|
Na podlagi 12. člena in 17. do 34. člena
Zakona o urejanju
prostora (ZureP-1 Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 10. člena
Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95, 72/99,
65/02 in 43/07) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na redni 6.
redni seji dne 18. 6. 2007 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o lokacijskem načrtu
za apartmajsko naselje na Treh kraljih na Pohorju |
|
|
I. UVODNA DOLOČILA |
|
|
1. člen |
|
|
(predmet odloka) |
|
|
S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za apartmajsko
naselje na Treh kraljih na Pohorju skladno s programom priprave (Uradni
list RS, št. 56/05). V skladu z odločbo Ministrstva za okolje št.
354-09-218/2005 dne 4. 7. 2005 je bilo potrebno izvesti postopek
celovite presoje vplivov na okolje. Okoljsko poročilo, okoljsko poročilo
z dodatkom za varovana območja, revizijsko poročilo in izjavi o
dopolnitvi projektne dokumentacij ter mnenje MOP o ustreznosti
okoljskega poročila so sestavni del plana. |
|
|
Lokacijski načrt je izdelal BIRO 2001 Maksimilijana Ozimič
Zorič s.p. s številko projekta 02/05-LN/05, v septembru 2006. |
|
|
Okoljsko poročilo za LN za apartmajsko naselje na Treh
kraljih je v septembru 2006 izdelal ICRO - inštitut za celostni razvoj
in okolje, Domžale, s številko projekta 110/06-OP. |
|
|
Okoljsko poročilo za LN Apartmajsko naselje na Treh
kraljih na Pohorju - dodatek za varovana območja, je izdelal septembra
2006 Center za kartografijo favne in flore. |
|
|
Revizijsko poročilo za obe okoljski poročili je izdelal
Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o. s številko projekta 2822/06 avgusta
2006. |
|
|
2. člen |
|
|
(sestavni deli
občinskega lokacijskega načrta) |
|
|
Vsebina lokacijski načrta iz prejšnjega člena: |
|
|
I. SPLOŠNI DEL: |
|
|
- registracija podjetja |
|
|
- potrdilo o pridobljenem statusu pooblaščenega
prostorskega načrtovalca |
|
|
- izjava odgovornega prostorskega načrtovalca |
|
|
II. ODLOK |
|
|
III. KAZALO VSEBINE KARTOGRAFSKEGA DELA: |
|
|
1.0 NAČRT
NAMENSKE RABE PROSTORA |
|
|
1.1 Izsek iz
plana M 1:5000 |
|
|
1.2. Izsek iz
interaktivnega atlasa |
|
|
1.3. Kopija
katastrskega načrta M 1:2880 |
|
|
1.4. Geodetski
načrt stanja terena M 1:500 |
|
|
2.0 NAČRT
UREDITVENEGA OBMOČJA Z |
|
|
NAČRTOM
PARCELACIJE |
|
|
2.0. Načrt
gradbenih parcel v |
|
|
katastrski
situaciji M 1:1000 |
|
|
2.1. Načrt
gradbenih parcel s prikazom |
|
|
elementov za
zakoličenje M 1:500 |
|
|
2.2. Prikaz
prostorske ureditve z ureditvenim |
|
|
območjem M 1:500 |
|
|
2.3. Tehnični
elementi za zakoličenje objektov M 1:500 |
|
|
3.0 NAČRT
UMESTITVE NAČRTOVANE UREDITVE |
|
|
V PROSTOR S
PRIKAZOM VPLIVOV IN POVEZAV |
|
|
S SOSEDNJIMI
OBMOČJI |
|
|
3.1. Prometno
tehnična situacija M 1:500 |
|
|
3.2. Zasnova
projektnih rešitev |
|
|
energetske,
komunalne in druge gospodarske |
|
|
infrastrukture s
priključevanjem M 1:500 |
|
|
3.3. Rešitve
in ukrepi za varstvo okolja, |
|
|
ohranjanje
narave in obrambo M 1:500 |
|
|
3.4. Prerezi
in pogledi M 1:500 |
|
|
3.5. Etapnost
izvedbe in tolerance M 1:500 |
|
|
IV. SEZNAM PRILOG LN: |
|
|
IV/1 POVZETEK ZA JAVNOST |
|
|
IV/2 IZVLEČEK IZ STRATEŠKEGA PROSTORSKEGA AKTA |
|
|
2.1 Prostorski plan občine |
|
|
IV/3 OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV LOKACIJSKEGA NAČRTA |
|
|
1. Opis prostorske ureditve |
|
|
2. Ureditveno območje lokacijskega načrta |
|
|
3. Umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom
vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji |
|
|
3.1. razmestitev predvidenih dejavnosti |
|
|
3.2. razporeditev javnih in skupnih površin z njihovo
funkcionalno in oblikovno zasnovo |
|
|
3.3. lega objekta s funkcionalnimi, tehničnimi in
oblikovnimi rešitvami in površinami |
|
|
3.4. lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje
objekta z ureditvijo njegove okolice |
|
|
3.5. tehnični pogoji za higienske in zdravstvene zahteve,
seizmološke, hidrološke in druge geotehniške zahteve glede na varnost
pred požari, pogoji za neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam -
javni značaj |
|
|
3.6. Pogoji oblikovanja objekta - gabariti s prerezi in
tlorisi |
|
|
3.7. Pogoji za ozelenitev in ureditev okolja |
|
|
4. Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske,
vodovodne in druge komunalne infrastrukture ter obveznost priključevanja
objekta nanjo |
|
|
5. Rešitev in ukrepi varstva okolja, ohranjanja narave,
varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin |
|
|
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami |
|
|
7. Načrt parcelacije |
|
|
8. Etapnost izvedbe prostorske ureditve |
|
|
9. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju
veljavnosti lokacijskega načrta |
|
|
10. Roki za izvedbi prostorskih ureditev in za pridobitev
zemljišč |
|
|
IV/4 SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA IN
ANALIZA SMERNIC |
|
|
Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora |
|
|
IV/5 OSTALA DOKAZILA IN STROKOVNE PODLAGE |
|
|
1. Odločba Ministrstva za okolje in prostor o tem, da je
potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje št.
354-09-218/2005 dne 4. 7. 2005 |
|
|
2. Seznam parcel z lastniki |
|
|
3. Okoljsko poročilo št. 110/06 izdelal v septembru 2006
ICRO - inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale, mag. arh. Marta
Vahtar, univ. dipl. inž. kraj. arh. |
|
|
4. Okoljsko poročilo - dodatek za varovana območja -
izdelal v septembru 2006 Center za kartografijo favne in flore, Miklavž
na Dravskem polju, Katja Poboljšaj, univ. dipl. biol. |
|
|
5. Revizijsko poročilo za okoljsko poročilo in dodatek za
varovana območja - št. projekta 2822/06 izdelal Vodnogospodarski biro
Maribor d.o.o., Alenka Kovačič, univ. dipl. biol. (okoljski izvedenec) |
|
|
6. Izjava o dopolnitvi projektne dokumentacije VGB Maribor
d.o.o. za okoljsko poročilo in dodatek za varovana območja dne 4. 10.
