|
Na podlagi 12. člena in 17. do 34.
člena
Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1 Uradni list RS, št. 110/02 in
8/03) in 10. člena
Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95, 72/99
in 65/02) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 2. redni seji
11. 12. 2006 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o občinskem lokacijskem načrtu
stanovanjske zazidave Žmitek v Črešnjevcu |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se ob upoštevanju določb
Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o Dolgoročnem planu –
prostorski del občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986–2000 dopolnjen
1991, 1992, 1994, 1996, 1998 (Uradni list RS, št. 42/92, 35/94,
spremembe in dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega plana – dopolnjen
1996 – 41/97, dopolnjen 1998 – 72/99, dopolnjen 2000 – 59/03) in Odloka
o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje občine
Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 29/89, dopolnjen Uradni list
RS, št. 43/92, 3/93 in 35/94 in 45/00), sprejme lokacijski načrt
stanovanjske zazidave Žmitek v Črešnjevcu, ki ga je pod številko
04/05-LN izdelal BIRO 2001 Maksimilijana Ozimič Zorič s.p. Trg Alfonza
Šarha 1, Slovenska Bistrica, v maju 2006 in oktobru 2006. |
|
|
Sestavni del odloka je projekt, ki
vsebuje: |
|
|
– tekstualni del, grafični del ter
smernice in mnenja |
|
|
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE |
|
|
2. člen |
|
|
Namenska raba |
|
|
V območju obravnave lokacijskega načrta
STANOVANJSKE ZAZIDAVE Žmitek v naselju Črešnjevec je predvidena
parcelacija za gradnjo sedmih do osmih individualnih stanovanjskih
objektov. Stanovanjska namembnost se lahko dopolni z mirno dejavnostjo,
ki nima ne predstavlja vplivov na okolje (intelektualna dejavnost,
pisarna …). |
|
|
Členitev prostora z omejitvami |
|
|
Območje obravnave leži v skrajnem
zahodnem delu ureditvenega območja naselja Črešnjevec. Na severu in
vzhodu so stanovanjske hiše, zahodno meji območje na kmetijska
zemljišča, južno je pas nezazidanih stavbnih zemljišč. Teren se od
severa zlagoma spušča proti jugovzhodu in se na južni meji obravnave
skoraj izravna. |
|
|
Do obravnavanega območja je možen
dostop iz ene smeri po cesti parc. št. 69/36 k.o. Črešnjevec, ki je
makadamsko utrjena le v vzhodni polovici. Cesta se priključuje na javno
pot JP 941 201 Mali–Krajnčič in naprej proti severu na lokalno cesto LC
240020, ki vodi skozi naselje Črešnjevec iz smeri Vrhloge. |
|
|
III. UREDITVENO OBMOČJE LOKACIJSKEGA
NAČRTA |
|
|
3. člen |
|
|
Opis meje topografsko in po parcelah |
|
|
Opis meje območja poteka po obodu od
izhodiščne točke A v jugovzhodnem vogalu na parc. št. 69/32 v smeri
urinega kazalca. Meja prečka parc. št. 69/36 – cesto in poteka po njeni
južni meji do konca, prehaja na zahodno stranico 69/35 ter po severnih
stranicah parc. št. 69/35, 69/34, 69/33 in 69/32 ter vzhodni stranici
69/32 zaključi pot v izhodiščni točki A. |
|
|
4. člen |
|
|
Seznam parcel |
|
|
Ureditveno območje obsega naslednje
parcele št: |
|
|
69/32, 69/33, 69/34, 69/35 in 69/36 vse
k.o. Črešnjevec. Lastnik vseh parcel je Martin Žmitek. |
|
|
5. člen |
|
|
Velikost obravnavanega območja |
|
|
Površina ureditvenega območja v
obravnavi znaša 5327m2 (4463m2 za gradbene parcele in 864m2 za cesto z
obračališčem v celotnem potezu). |
|
|
