odpadnih
padavinskih voda se izvede tako, da bo mogoče na nov odvodnik
priključiti vode iz širšega območja. Dodatna obremenitev novega
odvodnika s temi vodami ni vsebina tega OPPN. V primeru uporabe novega
odvodnika za vode iz širšega območja je potrebno izdelati novo
hidrološko hidravlično analizo. |
(16) Padavinske vode iz območja
gradbene parcele je potrebno prestrezati tako, da ne prehajajo po
površini na sosednja zemljišča. |
(17) Novogradnje stavb morajo imeti
urejeno delno zadrževanje padavinskih voda za potrebe zalivanja zelenih
površin in območja vrtičkov. |
(18) Obvezna je priključitev odvodnje
odpadnih padavinskih voda na javni sistem odvodnje. Individualno
odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih voda ni dovoljeno. |
|
22. člen |
|
(komunalni
odpadki) |
|
(1) Komunalne odpadke se zbira na
ekoloških otokih za ločeno zbiranje odpadkov. |
(2) Ob enem ekološkem otoku se uredi
površina za zbirno mesto občasnih zbiranj posebnih odpadkov. |
(3) Število, velikost in lokacije
ekoloških otokov se prilagodi dejanskim potrebam v skladu s predpisanim
načinom zbiranja komunalnih odpadkov. Ekološke otoke se umešča smiselno
skladno s predlagano dispozicijo v grafičnem delu OPPN. |
|
IV.3 Pogoji za
energetsko in telekomunikacijsko urejanje |
|
23. člen |
|
(elektroenergetika) |
|
(1) V območju OPPN se zgradi
transformatorska postaja (ena ali več). Moč nove transformacije se
določi na osnovi pričakovanih obremenitev z električno energijo. Izvede
se vzankanje nove transformatorske postaje v cevni kanalizaciji. Cevna
kanalizacija mora omogočati tudi razvod za napajalne nizkonapetostne
kable. Za izvedbo priključkov do posameznih objektov se predvidi
ustrezno število razdelilnih omar. |
(2) Obstoječi visokonapetostni in
nizkonapetostni kabli se prestavijo izven območja načrtovanih stavb in
zasebnih zemljišč. |
(3) Za izgradnjo elektroenergetskih
naprav je potrebno izdelati projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja
in za izvedbo. Potrebno je izdelati idejne rešitve napajanja za vse
stavbe v območju OPPN. |
(4) Jaški kabelske kanalizacije in
transformatorska postaja so dostopni iz javnih površin. |
|
24. člen |
|
(plinovodno
omrežje) |
|
(1) Energetska oskrba novo načrtovanih
objektov za potrebe ogrevanja se predvidi z zemeljskim plinom iz javnega
distribucijskega omrežja v kombinaciji z obnovljivimi energetskimi viri. |
(2) Operater distribucijskega sistema
gradi in širi osnovno plinovodno omrežje skladno z določili s
koncesijske pogodbe pod pogojem, da mu prihodki iz omrežnine krijejo
stroške investicijskih vlaganj. V nasprotnem primeru mora investitor
načrtovanih objektov kriti nesorazmerni del investicij v plinovodno
omrežje. |
(3) Za posamezen objekt se predvidi
samostojen priključni plinovod, katerega lastniki bodo končni odjemalci. |
(4) Pogoje in način priključevanja na
omrežje zemeljskega plina določa Odlok o načinu izvajanja lokalne
gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja
zemeljskega plina in gospodarske javne službe dobave zemeljskega plina
tarifnim odjemalcem v občini Ajdovščina (Uradni list RS, št. 34/07) in
sistemska obratovalna navodila. |
(5) Pri umeščanju plinovodnega omrežja
v prostor in določitvi odmikov od ostale komunalne infrastrukture je
potrebno, poleg vseh veljavnih predpisov in normativov, upoštevati
Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje
plinovodov z največjim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS,
št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1 in nadaljnje dopolnitve). |
|
25. člen |
|
(javna
razsvetljava) |
|
(1) Vse prometne površine in pločniki
se osvetljujejo z javno razsvetljavo. |
(2) Osvetlitev mora biti omejena na
prometne in peš površine. |
|
26. člen |
|
(elektronske
komunikacije) |
|
Območje OPPN se opremi z elektronskim
komunikacijskim kabelskim omrežjem, ki se priključuje na obstoječe
kabelsko omrežje na robu območja OPPN. Omrežje mora obsegati ustrezne
priključke do vseh načrtovanih objektov. |
|
V. REŠITVE IN
UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE |
|
27. člen |
|
(vplivi na
okolje) |
|
S transportnih in gradbenih površin
ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu,