2006 |
|
|
7. Mnenje MOP o ustreznosti okoljskega poročila št.
354-09-218/2005 dne 15. 1. 2007 |
|
|
8. Dopis Občine Slovenska Bistrica št. 478-513/2006-29 za
ukinitev javne poti |
|
|
9. Geotehnično mnenje o pogojih temeljenja GEOING. d.o.o.
ZZ - 41/06. |
|
|
II. UREDITVENO OBMOČJE
OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA |
|
|
3. člen |
|
|
(ureditveno območje
občinskega lokacijskega načrta) |
|
|
Predmet lokacijskega načrta je prostorska ureditev območja
»Apartmajsko naselje na Treh kraljih«, ki bo obsegalo gradnjo objektov
za oddih in spremljajoči klubsko servisni objekt (klubski prostor,
funkcionalni prostori, garaža, apartmaji in stanovanje za zaposlene ...)
z vso potrebno komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo. |
|
|
Območje se ureja z naslednjimi dokumenti: |
|
|
- Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin
dolgoročnega plana Občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986-2000 za
obdobje 1986-2000 (Uradni list RS, št. 42/92, 35/94, 35/96, 41/97, 72/99
in 59/03 in dopolnitve 2003 št. 131/04); |
|
|
- Srednjeročni družbeni plan Občine Slovenska Bistrica za
obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 27/85, 25/87); |
|
|
- Odlok o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za
celotno območje Občine Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 29/89,
dopolnjen Uradni list RS, št. 43/92, 3/93 in 35/94 in 45/00). |
|
|
Območje obravnave leži v turističnem ureditvenem območju
Trije kralji na Pohorju, ob državni turistični cesti T 929 Areh -
Lukanja, na nadmorski višini 1000 m. Gradnja turističnih objektov je
predvidena na parc. št. 1149/2, 1148/2, 1505/3, 1147/3, 1148/2 in 1504/3
k.o. Kot na površini 0.50 ha, v skrajnem zahodnem delu območja.
Predvidena gradnja predstavlja nadaljevanje že obstoječe zazidave
brunaric. |
|
|
V območje obdelave so vključene parcelne številke: 1149/2,
1148/2, 1505/3, 1147/3, 1148/2 in 1504/3 vse k.o. Kot. |
|
|
III. UMESTITEV
NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
|
4. člen |
|
|
(umestitev načrtovane
ureditve) |
|
|
Načrtovana ureditev in gradnja je namenjena predvsem
turizmu in rekreaciji. V območju se bo zgradilo do 7 samostojno stoječih
apartmajskih objektov in klubski servisni objekt z apartmaji. |
|
|
Izvede se nova intervencijska dovozna cesta - pešpot, ki
predstavlja peš povezavo med regionalno turistično cesto in platojem
pred cerkvijo ter dovoze do posameznega objekta. |
|
|
V južnem delu ob cesti se uredi parkirišče za osebna
vozila. |
|
|
5. člen |
|
|
(drugi dovoljeni
posegi) |
|
|
V območju je razen prikazanih in opisanih objektov
dovoljeno: |
|
|
- postavljati enostavne objekte skladno s pozitivno
zakonodajo (Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih
objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega
dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi
zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04)). |
|
|
6. člen |
|
|
(merila in pogoji za
posege v prostor) |
|
|
A/ MERILA IN POGOJI ZA GRADITEV POSAMEZNEGA OBJEKTA ALI
POSEGA V PROSTOR: |
|
|
(1) Območje apartmajskih objektov: |
|
|
- 7 apartmajskih objektov, v vsakem sta dva dvoposteljna
apartmaja, zunanjega gabarita 13.10 m x 7.20 m, višine P + M. |
|
|
- parkiranje se zagotovi na parkirišču ob cesti. |
|
|
(2) Območje klubsko servisnega objekta z apartmaji: |
|
|
- servisne dejavnosti, garaža, restavracija, klubski
prostori, fitnes … |
|
|
- apartmaji, stanovanje za upravnika … |
|
|
- zunanji tloris (29.70 m x 15.50 m), s površino 460 m2,
višina objekta P + I. nadstr. + M. |
|
|
(3) Rekreacijska in pešpot ter intervencijska cesta: |
|
|
Ob vzhodni meji območja se izdela 2.5 m široka pot,
intervencijska cesta, ki služi kot rekreacijska in pešpot, ter povezuje
območje ob cesti s platojem pred cerkvijo. Pot je namenjena sprehodom,
rekreaciji in intervenciji. |
|
|
B/ OSTALA SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE NA OBMOČJU LN: |
|
|
1. Lega in velikosti objektov so razvidni iz grafičnih
prilog (Prikaz prostorske ureditve z ureditvenim območjem in Tehnični
elementi za zakoličenje objektov in parcel.). |
|
|
2. Ureditev okolice objektov |
|
|
Ureditev okolice posameznih objektov in posegov se
natančno opredeli v projektni dokumentaciji za izvedbo. Na območju je
možno postaviti enostavne objekte (otroška igrala …), skladno s
pozitivno zakonodajo. |
|
|
3. Tolerance |
|
|
V grafični prilogi »Tehnični elementi za zakoličenje
objektov list št. 2.3« so določeni tlorisni in višinski gabariti
objektov. Natančne dimenzije se določijo v projektni dokumentaciji.
Možno je zmanjšanje in povečane tlorisnih gabaritov. Povečanje je možno
do + 10% prikazane tlorisne površine oziroma do območja zazidave oziroma
gradbene meje, ki je za vsak objekt določena posebej. Odmiki se naj
upoštevajo do parcelnih mej, do dovoznih cest in za zagotovitev
sanitarno tehničnih in požarno varstvenih predpisov. Kolikor dopušča
geologija, je možna gradnja kletnih etaž, višina objektov pa naj ne bo
nad terenom višja kot P + I. + M za centralni objekt in P + M za
apartmajske hiše. |
|
|
Vse stacionaže in dimenzije prometnih površin, objektov
ipd., navedene v tem lokacijskem načrtu se natančno določijo v projektni
dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
|
Odstopanja so dopustna v primeru, če se pri nadaljnjem
podrobnejšem proučevanju prometnih, geodetskih, hidroloških,
geomehanskih in drugih razmer ali zaradi spremembe programskih rešitev,
poiščejo takšne tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega,
prometno tehničnega, okoljskega vidika, s katerimi pa se ne smejo
poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja ne smejo biti v
nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in
organizacije, ki so podali smernice in mnenja k lokacijskemu načrtu. |
|
|
4. Velikost gradbenih parcel |
|
|
Velikost gradbenih parcel je opredeljena v grafični
prilogi »Načrt gradbenih parcel s prikazom elementov za zakoličenje«. Ob
spremembi posega v prostor skladno z dovoljenimi tolerancami je
dovoljena tudi sprememba gradbenih parcel. |
|
|
5. Javne površine v območju |
|
|
Javna površina v območju obravnave bo intervencijska cesta
- pešpot - ob vzhodni parcelni meji. |
|
|
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH
REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE
INFRASTRUKTURE |
|
|
7. člen |
|
|
(prometna ureditev) |
|
|
Prometna ureditev območja: |
|
|
V sklopu območja obdelave se izvedejo naslednje ceste: |
|
|
- Nadomestna pešpot, ki služi kot intervencijska cesta, na
vzhodni meji območja obdelave. |
|
|
- Uredi se 5.0 m široki dvosmerni cestni priključek na R T
929 Areh - Lukanja in se opremi z vertikalno in horizontalno
signalizacijo. |
|
|
Mirujoči promet |
|
|
Za potrebe dostave, oziroma parkiranja je potrebno v
celoti izgraditi vse predvidene parkirne, dostavne in manipulativne
površine. |
|
|
Parkirišče je predvideno ob regionalni cesti za obliko
direktnega parkiranja (pravokotno) na vozišče in ob intervencijski
cesti. |
|
|
Skupna kapaciteta predvidenih parkirnih mest za osebna
vozila znaša 41PM in 4PM v garažah. Ureditev je razvidna iz grafičnih
prilog. Od navedenega števila parkirnih mest se 5% (2PM) nameni
invalidnim osebam. |
|
|
Prometni režim |
|
|
Prometni režim ostane nespremenjen. |
|
|
Cestni priključek na regionalno cesto je prometno
podrejen. |
|
|
8. člen |
|
|
(komunalna, energetska
in druga infrastruktura) |
|
|
Predmetni lokacijski načrt podaja konceptualne rešitve
priključevanja. Natančne rešitve se opredelijo v projektni
dokumentaciji, ki mora upoštevati pogoje posameznih upravljavcev in
usmeritve prostorskega akta. Zaradi tega so dopustna odstopanja od
predlaganih rešitev (sprememba tras, zasnove…), ki so strokovno in
ekonomsko utemeljene. |
|
|
Komunalna infrastruktura: |
|
|
Vodooskrba |
|
|
Za ureditev vodooskrbe na območje urejanja lokacijskega
načrta, je potrebno zgraditi novi vodovod iz obstoječega vodnega
zajetja. Približno 90 m severo vzhodno od lokacije (nad bivakom Kekec)
se nahaja rezervoar, ki je glavni vir vode za obstoječe objekte.