Natančna površina območja lokacijskega
načrta se bo določila po izvršeni obodni parcelaciji z geodetsko odmero
na terenu. |
|
|
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V
PROSTOR |
|
|
6. člen |
|
|
Opis vplivov in povezav prostorske
ureditve s sosednjimi območji |
|
|
Predvidena namembnost za stanovanjsko
gradnjo je primerna za obrobja naselij in je skladna s plansko
opredelitvijo. Lega zazidave na rahlo padajočem južnem pobočju
predstavlja ugodne pogoje za lokacijo stanovanjskih objektov. |
|
|
Vplivi predvidene prostorske ureditve
na okolje so v dopustnih mejah. |
|
|
7. člen |
|
|
Opis rešitev načrtovanih objektov in
površin |
|
|
Predvidena je ulična zazidava ob
obstoječi dovozni cesti. |
|
|
Na gradbeni parceli je opredeljeno
zazidljivo območje z gradbeno linijo, ob kateri je možna lokacija novega
objekta. Ostali del parcele je nezazidljivo območje, ki je namenjeno
zasaditvi in ureditvi sadnega oziroma zelenjavnega vrta. |
|
|
Bodoča javna površina je dovozna cesta
parc. št. 69/36 k.o Črešnjevec. Ker je slepa ulica v celotnem potezu v
dolžini 160 m, ima urejeno obračališče za avtomobile in tovorna vozila z
nosilnostjo do 6 t in 8 m dolžine (smetnjak, gasilsko vozilo …). |
|
|
8. člen |
|
|
Lokacijski pogoji in usmeritve za
projektiranje in gradnjo |
|
|
Lega objektov na zemljišču z njihovo
funkcionalno, tehnično in oblikovno zasnovo |
|
|
Objekti so na predlagano parcelacijo
umeščeni vzporedno s cesto oziroma parcelno mejo. Glavno količbeno črto
predstavlja os bodoče dovozne ceste, od katere je na severno stran
gradbena linija stanovanjskih objektov odmaknjena 13.85 m. Od sosednjih
mej so objekti oddaljeni min. 4.0 m, tako da je zagotovljena razdalja
med objekti 8.0 m. Pri razdalji, ki bi bila manjša od 4.0 m do meje je
potrebno pridobiti soglasje lastnika sosednje parcele. |
|
|
Dostopi v objekte so iz ceste z dovozom
iz južne strani. Uredijo se pravokotni cestni priključki. V primeru
objektov 1 in 2 se priključek lahko izvede iz strani obračališča. |
|
|
9. člen |
|
|
Lokacijski pogoji, pogoji za
oblikovanje in usmeritve za projektiranje objektov z ureditvijo njihove
okolice in enostavni objekti |
|
|
Stanovanjski objekti so zaradi
konfiguracije terena predvidoma s tremi etažami: s kletjo vkopano v
teren, s pritličjem in izkoriščenim podstrešjem – mansardo. Zunanji
gabarit objekta je 10.00 m x 12.00 m, s toleranco v območju zazidljive
parcele, z možnostjo gradnje prizidka velikosti do 25% osnovne površine
objekta. Objekti so lahko grajeni tudi brez kleti ali le delno
podkleteni. |
|
|
Strehe so simetrične dvokapnice naklona
35° do 40°, s poudarjeno glavno smerjo slemena, ki poteka vzporedno s
cesto. Na prizidku oziroma na garaži je lahko smer slemena pravokotna na
glavno sleme. Kritina na strehah naj bo opečne barve. |
|
|
Zaželeno je arhitekturno oblikovanje
objektov podolgovatega tlorisa, z osnovno zazidano površino 120 m2 (12 m
x 10 m). Dovoljena je izvedba izzidkov znotraj zazidljivega območja
oziroma gradbene meje, ki ne sme presegati 30 m2, skupna zazidana
površina tako ne sme presegati 150 m2 (12 0m2 + 30 m2), ob upoštevanju
gradbene linije. |
|
|
V kolikor garaže niso v objektu, so kot
enostavni pomožni objekti grajene na cestni strani objekta, gabarita do
30 m2, skladno s pozitivno zakonodajo. Prav tako je možna postavitev
ostalih enostavnih objektov. |
|
|
