Na podlagi določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih
(Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS,
št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ in 101/13 – ZDavNepr), 218., 218.a,
218.b, 218.c, 218.d člena Zakona o graditvi objektov
(Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr.,
92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 –
ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15),
59. člena Zakona o
izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024
(Uradni list RS, št. 150/22), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 61/20 –
ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 3. in 17. člena
Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13,
74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 27/17 – ZPro,
73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE, 195/20, 5/21 – odl. US, 15/21 –
ZDUOP, 123/21 – ZPrCP-F) ter na podlagi 17. člena
Statuta Občine Zagorje ob Savi
(Uradni list RS, št. 30/15) je Občinski svet Občine Zagorje ob Savi na
7. redni seji dne 6. 11. 2023 sprejel |
|
O D L O K |
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine
Zagorje ob Savi |
|
SPLOŠNA DOLOČILA |
|
1. člen |
|
S tem odlokom se sprejmejo podlage za odmero nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča (v
nadaljevanju: nadomestilo), ki določajo: |
– območje za plačilo nadomestila, |
– vrste zemljišč, |
– zavezance za plačilo nadomestila, |
– merila za določitev višine nadomestila, |
– merila za oprostitev plačila nadomestila, |
– kazni za neupoštevanja določil tega odloka. |
|
OBMOČJE ZA PLAČILO NADOMESTILA |
|
2. člen |
|
Nadomestilo se plačuje za stavbna zemljišča na celotnem območju Občine
Zagorje ob Savi, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: |
– dostop do zemljišča po javni cesti, |
– možnost priključitve na električno energijo, |
– možnost priključitve na javni vodovod, |
– možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje, ali če je dovoljena
gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav. |
|
VRSTA
ZEMLJIŠČ, ZA KATERA SE PLAČUJE NADOMESTILO |
|
3. člen |
|
(1) Zazidana stavbna zemljišča |
Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tiste zemljiške
parcele ali njihovi deli, na katerih je zgrajena, oziroma se na podlagi
dokončnega gradbenega dovoljenja gradi katerakoli vrsta stavbe ali
gradbeno inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne
infrastrukture. |
Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene
določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine
zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s
faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se
šteje za nezazidano stavbno zemljišče. |
Za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča se uporabljajo
uradni podatki Geodetske uprave RS (v nadaljevanju: GURS), ki se
nanašajo na dele stavb (kataster nepremičnin – površina dela stavbe
zmanjšana za odprte površine). |
Dejansko rabo (namembnost) dela stavbe se določi na osnovi uradnih
podatkov GURS, ki se nanašajo na del stavbe. |
Če v uradnih evidencah ni ustreznega podatka glede na določila tega
člena, ali je le-ta pomanjkljiv ali ni pravilen, občinska uprava ali
zavezanec za plačilo nadomestila o tem obvesti pristojno enoto GURS, da
le-ta pridobi prave podatke. Do pridobitve podatkov GURS-a občina lahko
uporablja podatke iz drugih uradnih evidenc, ki so ji na voljo (projekt
za pridobitev gradbenega dovoljenja, podatki za izdajo odločbe o plačilu
komunalnega prispevka, ortofoto posnetek). Občina lahko tudi pozove
lastnika objekta, da sporoči pravilne podatke. Postopek uskladitve
podatkov se izvaja skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje
nepremičnin. |
(2) Nelegalne gradnje |
V primeru nelegalne gradnje plačevanje nadomestila za uporabo zazidanega
stavbnega zemljišča ne vpliva na njeno legalizacijo oziroma na izdajo in
izvršitev inšpekcijskega ukrepa. |
Obveznost plačevanja nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega
zemljišča preneha, ko se stavba oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen
brez gradbenega dovoljenja, odstrani in vzpostavi prejšnje stanje in ko
investitor oziroma lastnik zemljišča, na katerem je stala takšna stavba
oziroma del stavbe, to dejstvo sporoči občini, hkrati pa se uvede