Približno 150 m zahodno od območja obravnave se na parc. št. 1149/1 k.o.
Kot nahaja izvir pitne vode, ki bo služil kot rezervni vir pitne vode.
Zagotavljanje pitne vode se izvaja z upoštevanjem Pravilnika o pitni
vodi (Uradni list RS, št. 19/04 in 35/04). |
|
|
Odvajanje odpadnih voda |
|
|
Predvidena kanalizacija je ločenega tipa. Komunalna
odpadna voda iz novih predvidenih objektov se preko hišnih priključkov
odvaja s kanali minimalnega še dovoljenega premera 250 mm, v malo
kompaktno biološko čistilno napravo, kjer se očisti. Mala čistilna
naprava je locirana ob cesti na parc. št. 1149/2-del (nova parcela št.
1). Iztok iz MČN je speljan po prepustu pod cesto v ponikalno galerijo,
kjer očiščene odpadne vode ponikajo oziroma se z globino še dodatno
biološko očistijo. |
|
|
Padavinska kanalizacija |
|
|
Za padavinske vode iz asfaltnih površin se predvidi lasten
sistem odvajanja preko razbremenilnikov in lovilcev olj, z iztokom v
novo projektirano meteorno kanalizacijo oziroma odprti odvodni jarek.
Čiste padavinske vode iz streh ponikajo oziroma se odvajajo v odprti
odvodni jarek. |
|
|
Energetska infrastruktura: |
|
|
Za napajanje predvidenih objektov bo potrebno: |
|
|
- preurediti transformatorsko postajo TP Trije kralji
t-323, |
|
|
- zgraditi novi nizkonapetostni 0,4 kV razvod iz
razdelilne omarice pri obstoječih brunaricah do razvoda, |
|
|
- priključne merilne omarice bodo v merilnih stebričkih na
parcelnih mejah ali na fasadi objektov na stalno dostopnem mestu. |
|
|
Druga infrastruktura: |
|
|
TK |
|
|
Predvidena je priključitev na obstoječe TK omrežje. |
|
|
CATV |
|
|
Predvidena je priključitev na obstoječe vode CATV oziroma
satelitski sistem. |
|
|
Ogrevanje |
|
|
Predvideno je ogrevanje na plin ali elektriko, možno tudi
lahko kurilno olje ob upoštevanju požarnovarnostnih predpisov. Dovoljena
je postavitev cistern za utekočinjen naftni plin skladno s predpisi.
Prosto stoječe cisterne je potrebno primerno zakriti bodisi z
zasaditvijo ali ograjo. |
|
|
V. REŠITVE IN UKREPI
ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN
TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
|
|
9. člen |
|
|
(varstvo zraka) |
|
|
Upoštevati je potrebno določila Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 41/04), Uredbe o mejah, opozorilnih in kritičnih
emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in
Uredbe o emisiji snovi v zraku iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št.
73/94). |
|
|
V širši okolici območja ni pomembnejših virov zračnih
emisij. Občasni vir SO(2), dima in CO(2) je ogrevanje stanovanjskih
objektov, vir NO(x) pa promet, ki poteka po državni turistični cesti
Areh - Lukanja v neposredni bližini območja. Vendar pa so emisije zaradi
majhnega števila stanovanjskih objektov, nestalne poselitve in nizke
gostote prometa minimalne. V splošnem zrak v širši in bližnji okolici
območja ni pretirano obremenjen. |
|
|
V času obratovanja: Glavni vpliv na zrak bodo izpušni
plini zaradi povečanje prometa (pogojeno s povečanjem števila gostov) in
emisije, ki nastajajo z ogrevanjem apartmajskega naselja. Vendar pa sta
oba navedena razloga za povečanje onesnaževanja zraka zanemarljiva. Gre
predvsem za neposredni vpliv, deloma pa tudi za kumulativni vpliv skupaj
z vplivi obstoječega prometa in poselitve. |
|
|
V času gradnje - izkopov ob suhem in še posebej ob
vetrovnem vremenu je pričakovati povečano prašenje, vendar je ta vpliv
zgolj neposreden. |
|
|
Iz tega sledi, da bo vpliv izvedbe posega na okoljske
cilje plana z vidika zraka nebistven. Okoljski cilji plana bodo
doseženi. |
|
|
Omilitveni ukrepi: |
|
|
- Med gradnjo in urejanjem območja je potrebno zagotoviti
čim manjše emisije v zrak iz delovnih strojev in emisije prahu. |
|
|
- Vsi izpusti v zrak (ogrevanje) morajo biti opremljeni z
ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami. |
|
|
10. člen |
|
|
(tla) |
|
|
Na silikatnih kamninah so se razvile kisle rjave prsti,
katerim primanjkuje kalcija in magnezija. Kislost in pomanjkanje
hranilnih snovi otežujejo rast kulturnih rastlin, zato na strmejših
pobočjih prevladujejo kisloljubne gozdne združbe. |
|
|
Območje plana porašča gozd, ki je deloma izkrčen (pot).
Tla niso onesnažena. |
|
|
Območje ne spada v erozijsko ogroženo območje. |
|
|
Pred začetkom gradnje se bo gozd deloma izkrčil (minimalno
za potrebe gradnje), in čeprav se bo gradnja prilagajala terenu, bo
potrebno del tal odstraniti. Ta vpliv je neposredni in trajni. |
|
|
V času gradnje in morebitnih večjih nalivov bo
kratkotrajno povečana erozija, zato je potrebno upoštevati omilitvene
ukrepe. |
|
|
V času obratovanja in gradnje: Vpliv nepravilne izvedbe
ponikanja odpadne vode ali ne dovolj razpršenega površinskega odvajanja
meteorne vode (kolikor se je ne da ponikati v tla) lahko povzroči
erozijo tal, zato je vpliv na tla nebistven samo ob upoštevanjem
omilitvenih ukrepov. Gre predvsem za trajni in neposredni, deloma
daljinski ter kumulativni vpliv (skupaj z odvajanjem meteorne vode s
ceste). |
|
|
V času gradnje je onesnaženost tal pričakovati le v
izrednih razmerah. Največjo nevarnost za onesnaženje tal predstavljajo
izlitja goriv in ostalih nevarnih tekočin iz vozil gostov ali
transportnih vozil ter trdnih odpadkov Ocenjujemo, da bo vpliv izvedbe
plana na tla (posredno na vode) predvsem neposreden in začasen. Ob
upoštevanju omilitvenih ukrepov bo vpliv nebistven. Vendar je treba
upoštevati omilitvene ukrepe, ki so podani v tem poročilu in splošne
zakonske omejitve. |
|
|
V času obratovanja: Onesnaževanje tal zaradi ponikanja
očiščene odpadne vode iz čistilne naprave je minimalno, saj se v tleh
zaradi dobro prezračene ponikalne galerije očiščena odpadna voda še
dodatno očisti s pomočjo mikroorganizmov v tleh. Vpliv bo predvsem
neposreden in trajen ter skupaj z odvajanjem odpadne vode iz obstoječe
greznice kumulativen. |
|
|
Iz tega sledi, da bo vpliv izvedbe posega na okoljske
cilje plana z vidika tal nebistven ob upoštevanju omilitveni ukrepov.