Višinsko so objekti umeščeni na teren
ob upoštevanju višine dovozne ceste. Kote pritličja objektov so razvidne
v grafičnih prilogah in se od objekta do objekta v vrsti spreminjajo za
cca 1.0 m. Zaradi velike višinske razlike na terenu je gradnja kleti na
severni strani zazidave smiselna. Objekti v južni vrsti so lahko grajeni
tudi brez kleti. |
|
|
V zaprtih objektih mora biti kota
pritličja višja od kote okoliškega urejenega terena za vsaj 10cm. |
|
|
10. člen |
|
|
Higienske in zdravstvene zahteve |
|
|
Na parceli se ob prometnici predvidi
prostor za postavitev smetnih posod, velikosti min. 1.0 m x 1.0 m. |
|
|
11. člen |
|
|
Geotehnične zahteve |
|
|
Parcele se nahajajo v blago nagnjenem
pobočju, poraslem s travno rušo. V času ogleda na samih parcelah ali
njihovi okolici ni bilo opaziti znakov plazenja pobočij. Sestav
temeljnih tal v treh izkopanih sondažnih jaških do globine 1.0 m je
humus, melj in gline t.g.k.. Osnovna polhribina laporovec ali peščenjak
se ne nahaja na velikih globinah. |
|
|
Dopustna vertikalna obremenitev
temeljnih tal pri temeljenju objekta na pasovnih temeljih na globini
najmanj 0.8 m pod koto zunanje ureditve je: |
|
|
Pa = 129.60 kN/m2 za pasovne temelje
(nepodkleteno) in |
|
|
Pa = 218.40 kN/m2 za pasovne temelje
(podkleteno) |
|
|
Geotehniški in hidrološki pogoji za
temeljenje objektov so podani v geotehničnem mnenju GEOING d.o.o. |
|
|
12. člen |
|
|
Pogoji za ozelenitev in ureditev okolja |
|
|
Predvidena je individualna ureditev
vsake posamezne parcele s predvrtom in ureditvijo cestnega priključka.
Na dvorišču se uredi prostor za parkiranje najmanj enega osebnega
vozila, v kolikor je v objektu garaža in dveh parkirnih mest, če garaže
ni. Zasaditev je priporočljiva z avtohtonimi drevninami. |
|
|
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE,
ENERGETSKE, VODOVODNE IN DRUGE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE TER OBVEZNOST
PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO |
|
|
13. člen |
|
|
Dovozna cesta |
|
|
Uredi se nova dovozna cesta, ki se
priključuje na stanovanjsko ulico v naselju Črešnjevec. Širina obstoječe
ceste v vzhodnem delu parc. št. 69/36 je 4.5 m do 5.0 m. Novo
projektirana dovozna cesta mora biti v niveleti obstoječe dovozne ceste
in širine min. 4.0 m z voziščem širine 2.5 m. |
|
|
Uredi se obračališče za tovornjake in
rezervira se pas širine 1.0 m na severno stran za možno bodočo
rekonstrukcijo ceste. |
|
|
Pravokotno na dovozno cesto se izvedejo
stanovanjski priključki šir. 2.5 m–3.0 m, s priključnimi radiji min. 3.0
m. Pri objektih 1 ali 2 je variantno možna izvedba priključkov iz
obračališča. Ob priključkih se na lastni parceli uredi prostor za
parkiranje osebnih vozil. |
|
|
14. člen |
|
|
Vodovod |
|
|
Predvidena oskrba z vodo bo potekala s
priključevanjem na javni vodovod v upravljanju KOMUNALE d.o.o. Slovenska
Bistrica, ki prečka parcele št. 69/32, 69/33, 69/34 in 69/35 v severnem
delu. Za celotno območje je predvidena cevna mreža enakih dimenzij (DN
63 mm), kar zadošča za potrebe stanovanjske gradnje. |
|
|
Za potrebe požarne varnosti je potrebno
obstoječi vodovod nadomestiti s cevjo PE DN 90mm v dolžini cca 200 m, s
čimer se zagotovijo pogoji za postavitev nadzemnega hidranta. |
|
|
15. člen |
|
|
Kanalizacijsko omrežje |
|
|
Na območju obravnave ni urejenega
kanalizacijskega sistema oziroma v kraju ni upravljavca kanalizacije.