obveznost plačevanja nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega
zemljišča, če leži takšno zemljišče na območju, za katerega je občina
določila, da se na njem plačuje takšno nadomestilo. Če pa se za stavbo
oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja,
pridobi gradbeno dovoljenje oziroma se takšna gradnja legalizira, se
takšna gradnja ne šteje za novo gradnjo in se zato s plačevanjem
nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča nadaljuje. |
(3) Nezazidana stavbna zemljišča |
Za nezazidana stavbna zemljišča se šteje tista parcela ali del parcele,
za katero je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njej
dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za
potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture,
znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja
gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne
infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega
in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne
uprave. |
Če zazidano stavbno zemljišče nima določene gradbene parcele, se
nezazidani del stavbnega zemljišča določi tako, da se od površine
parcele odšteje fundus objekta pomnožen s faktorjem 1,5, in sicer za
objekte, ki niso objekti javne gospodarske infrastrukture in izpolnjuje
vse zahteve prvega odstavka tega člena. |
Ne glede na določbe tega člena, se kot nezazidano stavbno zemljišče
štejejo tudi zemljiške parcele, za katere je s prostorsko izvedbenim
aktom določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih
surovin, če: |
– je s prostorsko izvedbenim aktom določeno, da se po opustitvi
izkoriščanja na njih izvede sanacija tako, da se namenijo za gradnjo; |
– je za takšno izkoriščanje na njih že podeljena koncesija, vendar se z
izkoriščanjem na njih še ni začelo; |
– se je z izkoriščanjem na njih že prenehalo in je s prostorsko
izvedbenim aktom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja izvede
sanacija tako, da se vzpostavi prejšnje stanje oziroma da se na njih
uredijo kmetijska zemljišča ali gozd, takšna sanacija pa še ni izvedena. |
Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na površino
parcele ali dela parcele, ki ustreza pogojem iz tega člena. |
Nezazidana stavbna zemljišča so tista, na katerih je zagotovljena oskrba
s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov
ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za katerega je
občina z odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za
uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. |
Da je zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in
odstranjevanje odpadkov se šteje, če imajo takšne parcele urejen dostop
do javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke
na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno
kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma
malih čistilnih naprav. |
|
ZAVEZANEC ZA PLAČILO NADOMESTILA |
|
4. člen |
|
Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik ali neposredni uporabnik
zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe oziroma drugega objekta
(imetnik pravice razpolaganja, najemnik stanovanja oziroma poslovnega
prostora). |
V primeru solastništva se lahko solastniki medsebojno dogovorijo, kdo je
zavezanec za plačilo nadomestila in o tem pisno obvestijo Občino
Zagorje. V primeru da do dogovora med solastniki ne pride, se
nadomestilo odmeri vsakemu solastniku sorazmerno z njegovim lastniškim
deležem. |
|
OBMOČJA, NA KATERIH SE PLAČUJE NADOMESTILO |
|
5. člen |
|
NUSZ se odmeri za celotno območje Občine Zagorje ob Savi. Območje občine
je razdeljeno na 3 območja, in sicer: |
1 Območje: |
– Naselje Zagorje ob Savi |
– del naselja Kisovec |
– del naselja Izlake |
– del naselja Dolenja vas |
– del naselja Loke pri Zagorju |
– del naselja Izlake |
– del naselja Podkraj |
– del naselja Potoška vas. |
2 Območje: |
– del naselja Izlak |
– del naselja Zgornji Prhovec |
– del naselja Podlipovica |
– del naselja Orehovica |
– del naselja Selo |
– del naselja Šklendrovec. |
3 Območje: |
Vse ostale ulice in naselja na območju Občine Zagorje ob Savi, ki so
opremljena vsaj z javnim vodovodom, električno energijo in dostopom po
javni cesti. |
Kartografski prikaz območij je sestavni del odloka in se nahaja v
Prilogi št. 1 |
|
MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA |
|
6. člen |
|
Merila za določitev višine nadomestila so: |