Okoljski cilji plana bodo doseženi. |
|
|
Omilitveni ukrepi: |
|
|
- Sprotno saniranje in ozelenitev razkritih površin tal v
okolici OLN; |
|
|
- Poseganje v tla naj se izvaja le v območju OLN; |
|
|
- Humus z območja gradnje se odstrani in deponira za
kasnejšo sanacijo in rekultivacijo in ureditev zelenic; |
|
|
- Zagotovi naj se ustrezno delovanje čistilne naprave; |
|
|
- Redna kontrola lovilcev olj in njihovo praznjenje po
potrebi; |
|
|
- Parkirne površine naj bodo vodotesne. Ker je lokacija
parkirišč v naravnem okolju, je lahko vodotesna plast pod vrhnjo plastjo
(ki je izvedena npr. s tlakovci, med katerimi raste trava ...). Z olji
onesnaženo zemljino se ravna kot z nevarnim odpadkom. |
|
|
- Preverjanje stanja tal na mestu eventuelnega ponikanja
očiščene odpadne vode v tla zaradi morebitnega povzročanja erozije tal. |
|
|
- Pri umeščanju objektov v prostor, naj se v kar največji
možni meri prilagaja naravnemu reliefu tako, da bo poseg v tla čim
manjši /K/. |
|
|
11. člen |
|
|
(ukrepi za zaščito
voda) |
|
|
Na območju lokacijskega načrta ni površinskih voda.
Površinske vode se pojavljajo v obliki nestalnih potokov v oddaljenosti
okrog 450 m zračne linije proti jugu. V neposredni bližini območja
obravnave se nahaja razvodnica med vodozbirnimi območji Čadramskega
potoka, Radkovskega grabna in Bistrice v porečju Ložnice, območje plana
pa odvodnjava Čadramski potok (Interaktivni naravovarstveni atlas, maj
2006). Čadramski potok po kategorizaciji urejanja vodotokov ni uvrščen v
nobeno kategorijo, vendar gre za naravni vodotok. |
|
|
Širša okolica obravnavanega območja se nahaja na območju
vodonosnika v preperinskem delu in matični kamnini metamorfnih in
magmatskih plasti Vzhodnih Alp za katerega so značilni manjši
vodonosniki z lokalnimi in omejenimi viri podzemne vode (Interaktivni
naravovarstveni atlas, maj 2006). |
|
|
Obravnavano območje ni v vodovarstvenem območju. |
|
|
Približno 90 m severovzhodno od lokacije (nad bivakom
Kekec) se nahaja zajetje, ki je glavni vodni vir za obstoječe objekte,
cca 150 m zahodno od obravnavanega območja pa je zajetje pitne vode, ki
služi oziroma bo služil kot rezervni vir pitne vode. Vodo zbirno območje
obeh virov je nad območjem posega. |
|
|
V času gradnje: Onesnaženost vode je pričakovati le v
izrednih razmerah. Največjo nevarnost za onesnaženje tal predstavljajo
izlitja goriv in ostalih nevarnih tekočin iz vozil gostov ali
transportnih vozil. Ocenjujemo, da bo vpliv izvedbe plana na vode
predvsem neposreden in začasen. Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov bo
vpliv nebistven. Vendar je treba upoštevati omilitvene ukrepe, ki so
podani v tem poročilu in splošne zakonske omejitve. |
|
|
V času obratovanja: Komunalno odpadno vodo iz male
biološke čistilne naprave kapacitete 100 PE se bo preko ponikovalne
galerije ponikalo v tla ali pa vodilo do najbližjega odprtega vodotoka.
Kolikor se bo očiščeno odpadno vodo lahko ponikalo v tla bo vpliv na
vode zanemarljiv, medtem ko bo vpliv izlivanja očiščene odpadne vode v
vodotok lahko za življenje v vodotoku brez upoštevanja omilitvenih
ukrepov uničujoče. Vpliv bo predvsem neposreden in trajen ter skupaj z
odvajanjem odpadne vode iz obstoječe greznice kumulativen. |
|
|
Meteorna odpadna voda bo s streh speljana v ponikanje v
tla, s parkirišč pa bo preko lovilcev olj ravno tako ponikala v tla, ali
pa bo speljana v odprt kanal ob cesti in od tod površinsko v gozd, kjer
se bo razlila. Ocenjujemo, da bo vpliv na vode nebistven. Vpliv bo
predvsem neposreden in trajen ter skupaj z odvajanjem odpadne vode iz
obstoječe ceste kumulativen. |
|
|
Iz tega sledi, da bo vpliv izvedbe posega na okoljske
cilje plana z vidika voda nebistven ob upoštevanju omilitveni ukrepov.
Okoljski cilji plana bodo doseženi. |
|
|
Omilitveni ukrepi: |
|
|
- Zagotovitev ustreznega delovanja čistilne naprave; |
|
|
- Malo čistilno napravo naj se po možnosti nadgradi s
ponikovalno galerijo, kjer se že očiščena odpadna voda lahko še dodatno
biološko očisti /K/; |
|
|
- Redna kontrola lovilcev olj in njihovo praznjenje po
potrebi; |
|
|
- Redni monitoringi komunalne odpadne vode; |
|
|
- Meteorne vode iz streh objektov naj bodo speljane preko
peskolova v tla ali meteorni kanal (naravni odvodnik); |
|
|
- Meteorno vodo iz parkirišč je potrebno pred izpustom
očistiti preko lovilcev olj; |
|
|
- V območju iztoka je po potrebi potrebno izvesti proti
erozijske ukrepe /K/; |
|
|
- Parkirne površine naj bodo vodotesne. Ker je lokacija
parkirišč v naravnem okolju, je lahko vodotesna plast pod vrhnjo plastjo
(ki je izvedena npr. s tlakovci, med katerimi raste trava ...); |
|
|
- Med gradnjo je potrebno začasno skladišče za različne
odpadke (tudi nevarne) tako, da je onemogočeno razlivanje in izcejanje
le-teh; |
|
|
- Na zalogi naj bo vedno zadostna količina krp ali
adsorpcijskega sredstva s katerim lahko takoj pobrišejo oziroma
adsorbirajo morebiti razlite snovi. Onesnažene krpe ali absorpcijsko
sredstvo naj se skladišči na primernih prostorih (vodotesnih, utrjenih)
do predaje pooblaščeni organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki; |
|
|
- Pri urejanju območja OLN naj se uporabljajo brezhibni in
predpisom ustrezni delovni stroji in naprave. |
|
|
12. člen |
|
|
(varstvo pred hrupom) |
|
|
Območje uvrstimo v območje II. stopnje varstva pred
hrupom, saj so površine namenjene turizmu oziroma počitniškim hišam.