Jugovzhodno parcelo prečka kanalizacijska cev (O60, ki se izliva v BC
O100) in je napeljana v odvodni jarek proti jugu. |
|
|
V območju zazidave se izdela
kanalizacija v ločenem sistemu. |
|
|
Padavinske vode se iz strešin speljejo
direktno v kanalizacijo padavinskih vod, ki je načrtovana z iztokom v
obstoječi kanal O60. V kolikor zaradi višinskih razlik odvod od hiš 1 ih
2 ne bo možen, bo potrebno izvesti odvodnjo s prečrpavanjem. |
|
|
Meteorne vode parkirišč, cest in drugih
utrjenih površin, kjer lahko pričakujemo povečano onesnaževanje odpadnih
vod, se pred izpustom v kanalizacijo spelje na ustrezno dimenzionirane
lovilce olj in bencina. |
|
|
Sanitarne odpadne vode se speljejo v
prekatne greznice brez odtoka. Vsebina se občasno prazni v ČN. Greznice
so locirane ob interne cestne priključke, tako da so lahko dostopne za
komunalna vozila s cisterno. |
|
|
Za odvajanje komunalnih odpadnih vod je
načrtovana vodotesna kanalizacija. |
|
|
Pri projektiranju kanalizacije za
odvajanje in čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih vod je potrebno
upoštevati Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske
vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04) in Uredbo o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni
list RS, št. 47/05). |
|
|
16. člen |
|
|
Elektrika |
|
|
V severnem delu parcel je vzporedno z
vodovodom položen elektroenergetski nizko napetostni kabel. Le-ta se
odcepi od A droga, ki je lociran ob asfaltirani ulici na vzhodni strani
predvidene zazidave. |
|
|
Za napajanje predvidenih objektov z
električno energijo je potrebno zgraditi nizkonapetostni kabelski
priključek iz bližnjega nizkonapetostnega omrežja (A-drog), ki je
napajano iz transformatorske postaje TP Črešnjevec 2 (t-140) in
nizkonapetostne razvode do prosto stoječih priključnih omar za napajanje
posameznih stanovanjskih hiš. |
|
|
17. člen |
|
|
Telefonsko omrežje |
|
|
Za bodeče priključevanje objektov na TK
omrežje je potrebno izdelati projekt priključitve na javno TK omrežje. |
|
|
18. člen |
|
|
Ogrevanje in priprava sanitarne tople
vode |
|
|
Predvideno je individualno ogrevanje
objektov. Ogrevalna medija sta lahko kurilno olje ali zemeljski plin ter
bio masa. Zunanji rezervoarji za gorivo morajo biti v podzemni izvedbi. |
|
|
19. člen |
|
|
Komunalni odpadki |
|
|
V skladu z Odlokom o ravnanju s
komunalnimi odpadki Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št.