tekočin, odpadne embalaže in gradbenih materialov. |
|
28. člen |
|
(varstvo voda) |
|
(1) Posegi v prostor ne smejo
poslabševati stanja voda, morajo omogočati varstvo pred škodljivim
delovanjem voda, morajo ohranjati naravne procese, naravno ravnovesje
vodnih in obvodnih ekosistemov. |
(2) Posegi se morajo izvajati tako, da
se z gradnjo stavb ne posega v vodonosne plasti oziroma, da se ne
zmanjša prostornina vodonosnika ali preseka toka podzemne vode. |
(3) Vsi objekti in naprave s
pripadajočo infrastrukturno in zunanjo ureditvijo morajo biti izven
vodnega in priobalnega zemljišča. Priključni infrastrukturni vodi, ki
prečijo vodotok se izvedejo tako, da je število prečkanj vodotoka čim
manjše. V delih kjer infrastruktura poteka vzporedno z vodotokom jo je
potrebno izvesti izven vodnega in priobalnega zemljišča. Izjeme so
dovoljene samo na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene
in pri čemer se z gradnjo ne sme zmanjšati svetlega profila vodotoka. V
tem primeru je potrebno predvideti ustrezno zavarovanje brežin. Gradnja
jaškov v strugi in brežini vodotoka ni dovoljena. |
|
29. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) Upoštevati je potrebno normative
glede dopustnih emisij iz objektov in dejavnosti v območju OPPN. |
(2) Kurjenje na prostem ni dovoljeno. |
(3) Zasnova in uporaba objektov mora
zagotavljati ustrezno kakovost zraka v bivalnih prostorih. |
|
30. člen |
|
(varstvo pred
hrupom) |
|
V območju OPPN velja III. stopnja
varstva pred hrupom v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa
v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10). |
|
31. člen |
|
(varstvo tal) |
|
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da
se prizadene čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene
površine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so
tla manj kvalitetna. Pri gradnji se uporabijo prevozna sredstva in
gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katere
obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Treba je
predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki
vsebujejo škodljive snovi. |
(2) V času gradnje mora biti gradbišče
omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico poseganja. |
(3) V času izvedbe se določi območje
gibanja motornih vozil in strojev in prepove manipulacijo na ostalih
površinah. |
|
32. člen |
|
(svetlobno
onesnaževanje) |
|
Za osvetljevanje zunanjih površin se
lahko koristijo samo takšne svetilke, ki omogočajo osvetljavo talnih
površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Dovoljena je uporaba
žarnic s čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe. Sistem
osvetljevanja mora delovati tako, da v drugem delu noči ostane prižgano
minimalno število luči. |
|
VI. REŠITVE IN
UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI,
VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
33. člen |
|
(požarna
varnost) |
|
(1) Za potrebe zagotavljanja požarnega
varstva se izvede ustrezno hidrantno omrežje z zagotovljenimi količinami
potrebne požarne vode, ustrezne odmike od meje parcel in med objekti ter
potrebne protipožarne ločitve, intervencijske poti, neovirane in varne
dovoze, dostope in delovne površine za intervencijska vozila. |
(2) Vse ulice morajo omogočati
intervencijski dovoz. Določene pešpoti med objekti morajo biti zasnovane
tudi za potrebe intervencijskega dovoza. |
(3) Stavbe morajo biti projektirane,
grajene in vzdrževane tako, da njihova konstrukcija ob požaru ohrani
potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki je za posamezno skupino
objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov. |
(4) Izpolnjevanje bistvenih zahtev
varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v
elaboratu zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v
elaboratu študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni
objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti. |
|
34. člen |
|
(druge nesreče) |
|
(1) V območju OPPN ni ogroženih
območij glede visoke podtalnice, plazovitosti in plazljivosti. Glede na
dopustne dejavnosti v območju ni verjetna možnost razlitja nevarnih
snovi. |
(2) Za odvračanje poplavne nevarnosti
je potrebno izvesti ukrepe iz 21. člena tega odloka. |