Okolica se uvršča v I. stopnjo varstva pred hrupom. |
|
|
Za varstvo pred hrupom je potrebno zagotoviti predpisano
zaščito za zmanjšanje hrupa do največje dovoljene ravni. Pri gradnji
objektov je potrebno upoštevati vse predpise za varstvo pred hrupom.
Upoštevati je potrebno Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju
(Uradni list RS, št. 45/95) in Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe
o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 66/96),
Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št.
105/05). |
|
|
Mejne vrednosti za emisije hrupa v II. območju varstva
pred hrupom |
|
|
+----------------------+---------+---------+--------+----------+ |
|
|
| | L(dan | L(večer | L(noč | L(dvn | |
|
|
|
| (dbA)) | (dbA)) | (dbA)) | (dbA)) | |
|
|
+----------------------+---------+---------+--------+----------+ |
|
|
|Mejna vrednost
hrupa | | | 45 | 55 | |
|
|
|za območje
varstva | | | | | |
|
|
|pred
hrupom | | | | | |
|
|
+----------------------+---------+---------+--------+----------+ |
|
|
|Kritična
vrednost | | | 53 | 63 | |
|
|
|hrupa za
območje | | | | | |
|
|
|varstva pred
hrupom | | | | | |
|
|
+----------------------+---------+---------+--------+----------+ |
|
|
|Mejna
vrednost | 60 | 55 | 50 | 60 | |
|
|
|kazalcev hrupa,
ki ga | | | | | |
|
|
|povzroča
uporaba ceste| | | | | |
|
|
|(ali žel. Proge
in | | | | | |
|
|
|obratovanje
večjega | | | | | |
|
|
|letališča)
| | | | | |
|
|
+----------------------+---------+---------+--------+----------+ |
|
|
|Mejna
vrednost | 52 | 47 | 42 | 52 | |
|
|
|kazalcev hrupa,
ki ga | | | | | |
|
|
|povzroča
naprava, | | | | | |
|
|
|obrat, ki ni
večje | | | | | |
|
|
|letališče, | | | | | |
|
|
|helikoptersko | | | | | |
|
|
|vzletišče,
objekt za | | | | | |
|
|
|pretovor blaga
in | | | | | |
|
|
|odprto
parkirišče | | | | | |
|
|
+----------------------+-------------------+-------------------+ |
|
|
| | L(1) - obdobje | L(1) - obdobje | |
|
|
| | večera in noči | dneva | |
|
|
+----------------------+-------------------+-------------------+ |
|
|
V času gradnje: Povečan hrup se pričakuje v času izvajanja
gradbenih del. Za sečnjo se predvideva uporaba motorne žage, pri
pripravi terena za gradnjo se predvideva uporabo manjšega bagra,
udarnega kladiva in tovornjaka, pri sami gradnji brunaric pa se bo
uporabilo tovornjak, avtodvigalo, za utrditev terena pa stroj za
kompaktiranje. Ker je gradbišče sorazmerno majhno in ker bo velik del
gradnje suhomontažen, se ne predvideva sočasne uporabe velikega števila
gradbenih strojev. Od vseh predvidenih gradbenih strojev udarno kladivo
povzroča največji hrup in vibracije, a bo to trajalo samo zelo kratek
čas. Ob ustreznem izboru gradbene mehanizacije tako, da mejne dovoljene
vrednosti za hrup ne bodo presežene, raven hrupa ne bo presegla
dovoljenih meja. Vpliv je začasen in neposreden. |
|
|
V času obratovanja hrup nastaja kot posledica prihodov in
odhodov gostov in zaradi izvajanja same dejavnosti (nastanitev). |
|
|
Vpliv je predvsem neposreden in kumulativen skupaj z
drugimi turističnimi dejavnostmi (smučišče, planinski dom) in ocenjujemo
da je nebistven. |
|
|
Iz tega sledi, da bo vpliv izvedbe posega na okoljske
cilje plana z vidika hrupa nebistven ob upoštevanju omilitveni ukrepov.
Okoljski cilji plana bodo doseženi. |
|
|
Omilitveni ukrepi: |
|
|
- Uporaba tehnično brezhibnih delovnih strojev v času
gradnje; |
|
|
- Obratovanje gradbišča le v dnevnem času med 9. in 19.
uro /K/; |
|
|
- Pridobitev ustreznih dovoljenj za uporabo zvočnih naprav
na prostem v času morebitnih prireditev; |
|
|
- Viri hrupa (klimatske naprave, ventilatorji, pomožni
generatorji …) naj se postavljajo čim bolj znotraj mej ureditvenega
območja; |
|
|
- Omejitev hitrosti prometa; |
|
|
- Prilagajanje gradnje naravnemu reliefu tako, da bo poseg
v tla in s tem hrup pri izravnavi terena čim manjši /K/. |
|
|
13. člen |
|
|
(ravnanje z odpadki) |
|
|
Zaradi nestalne poselitve, majhnega števila turističnih
objektov in posledično omejenega števila gostov je količina komunalnih
odpadkov majhna. Povečane količine komunalnih odpadkov se pojavijo samo
ob koncu tedna in ob viških turistične sezone. |
|
|
V skladu z Odlokom o ravnanju z odpadki na območju Občine
Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 35/02) je predvideno ločeno
zbiranje odpadkov z odvozom 1x tedensko na odlagališče Pragersko. |
|
|
V območju se predvidijo ustrezna zbirna mesta za smeti in
ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov, kar se natančno opredeli v
tehnični dokumentaciji. |
|
|
Med gradnjo bodo nastajali gradbeni odpadki, tudi posebni
odpadki, ki bodo vsebovali nevarne snovi. Odpadke se bo varno, po
predpisih, za kratek čas shranilo na lokaciji in predalo pooblaščenim
predelovalcem/ostranjevalcem/zbiralcem posameznih vrst odpadkov. Vpliv
je pretežno neposreden (skladiščenje na območju plana). |
|
|
V času obratovanja bodo nastajali komunalni odpadki, ki se
bodo zbirali ločeno oziroma kuhinjski odpadki ter jedilna olja in masti,
s katerimi se bo ravnalo v skladu s predpisi. Vpliv je neposreden,
daljinski (odmetavanje odpadkov gostov) in kumulativen skupaj z ostalimi
deli turističnega centra. |
|
|
Iz tega sledi, da bo vpliv izvedbe posega na okoljske
cilje plana z vidika odpadkov nebistven, v času gradnje nebistven ob
upoštevanju omilitvenih ukrepov. Okoljski cilji plana bodo doseženi. |
|
|
Omilitveni ukrepi |
|
|
- Ravnanje z odpadki v skladu z pravilniki za ravnanje z
različnimi vrstami odpadkov, ki bodo nastajali v času gradnje in
obratovanja. |
|
|
14. člen |
|
|
(svetlobno
onesnaževanje) |
|
|
Obstoječa razsvetljava: na območju je manjše število
srednje visokih, zasenčenih svetilk (svetijo navzdol), ki so enakomerno
razporejene na območju. Smučišče ponoči ni osvetljeno. Zato lahko
predvidevamo, da območje svetlobno ni prekomerno onesnaženo. |
|
|
Pri ureditvi okolice objektov je potrebno posvetiti
pozornost izbiri pravilno oblikovanih svetilk. |
|
|
Med gradnjo ne pričakujemo svetlobnega onesnaženja, saj bo
gradnja potekala preko dneva. |
|
|
V času obratovanja: Na območje plana bo nameščenih nekaj
novih svetilk, ki bodo nizke, zasenčene, usmerjene na interne poti (omilitveni
ukrep), tako da bo vpliv na živali v okolici nebistven. Vpliv bo
neposreden in daljinski (brez omilitvenih ukrepov) ter kumulativni