35/02) je predvideno ločeno zbiranje in odvoz odpadkov. |
|
|
Ob dovozni cesti na lastni parceli je
potrebno zagotoviti zbirno mesto za postavitev zadostnega – potrebnega
števila – posod. Ostali odpadki se zbirajo v skladu z veljavno zakonsko
regulativo. |
|
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO
OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO
RABO NARAVNIH DOBRIN |
|
|
20. člen |
|
|
Varstvo voda |
|
|
Predvidena zazidava se ne nahaja na
vodovarstvenem območju in je izven poplavnega območja. |
|
|
21. člen |
|
|
Vpliv na vodni režim in stanje voda |
|
|
Pri načrtovanju posega so upoštevane
smernice: |
|
|
1. Odvajanje in čiščenje padavinskih in
komunalnih odpadnih voda je usklajeno s Pravilnikom o odvajanju in
čiščenju komunalne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02,
50/04) in Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05). |
|
|
2. Odvod čistih padavinskih voda iz
utrjenih površin in strešin je urejen na način, da je odtok zmanjšan z
zadrževanjem padavinskih vod pred iztokom v površinski odvodnik v
rezervoarju, ki lahko služi za potrebe požarne vode. |
|
|
3. Predviden je ločen sistem odvajanja
za padavinske in komunalne vode iz objektov. |
|
|
4. Padavinske vode iz streh in vode, ki
ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi naj se speljejo direktno v
najbližji odvodnik, odvajanje padavinskih vod iz parkirnih in
manipulatrivnih površin je urejeno preko peskolovov in lovilcev olj. |
|
|
5. Za odvajanje komunalnih odpadnih vod
je načrtovana vodotesna kanalizacija. |
|
|
22. člen |
|
|
Varstvo okolja |
|
|
III. stopnja varstva je za območje,
kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja
hrupa, to je trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati
namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnim ter
podobnim proizvodnim dejavnostim (mešano območje), območje namenjeno
kmetijski dejavnosti ter javno središče, kjer se opravljajo upravne,
trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti (v nadaljevanju: III.
območje). |
|
|
23. člen |
|
|
Varstvo kulturne dediščine |
|
|
Obravnavane parcele se ne nahajajo v
območju varstva kulturne dediščine. |
|
|
24. člen |
|
|
Varstvo narave |
|
|
Na obravnavanem območju ni naravnih
vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotske
raznolikosti. |
|
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
|
25. člen |
|
|
Požarna varnost |
|
|
V skladu z 22. in 23. členom ZVPoz so v
ureditveni zasnovi upoštevani ukrepi varstva pred požarom, kjer so med
objekti zagotovljeni odmiki min. 8.0 m. Na dovozni cesti in dvoriščih so
zagotovljene prometne in delovne površine za intervencijska vozila.
Omogočen je varen umik ljudi in premoženja po dovozni cesti in
nepozidanih površinah. |
|
|
Oskrba s požarno vodo bo zagotovljena z
izgradnjo nadzemnega hidranta v sklopu izgradnje hidrantnega omrežja
naselja. V ta namen bo potrebno obstoječi vodovod PE DN O 63 nadomestiti
oziroma zamenjati s cevjo PE DN 90 mm v dolžini cca 200 m. |
|
|
26. člen |
|
|
Varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami |
|
|
Pri projektiranju objektov znotraj
območja lokacijskega načrta je potrebno upoštevati potresno območje VI.