(3) Konstrukcijska zasnova objektov
mora biti izvedena protipotresno varno za projektni pospešek tal 0.175 g
(povratna doba 475 let). |
(4) Zasnova objektov mora upoštevati
geološko geomehanske raziskave terena, ki jih je potrebno opraviti pred
izdelavo konstrukcijske zasnove objektov. |
(5) Do vsakega objekta se omogoči
dovoz za intervencijo in dostavo, ki mora biti brez višinskih ovir. |
(6) Na severovzhodni parcelni meji
parc. št. 1393/2 je zaradi verjetne lokacije neeksplodirane bombe pred
začetkom izkopov potrebno izvesti raziskavo za natančno lociranje bombe. |
|
VII. ETAPNOST
IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
35. člen |
|
(etapnost) |
|
(1) Pred začetkom gradenj v območju
OPPN je potrebno: |
– izvesti parcelacijo za zagotovitev
javnih površin, |
– izdelati načrt gospodarske javne
infrastrukture in priključkov na obstoječe omrežje. |
(2) Gospodarska javna infrastruktura
se lahko načrtuje in izvede v celotnem obsegu naenkrat oziroma delno
glede na trenuten obseg načrtovane pozidave. V primeru delne izvedbe
gospodarske javne infrastrukture mora biti le-ta usklajena z zasnovo
omrežja celotnega območja in dimenzionirana glede na potrebe celotnega
območja. |
(3) Dopustna je gradnja posameznih
objektov sočasno z gradnjo javnega infrastrukturnega omrežja. |
(4) Pogoj za uporabo zgrajenega
objekta je izvedena gospodarska javna infrastruktura za predmetni objekt
ter urejene zunanje površine. |
(5) Zaporedje pozidave zazidalnih
enot: S1, S2, S3, S4, S5, M1, M2, Z1 in Z2. |
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se
lahko zazidalni enoti M1 in M2 gradita tudi pred gradnjo S3, S4 ali S5
ter zazidalni enoti Z1 in Z2 pred gradnjo M1 in M2. |
(7) Pri načrtovanju zazidalne enote S1
in S3 je potrebno predvideti nadaljnjo povezavo za zazidalne enote S2
oziroma S4. Predvideti je potrebno povezavo z garažno etažo in
infrastrukturnimi priključki. |
(8) Pred izvedbo pozidave v območju
faze I odvodnje padavinskih voda je potrebno izvesti zadrževalnik A in
nov odvodnik do reke Hubelj. |
(9) Pred izvedbo pozidave v območju
faze II odvodnje padavinskih voda je potrebno izvesti zadrževalnik B in
ga priključiti na nov odvodnik do reke Hubelj. |
|
VIII. VELIKOST
DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH
REŠITEV |
|
36. člen |
|
(odstopanja) |
|
(1) Dovoljena odstopanja od
funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev so določena pri
posameznih vsebinah v tem odloku. |
(2) Dopustne so spremembe tras
posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture ter priključkov zaradi
zagotavljanja ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora pod
pogojem, da z načrtovanimi spremembami soglašajo upravljavci posameznih
omrežij. |
(3) Potek pešpoti in vhodov v objekte
prikazanih v kartografskem delu je informativen. Dejanski potek se
prilagodi terenu in arhitekturni zasnovi ob zagotavljanju vseh
prikazanih peš povezav. |
|
IX. USMERITVE ZA
DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA |
|
37. člen |
|
(prenehanje
veljavnosti) |
|
(1) OPPN lahko preneha veljati, ko so
izvedeni vsi predvideni posegi in pridobljena uporabna dovoljenja za vse
objekte. |
(2) Če se veljavnost OPPN prekine
preden so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, je za
izvajanje posegov v območju OPPN potrebno sprejeti ustrezni nadomestni
prostorski dokument. |
(3) Po prenehanju veljavnosti OPPN se
posegi v območju urejajo skladno z občinskim prostorskim načrtom. |
|
X. KONČNE
DOLOČBE |
|
38. člen |
|
(razveljavitev) |
|
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo
veljati: |
– Odlok o zazidalnem načrtu Ribnik SB
II (Uradno glasilo, št. 3/91, Uradni list RS, št. 81/06), |
– Program priprave za spremembo in
dopolnitev zazidalnega načrta Ribnik SB II (Uradni list RS, št. 79/04)
in |
– Sklep o začetku priprave sprememb in
dopolnitev Zazidalnega načrta Ribnik SB II (Uradni list RS, št. 95/08). |
|
39. člen |
|
(vpogled) |
|
OPPN je na vpogled na Občini
Ajdovščina. |
|
40. člen |
|
(uveljavitev) |
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan
po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 3505-1/2016 |
Ajdovščina, dne 2. oktobra 2017 |
|
Župan |
Občine Ajdovščina |
Tadej Beočanin l.r. |