skupaj z ostalimi deli turističnega centra. |
|
|
Iz tega sledi, da bo vpliv izvedbe posega na okoljske
cilje plana z vidika svetlobnega onesnaženja nebistven ob upoštevanju
omilitvenih ukrepov (C). Okoljski cilji plana bodo doseženi. |
|
|
Omilitveni ukrepi |
|
|
- Osvetlitev, ki bo nemoteča za okoliške gozdne živali -
popolno zasenčene svetilke /K/. |
|
|
15. člen |
|
|
(družbeno okolje) |
|
|
V času gradnje bo vpliv na družbeno okolje pozitiven (A) a
nebistven, saj bo krajši čas nudil delo majhnemu številu ljudi
(neposredni in daljinski vpliv). |
|
|
V času obratovanja: Center Trije kralji je osrednje
športno rekreativno središče občine. Izgradnja kompleksa brunaric in
gostinsko - servisnega objekta bo pozitiven (A) in bo zagotovila dvig
kakovosti nastanitvenih kapacitet in poskrbela za dodatnih 4 do 6
stalnih delovnih mest (neposredni in daljinski vpliv) ter posredno
vplivala tudi na eventuelna nova delovna mesta ostalih turističnih
dejavnosti v okolici (kumulativni vpliv). |
|
|
Iz tega sledi, da bo vpliv izvedbe posega na okoljske
cilje plana z vidika družbenega okolja pozitiven. |
|
|
16. člen |
|
|
(krajina in vidna
kakovost okolja) |
|
|
V času gradnje: Večji vpliv na krajino in vidno kakovost
okolja se lahko pričakuje med gradnjo. Nova ureditev bo povzemala
krajinske in arhitekturne značilnosti širšega okolja. |
|
|
Po končani gradnji in v času obratovanja, se ne pričakuje
večje spremembe krajinske slike. |
|
|
Iz tega sledi, da bo vpliv izvedbe posega na okoljske
cilje plana z vidika krajine in vidne kakovosti okolja pozitiven, v času
gradnje nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. Okoljski cilji
plana bodo doseženi. |
|
|
Omilitveni ukrepi |
|
|
- Ureditev turističnega naselja v skladu s predvidenim
planom; |
|
|
- Zasaditev, zatravitev naj se izvede takoj po izgradnji. |
|
|
17. člen |
|
|
(varovanje gozdov) |
|
|
1. Zaradi gradnje apartmajskega naselja ni dovoljeno
posegati v gozd izven samega območja apartmajskega naselja (sečnja
zaradi gradbenih dovozov, gradnje pomožnih objektov). Prepovedano je
vsako zasipavanje in odlaganje materiala v gozdove in odstranjevanje
zarasti. |
|
|
2. Dostop do gozdnega zemljišča je treba zagotoviti v času
gradnje in v času obratovanja. |
|
|
3. Posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da bo
povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in tleh. |
|
|
4. Z gradnjo prizadeti gozdni prostor mora biti ustrezno
saniran, v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti (pogozditev z
ustreznimi vrstami, utrjevanje brežin vkopov in nasipov). |
|
|
5. Vse površine, ki bodo med gradnjo poškodovane, se
morajo takoj po končani gradnji (prva sadilna sezona) sanirati tako, da
se vzpostavi čim bolj naravno stanje. |
|
|
6. Okolica objektov mora biti urejena s primerno
vertikalno in vrstno strukturo avtohtone pionirske in klimaksne
vegetacije. V prečnem prerezu se naj gozdni robovi stopničasto dvigajo.
Gozdni rob mora biti iz avtohtonih grmovnih drevesnih vrst; prednost naj
ima potencialna vegetacija. Ohraniti je potrebno čim več obstoječih
dreves. |
|
|
7. Oblikovanje objektov, dovoznih poti in ostale
infrastrukture mora biti primerna za naravno gozdno okolje. |
|
|
8. Pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati določila
Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in
zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94, 95/04)
in Uredbo o varstvu pred požari v naravnem okolju (Uradni list RS, št.
26/93). |
|
|
9. Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega
dovoljenja za gradnjo. |
|
|
10. Pred začetkom gradnje se obvesti Zavod za gozdove
Slovenije, KE Slovenska Bistrica, da drevje za krčitev označi in posek
evidentira krajevno pristojni delavec (46. člen Pravilnika o gozdarskih
in gozdnogojitvenih načrtih, Uradni list RS, št. 5/98). |
|
|
18. člen |
|
|
(ohranjanje narave) |
|
|
Varstvene usmeritve za varstvo habitatnega tipa |
|
|
Na območju habitatnega tipa je potrebno pri načrtovanju in
izvajanju predvidenih posegov (posek dreves na površini 0,5 ha za
potrebe izgradnje apartmajskega naselja, izvedbe pešpoti in
intervencijske ceste ter komunalnih ureditev) upoštevati naslednje
varstvene usmeritve: |
|
|
- posekajo se izključno drevesa, rastoča na območju, ki je
v projektu predvideno za izgradnjo apartmajskega naselja, izvedbo
pešpoti in intervencijske ceste ter komunalnih ureditev, |
|
|
- športno rekreacijske in turistične dejavnosti ter gozdna
in javna infrastruktura se izvajajo na način in v obsegu, ki ne ogrožajo
gozdnega habitatnega tipa, |
|
|
- pri gradnji javne infrastrukture se prednostno
izkoriščajo obstoječi koridorji. |
|
|
Habitatni tipi se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se
posegi in dejavnosti na območjih habitatnih tipov načrtujejo in izvajajo
tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši. |
|
|
Usmeritve za ohranjanje ugodnega stanja habitatnih tipov |
|
|
+----------------------------+---------------------------------+ |
|
|
|HABITATNI
TIP |KONKRETNE USMERITVE | |
|
|
+----------------------------+---------------------------------+ |
|
|
|Kisloljubni
smrekovi gozdovi|- posekajo se izključno drevesa, | |
|
|
|od montanskega
do alpinskega|rastoča na območju, ki je v | |
|
|
|pasu
|projektu predviden za izgradnjo | |
|
|
| |apartmajskega naselja, izvedbo | |
|
|
| |pešpoti in intervencijske ceste | |
|
|
| |ter komunalnih ureditev | |
|
|
+----------------------------+---------------------------------+ |
|
|
|Alpska
subalpinska smrekovja|- ohranjajo se naj obstoječi | |
|
|
| |travniki in obstoječi hidrološki | |
|
|
| |režim | |
|
|
+----------------------------+---------------------------------+ |
|
|
Varstvene usmeritve za varstvo ekološko pomembnih območij |
|
|
Varstvene usmeritve za ekološko pomembna območja se
določajo za načrtovanje prostorskih ureditev in rešitev ter urejanja in
rabe naravnih dobrin ter za izvajanje posegov in dejavnosti, z namenom,
da se ohranja ali dosega ugodno stanje tistih habitatnih tipov ter
rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov, zaradi katerih je
ekološko pomembno območje opredeljeno. |
|
|
Na območjih, ki so predlagana za zavarovana območja, se
posege in dejavnosti izvaja tako, da se ne ogroža prvobitnosti narave.