– Lega stavbnega zemljišča, ki je opredeljeno v 5. členu odloka, |
– Dejanska raba zemljišča, ki je opredeljena v 7. in 8. členu odloka, |
– Opremljenosti zemljišča s komunalno infrastrukturo, ki je opredeljena
v 8. členu tega odloka. |
|
7. člen |
|
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od
dejanske rabe delov stavb za zazidana stavbna zemljišča in od površine
nezazidanih stavbnih zemljišč. |
Pri zazidanih stavbnih zemljiščih se upošteva neto tlorisna površina
dela stavbe zmanjšana za površino odprtih prostorov (odprti balkoni,
odprte lože, odprte terase in podobno), pri nezazidanih stavbnih
zemljiščih pa se upošteva površina dela parcele na katerem je dejansko
mogoče graditi objekte. |
Za poslovne površine se po tem odloku štejejo tudi gradbeno inženirski
objekti, ki niso objekti javne gospodarske infrastrukture, nepokrita
skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, kampi, teniška igrišča,
hipodromi, odprti bazeni in kopališča, ter vsi ostali infrastrukturni
objekti in površine, ki služijo za opravljanje poslovnih dejavnosti in
niso objekti gospodarske javne infrastrukture. |
Za nezazidana stavbna zemljišča se upošteva celotna površina parcele,
del parcele, ki izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 3. člena, oziroma
tisti del parcele na katerem je mogoče zgraditi objekt, kot to določa
občinski prostorski načrt, občinski podrobni prostorski načrt ali
državni prostorski načrt. |
|
DEJANSKA RABA DELOV STAVB |
|
8. člen |
|
Glede na namembnost oziroma vrsto dejanske rabe delov stavb se zazidana
stavbna zemljišča točkujejo z naslednjim številom točk: |
Dejanska raba dela stavbe |
Opis – dejanske rabe |
Točke 1 obm. |
Točke 2 obm. |
Točke 3 obm. |
Stanovanjska raba |
1, 3, 4, 60 |
Stanovanje v enostanovanjski stavbi |
130 |
105 |
80 |
2, 47 |
Stanovanje – večstanovanjske stavbe |
110 |
95 |
80 |
15, 16 |
Garaža kot samostojni objekt |
130 |
105 |
80 |
Gostinska raba |
6, 7, 48, 55 |
Hoteli, gostilne, bifeji, točilnice, vinotoči,
restavracije |
700 |
600 |
500 |
Javna uprava upravna |
8, 12, 13, 14 |
Poslovni prostor javne uprave |
400 |
300 |
200 |
Poslovna raba |
9, 42, 49, 53 |
Poslovni deli stavbe, banka, pošta, zavarovalnice … |
700 |
600 |
500 |
Trgovska raba in druge storitvene dejavnosti |
10 |
Trgovski del stavbe |
700 |
600 |
500 |
11, 52 |
Bencinski servis |
800 |
700 |
600 |
Industrijska raba in skladišča |
17, 18, 19, 20, 21 |
Industrijske stavbe |
630 |
530 |
430 |
Raba splošnega družbenega pomena |
22, 23, 24, 25, 26, 43, 44, 50, 51 |
Stavbe za kulturo, razvedrilo, šport, muzej, arhiv,
knjižnica, izobraževanje, zdravstvo regionalnega oziroma
državnega pomena |
400 |
300 |
200 |
Kmetijska raba |
27 |
Hlev – za intenzivno (tržno) rejo živali |
250 |
225 |
200 |
45 |
Rastlinjak za intenzivno (tržno) rastlinsko pridelavo |
250 |
225 |
200 |
Druga stavbna zemljišča |
|
Druge poslovne površine, kot so nepokrita skladišča,
interna parkirišča, delavnice na prostem parkirišča trajnejšega
značaja, kampi, teniška igrišča, hipodromi, odprti bazeni,
kopališča … namenjena pridobitni dejavnosti, gradbeno inženirski
objekti, ki niso javna gospodarska infrastruktura |
250 |
225 |
200 |
Nezazidana stavbna zemljišča |
45 |
40 |
35 |
|
OPREMLJENOST STAVBNEGA ZEMLJIŠČA |
|
9. člen |
|
Opremljenost stavbnega zemljišča (zazidanega in nezazidanega) s
komunalno infrastrukturo se ovrednoti z naslednjimi točkami: |
Opis opremljenosti |
Število točk |
Cesta (protiprašna cestna površina) |
20 |
Cesta (makadamska izvedba) |
18 |
Kanalizacija |
20 |
Vodovodno omrežje |
20 |
Električno omrežje |
20 |
Plinovodno ali toplovodno omrežje |
20 |
|
DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA |
|
10. člen |
|
Višina nadomestila se določi po naslednji formuli: |
Nadomestilo = površina dela stavbe x število točk (seštevek točk za
dejansko rabo dela stavbe glede na območje in komunalne opreme) x
vrednost točke. |
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je
določena posebej za m2 zazidanih stavbnih zemljišč in posebej
za m2 nezazidanih stavbnih zemljišč. |
Vrednost točke za zazidana stavbna
zemljišča v letu 2024 znaša |
0,003388. |
Vrednost točke za nezazidana stavbna
zemljišča v letu 2024 znaša |
0,001694. |
Vrednost točke za odmerno leto se z ugotovitvenim sklepom župana letno
revalorizira s količnikom, ugotovljenim na podlagi letnega indeksa rasti
cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada RS, za
obdobje pred letom za katero se nadomestilo odmerja, če je količnik
večji od ena. Ugotovitveni sklep se objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
V primeru drugačne določitve vrednosti točke, kot je določena v
prejšnjem odstavku, novo vrednost točke določi Občinski svet Občine
Zagorje ob Savi, na predlog župana. |
|
NAČIN
PLAČEVANJA |
|
11. člen |
|
Odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča izda
zavezancu pristojni organ v Finančni upravi RS, ki tudi vodi postopek
odmere, pobiranja in vračanja, izterjave, odpisa nadomestila zaradi
neizterljivosti, zastaranja, plačila obresti in druge postopke v skladu
s predpisi s tega področja. |
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačujejo zavezanci – fizične
osebe glede na višino nadomestila v enem do štiri obrokih, zavezanci –
pravne osebe pa v 12 mesečnih obrokih. |
|
PRIDOBIVANJE PODATKOV ZA ODMERO NADOMESTILA |
|
12. člen |
|
(1) Podatke o zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljiščih za izračun
nadomestila se pridobijo iz uradnih evidenc Geodetske uprave RS,
prostorskih aktov, ki veljajo na območju Občine Zagorje ob Savi in
pristojnih organizacijah, ki vodijo katastre infrastrukturnih vodov, ki
vplivajo na višino nadomestila. |
(2) Občina Zagorje ob Savi lahko zavezance na krajevno običajen način
pozove, da potrdijo pravilnost podatkov, ki jih je Občina Zagorje
pridobila iz uradnih evidenc. Če se z njimi ne strinjajo, morajo podatke
spremeniti pri pristojnem organu in spremembe sporočiti Občini Zagorje. |
(3) Zavezanec mora sporočiti pristojnemu občinskemu organu, podatke, ki
so potrebni za odmero nadomestila – če ti podatki še niso v evidenci
GURS. |
Če nastane oziroma preneha obveznost za plačilo nadomestila po tem
odloku, ali pride do sprememb v podatkih, ki vplivajo na izračun
nadomestila med letom, mora zavezanec prijaviti spremembe za odmero
nadomestila v petnajstih dneh od nastanka spremembe. |
Za tekoče odmerno leto se lahko upoštevajo le spremembe, ki bodo
sporočene do 31. 12. preteklega leta, naknadne spremembe se bodo
upoštevale za odmero v naslednjem letu. |
|
OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA |
|
13. člen |
|
Oprostitve plačila nadomestila so upravičeni: |
(1) za dobo 5 let občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del
stavbe, ki je zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo,
če je v ceni stanovanja ali družinske hiše ali neposredno plačal
komunalni prispevek. Oprostitev začne teči z dnem začetka uporabe
stanovanjske hiše ali posameznega dela stanovanjskega objekta. Kar
zavezanec dokazuje s potrdilom upravne enote o prijavi stalnega
bivališča na naslovu, ki je predmet oprostitve, oziroma drugo ustrezno
dokazilo. Vlogo za oprostitev mora vložiti občan sam z ustreznim
dokazilom. |
(2) zavezanec, ki prejema socialno podporo. |
Zavezanci morajo vlogo za oprostitev vložiti za tekoče leto odmere do
28. 2., sicer začnejo odobrene vloge veljati za naslednje odmerno leto. |
|
14. člen |
|
O oprostitvah plačila nadomestila odloča na podlagi pisnega zahtevka
občinska uprava Zahtevek za oprostitev plačila nadomestila skupaj z
dokazili vloži zavezanec na vložišče Občine Zagorje ob Savi. |
|
KAZENSKE DOLOČBE |
|
15. člen |
|
Za prekršek iz tretjega odstavka 12. člena se z globo 850 EUR se kaznuje
pravna oseba oziroma 650 EUR podjetnik posameznik, ki: |
– ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so potrebni za odmero
nadomestila – če ti podatki še niso v evidenci GURS, |
– prijavi nepravilne podatke za odmero nadomestila, |
– ne prijavi spremembe za odmero nadomestila v petnajstih dneh od
nastanka spremembe, |
– odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek iz prejšnjega
odstavka tega člena z globo 250 EUR. |
Za prekršek iz tretjega odstavka 12. člena se z globo 150 EUR kaznuje
fizična oseba. |
Kazen izda pristojni občinski organ. |
|
KONČNE DOLOČBE |
|
16. člen |
|
Z dnem uveljavitve tega odloka, prenehajo Odlok o nadomestilu za uporabo
stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Zasavja št. 8/2003, Uradni list RS,
št. 123/04, 59/13). |
|
17. člen |
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2024 |
|
Št. 007-0002/2022 |
Zagorje ob Savi, dne 6. novembra 2023 |
|
Župan |
Občine Zagorje ob Savi |
Matjaž Švagan |