Na območjih, ki so predlagana za ožja zavarovana območja, se pazljivo
izvaja dejavnosti navedene v 64. in 66. členu ZON, na območjih, ki so
predlagana za širša zavarovana območja, pa dejavnosti navedene v 68.
členu ZON. Pri tem se upoštevajo tudi varstvene usmeritve iz Odloka o
strategiji prostorskega razvoja Slovenije ter Nacionalnega programa
varstva okolja. |
|
|
Splošne varstvene usmeritve |
|
|
Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v
skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi
ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter
njihove habitate čim manjši. |
|
|
Podrobnejše
varstvene usmeritve |
|
|
+-------+---------+------------------------------------------+ |
|
|
|KODA
|EKOLOŠKO |KONKRETNE USMERITVE | |
|
|
|
|POMEMBNO | | |
|
|
|
|OBMOČJE | | |
|
|
+-------+---------+------------------------------------------+ |
|
|
|41000
|Pohorje |- ohranja se naj obstoječe gozdne | |
|
|
|
| |površine | |
|
|
|
| |- ohranja se naj obstoječe mokrotne | |
|
|
|
| |travnike | |
|
|
|
| |- ohranja se naj habitat ogroženih vrst | |
|
|
|
| |(metuljev, ptic, plazilcev) | |
|
|
+-------+---------+------------------------------------------+ |
|
|
Konkretne
varstvene usmeritve |
|
|
+-------+---------+------------------------------------------+ |
|
|
|KODA
|EKOLOŠKO |KONKRETNE USMERITVE | |
|
|
|
|POMEMBNO | | |
|
|
|
|OBMOČJE | | |
|
|
+-------+---------+------------------------------------------+ |
|
|
|41000
|Pohorje |- posekajo se drevesa rastoča na območju, | |
|
|
|
| |ki je v projektu opredeljeno kot območje | |
|
|
|
| |izgradnje apartmajskega naselja, izvedba | |
|
|
|
| |pešpoti in intervencijske ceste ter | |
|
|
|
| |komunalnih ureditev, sicer se ohranja | |
|
|
|
| |obstoječ obseg in obstoječe ekološke | |
|
|
|
| |značilnosti habitatov kvalifikacijskih | |
|
|
|
| |vrst | |
|
|
|
| |- zagotavlja se mir okoli gnezdišč | |
|
|
| |
|- vožnja po gozdarskih cestah in izven | |
|
|
|
| |cest z motornimi vozili ni sprejemljiva | |
|
|
+-------+---------+------------------------------------------+ |
|
|
Podrobnejše varstvene usmeritve |
|
|
Varstvene usmeritve za varstvo posebnih varstvenih območij
(območij NATURA 2000) |
|
|
Splošne varstvene usmeritve |
|
|
Na Natura območjih se posege in dejavnosti načrtuje tako,
da se v čim večji možni meri: |
|
|
- ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter
habitatov rastlinskih ali živalskih vrst; |
|
|
- ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih
sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne
procese ali ustrezno rabo; |
|
|
- ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in
živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za
najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje,
skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali; |
|
|
- ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in
živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena. |
|
|
Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v
skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi
ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter
njihove habitate čim manjši. |
|
|
Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih
ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin
tako, da se: |
|
|
- živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje
dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko
potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času
razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali
slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja, |
|
|
- rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje,
naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja. |
|
|
Na Natura območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih
vrst ter gensko spremenjenih organizmov. |
|
|
Konkretne varstvene usmeritve |
|
|
+-------+---------+------------------------------------------+ |
|
|
|KODA
|POSEBNO |KONKRETNE USMERITVE | |
|
|
|
|VARSTVENO| | |
|
|
|
|OBMOČJE | | |
|
|
+-------+---------+------------------------------------------+ |
|
|
|SI
|Pohorje |- poseka se drevesa izključno na območju, | |
|
|
|5000006| |ki je v projektu opredeljeno kot območje | |
|
|
|
| |izgradnje apartmajskega naselja, izvedba | |
|
|
|
| |pešpoti in intervencijske ceste ter | |
|
|
|
| |komunalnih ureditev, sicer se ohranja | |
|
|
|
| |obstoječ obseg in obstoječe ekološke | |
|
|
|
| |značilnosti habitatov kvalifikacijskih | |
|
|
|
| |vrst | |
|
|
|
| |- zagotavlja se mir okoli gnezdišč | |
|
|
|
| |- vožnja po gozdarskih cestah in izven | |
|
|
|
| |cest z motornimi vozili ni sprejemljiva | |
|
|
+-------+---------+------------------------------------------+ |
|
|
|SI
|Pohorje |- poseka se drevesa izključno na območju, | |
|
|
|3000270| |ki je v projektu opredeljeno kot območje | |
|
|
|
| |izgradnje apartmajskega naselja, izvedba | |
|
|
| |
|pešpoti in intervencijske ceste ter | |
|
|
|
| |komunalnih ureditev, sicer se ohranja | |
|
|
|
| |obstoječ obseg in obstoječe ekološke | |
|
|
|
| |značilnosti habitatov kvalifikacijskih | |
|
|
|
| |vrst | |
|
|
+-------+---------+------------------------------------------+ |
|
|
Na območju LN bo med gradnjo prišlo do uničenja
zavarovanih travniških habitatnih tipov, vendar zaradi majhnosti in
degradiranosti teh površin v obstoječem stanju bo vpliv nebistven (B). |
|
|
Tu ni prisotnih gozdnih kvalifikacijskih habitatnih tipov,
zato vpliva ne bo (A). |
|
|
Na podlagi ocene stanja kvalifikacijskih vrst ptic,
njihovih gnezditvenih in prehranjevalnih habitatov lahko zaključimo
naslednje. Območje posega ne predstavlja optimalnega gnezditvenega
habitata za gozdnega jereba, črno žolno in triprstega detla. Možni so
manjši negativni vplivi na prehranjevalni habitat teh vrst, vendar glede
na preostala obsežna gozdna območja na Natura 2000 območju ne
pričakujemo negativnih vplivov posega na te populacije teh vrst, ocena
vpliva je nebistven vpliv (B). V okolici Osankarice (3 km severozahodno
od Sv. treh kraljev) je bilo zabeleženih več terirorialnih samcev
koconogega čuka in malega skovika. Menimo, da je območje okoli Sv. treh
kraljev za te vrste pomembno tudi z vidika celotnega Natura 2000
območja, ocena vpliva je nebistven vpliv ob izvedbi omilitvenih ukrepov
(C). |
|
|
Območje LN predstavlja za vsa območja varstva narave le
majhen delež celotnega območja zato urbanizacija tega območja ne bo
imela bistvenega vpliva (B) na stanje ohranjenosti in varovalni režim. |
|
|
Omilitveni ukrepi: |
|
|
- posekajo se izključno drevesa, rastoča na območju, ki je
v projektu predvideno za izgradnjo apartmajskega naselja, izvedbo
pešpoti in intervencijske ceste ter komunalnih ureditev /K/; |
|
|
- športno rekreacijske in turistične dejavnosti ter gozdna
in javna infrastruktura se izvajajo na način in v obsegu, ki ne ogrožajo
gozdnega habitatnega tipa /K/; |
|
|
- pri gradnji javne infrastrukture (ceste, daljnovodi,
kablovodi itd) se prednostno izkoriščajo obstoječi koridorji; |
|
|
- posek gozda naj se ne izvaja v času gnezditvene sezone
ptic, to je od sredine marca do sredine julija /K/; |
|
|
- predlagamo, da se za koconogega čuka in malega skovika v
območju okoli apartmajskega naselja, po končani gradnji namesti po 3
gnezdilnice za vsako vrsto. Lesene gnezilnice naj imajo dimenzije kot je
prikazano v prilogi B (Presoja sprejemljivosti vplivov ...- okoljsko
poročilo, CKFF 2006, Dodatek). Gnezdilnice naj bodo nameščene v
oddaljenosti vsaj 20 metrov od počitniških hišic, vsaj 50 metrov od
smučarske proge in med seboj oddaljene vsaj 20 m. Pritrjena naj bodo na
drevesa z gostim vejevjem, vsaj tri metre nad tlemi. Zagotovi naj se
čiščenje gnezdilnic po koncu gnezditvene sezone (konec avgusta) /K/; |
|
|
- Varovanje gozdnega roba; |
|
|
- Ohranja naj se večja posamezna drevesa na lokaciji
posega. Zato naj se gradnja objektov prilagaja naravnemu reliefu tako,
da bo poseg v tla čim manjši /K/; |
|
|
- Štirinajst dni pred pričetkom del se obvesti pristojni
ZRSVN zaradi spremljanja stanja v naravi; |
|
|
- Časovni okvir izvedbe omilitvenih ukrepov je tri (3)
mesece po dokončanju gradbenih del; |
|
|
- Nosilec omilitvenih ukrepov je investitor LN v
sodelovanju in pod nadzorom ZRSVN OE Maribor. |
|
|
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve,
izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij
ter ohranjanje biotske raznolikosti, navedeni v Naravovarstevnih
smernicah za lokacijski načrt za Apartmajsko naselje na Treh kraljih na
Pohorju, ki so priloga k temu odloku in se hranijo na sedežu Občine
Slovenska Bistrica. |
|
|
19. člen |
|
|
(varovanje kulturne
dediščine) |
|
|
Območje posega leži v vplivnem območju cerkve sv. Treh
kraljev. Vendar bo apartmajsko naselje postavljeno v gozd, izkrčitve
bodo le tam, kjer so nujno potrebne, v smeri cerkve bo puščen varovalni
pas gozda, tako da naselje ne bo vidno izpostavljeno iz smeri cerkve. |
|
|
Iz tega sledi, da bo vpliv izvedbe posega na okoljske
cilje plana z vidika kulturne dediščine nebistven ob upoštevanju
omilitvenih ukrepov. Okoljski cilji plana bodo doseženi. |
|
|
Omilitveni ukrepi |
|
|
Pustiti oziroma vzpostaviti pas drevja na vzhodni strani
območja LN oziroma na zahodni strani območja, kjer so že obstoječe
brunarice, tako da naselje brunaric ni vidno iz smeri cerkve Treh
kraljev /K/. |
|
|
20. člen |
|
|
(trajnostna raba
naravnih dobrin) |
|
|
Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za
zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem. Deponirati jo mora na določeno
lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo. |
|
|
VI. REŠITVE IN UKREPI
ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
|
21. člen |
|
|
(varstvo pred požarom) |
|
|
1. Pri načrtovanju je potrebno z ozirom na vrsto in
namembnost objekta smiselno upoštevati določila 22. in 23. člena zakona
o varstvu pred požarom (ZVPoz-A, Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01), v
skladu s katerimi morajo biti načrtovani ukrepi varstva pred požarom, ki
bodo zagotavljali: |
|
|
- pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev
širjenja in učinkovito gašenje požara, |
|
|
- pogoje za preprečevanje in zmanjšanje škodljivih
posledic požara na ljudi, premoženje in okolje, |
|
|
- pogoje za pravočasen in varen umik ljudi iz kateregakoli
dela objekta, |
|
|
- dostopne in delovne površine za intervencijska vozila in
gasilce, |
|
|
- vire za oskrbo z vodo za gašenje požarov. |
|
|
2. Upoštevani so naslednji predpisi: |
|
|
- Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS,
št. 31/04), spremembe 10/05) in 83/05) s tehnično smernico
TSG-a-001:2005 Požarna varnost v stavbah. |
|
|
3. Pri načrtovanju prostorske ureditve so definirani
naslednji ukrepi: |
|
|
- odmiki med objekti zagotavljajo požarno varnost, odmiki
so min. 8.0 m. |
|
|
- Hidrantno omrežje bo izpolnjevalo pogoje glede pritiska,
kapacitete, kar je razvidno iz situacije komunalnih vodov in naprav. |
|
|
- Potrebne intervencijske in postavitvene površine za
gasilce so dovozna cesta in površine pred objekti. |
|
|
VII. NAČRT PARCELACIJE |
|
|
22. člen |
|
|
(parcelacija) |
|
|
Tehnični elementi, ki omogočajo prenos novih mej gradbenih
parcel in objektov v naravo, so razvidni iz grafične priloge št. 2.1 -
Načrt gradbenih parcel s prikazom elementov za zakoličenje. |
|
|
VIII. ETAPNOST IZVEDBE
PROSTORSKE UREDITVE |
|
|
23. člen |
|
|
(etapnost izvedbe) |
|
|
Prva faza: izvede se parcelacija znotraj območja obravnave
in območje se komunalno uredi (zgradi se intervencijska cesta - pešpot -
in parkirišče ob cesti, izvede se elektro priključek, vodovod,
kanalizacija …) |
|
|
Druga faza: zgradijo se posamezni apartmajski objekti in
klubski objekt, gradnja ni nujno istočasna, sočasno pa mora biti
zgrajena interna komunalna in energetska oprema. |
|
|
IX. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV |
|
|
24. člen |
|
|
Investitor uredi zemljiškoknjižno stanje opuščenih javnih
poti in zgradi nadomestno pešpot ob vzhodni meji območja obravnave. |
|
|
X. KONČNE DOLOČBE |
|
|
25. člen |
|
|
(prenehanje
veljavnosti nekaterih veljavnih prostorskih aktov) |
|
|
Z dnem uveljavitve tega lokacijskega načrta preneha
veljati v tem ureditvenem območju Odlok o PUP za celotno območje Občine
Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 68/89 …). |
|
|
26. člen |
|
|
(roki za izvedbo
prostorske ureditve in za pridobitev zemljišč) |
|
|
Zemljišče parc. št. 1148/2, 1148/6 in 1149/2 k.o. Kot je v
lasti Emil Polanec. Za poti parc. št. 1505/3 in 1504/3 k.o. Kot je
pridobljeno pisno soglasje Občine Slovenska Bistrica za ukinitev javnega
dobra ob istočasni ureditvi odmere in zemljiškoknjižne ureditve. Parc.
št. 1147/3 k.o. Kot je v lasti Granit d.d. in poteka postopek ureditve
lastništva. |
|
|
27. člen |
|
|
(usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti LN) |
|
|
Po prenehanju veljavnosti občinskega lokacijskega načrta
se ureditveno območje, za potrebe izdelave prostorskega reda, ohrani v
velikosti in obliki kot je opredeljeno s tem lokacijskim načrtom. |
|
|
28. člen |
|
|
(vpogled občinskega
lokacijskega načrta) |
|
|
Lokacijski načrt je stalno na vpogled na: |
|
|
- Občini Slovenska Bistrica. |
|
|
29. člen |
|
|
(uveljavitev) |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan od dneva objave v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 033-5/2007-6/7 |
|
|
Slovenska Bistrica, dne 18. junija 2007 |
|
|
Županja
Občine Slovenska Bistrica
Irena Majcen l.r. |
|
|
|