do VII. Stopnje po MSK lestvici, s čimer se zagotovi varnost in
stabilnost objekta. |
|
|
Območje ni poplavno ogroženo. |
|
|
27. člen |
|
|
Stabilnost terena, mehanska odpornost,
stabilnost objektov |
|
|
Gradnja ne predstavlja vpliva na
stabilnost in mehansko odpornost nepremičnin v okolici. Iz geotehničnega
mnenja o pogojih temeljenja je razvidno, da je potrebno objekte po
njihovi celotni površini temeljiti v glinastih zemljinah težko gnetnih
koncistenc. V primeru, da se s podkletitvijo doseže osnovna polhribina
laporovec ali peščenjak, je temeljenje prav tako po celotnem tlorisu
objektov obvezno izvesti v njej. |
|
|
Meteorne in fekalne vode je obvezno
kontrolirano odvesti s področja parcel in preprečiti dolgotrajno
namakanje zemljin pobočij. |
|
|
VIII. NAČRT PARCELACIJE |
|
|
28. člen |
|
|
Načrt parcelacije je izdelan v državnem
koordinatnem sistemu. Parcele v severnem delu območja povzemajo
obstoječe stanje parcelacije, ki je bila izvršena že pred časom. Za
ureditev obračališča za tovornjake se izdela nova parcelacija. |
|
|
+----------+--------------+-----------+-------------+------------+-------+ |
|
|
| Zap. št. | Parc. |Površina m2| Nova | Namembnost |
Skupaj| |
|
|
| | številka | | površina | |
| |
|
|
+----------+--------------+-----------+-------------+------------+-------+ |
|
|
| 1 | 69/35 | 1133-29 | 1104 | Stavb. |
| |
|
|
| | | | | zemlj. |
| |
|
|
+----------+--------------+-----------+-------------+------------+-------+ |
|
|
| 2 | 69/34 | 1124-31 | 1093 | ,, |
| |
|
|
+----------+--------------+-----------+-------------+------------+-------+ |
|
|
| 3 | 69/33 | 1160 | 1160 | ,, |
| |
|
|
+----------+--------------+-----------+-------------+------------+-------+ |
|
|
| 4 | 69/32 | 1106 | 1106 | ,, | 4463
| |
|
|
+----------+--------------+-----------+-------------+------------+-------+ |
|
|
| 5 | 69/36a | 804-53 | 751 | cesta |
| |
|
|
+----------+--------------+-----------+-------------+------------+-------+ |
|
|
| 6 | 39/34,35-del | 2257-2197 | 60 |obračališče |
| |
|
|
+----------+--------------+-----------+-------------+------------+-------+ |
|
|
| 7 | 39/36b | 53 | 53 | rezervat | 864
| |
|
|
+----------+--------------+-----------+-------------+------------+-------+ |
|
|
| Skupaj | | 5327 | | | 5327
| |
|
|
+----------+--------------+-----------+-------------+------------+-------+ |
|
|
Opomba! |
|
|
Natančna velikost parcel se določi z
geodetsko odmero na terenu in izdajo odločbe o ureditvi meja novih
parcel, ki jo izda pristojna Geodetska uprava. |
|
|
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE
UREDITVE |
|
|
29. člen |
|
|
Izvajanje lokacijskega načrta je
predvideno v več fazah oziroma etapah: |
|
|
– Prva faza zajema ureditev cestne in
komunalne infrastrukture, ki vključuje utrditev dovozne ceste v
predpisanem profilu in napeljavo elektrike, vodovoda in meteorne
kanalizacije do parcelnih mej. |
|
|
– Druga faza predstavlja gradnjo
posameznih stanovanjskih objektov in izvedbo internih komunalnih
priključkov na območju posamezne gradbene parcele. |
|
|
– Tretja faza predstavlja prenos
dovozne ceste v javno dobro po petih letih uporabe. |
|
|
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN
POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI LOKACIJSKEGA NAČRTA |
|
|
30. člen |
|
|
Funkcija območja se lahko spremeni pod
pogojem, da se s spremembo ne povečajo škodljivi vplivi na okolje
oziroma ne presegajo predpisane mejne vrednosti prvotno predvidene
funkcije. V tem primeru je potrebno opraviti spremembo lokacijskega
načrta v skladu z zakonodajo. |
|
|
XI. TOLERANCE |
|
|
31. člen |
|
|
Tolerance pri parcelaciji |
|
|
Dovoljeno je lastniško združevanje dveh
parcel in prilagoditev gabaritov objektov znotraj opredeljenega
zazidljivega območja. |
|
|
Tolerance pri umestitvi objekta na
parcelo in gabariti objekta |
|
|
Objekt je dovoljeno umestiti na parcelo
znotraj opredeljenega zazidljivega območja, ob upoštevanju gradbene črte
iz grafične priloge. Predpisana tlorisna površina objekta se lahko
prekorači za 25%. Horizontalni gabariti imajo toleranco ±1.0 m,
vertikalni gabariti ±0.5 m. |
|
|
Tolerance pri višinski umestitvi
objekta |
|
|
Možna je gradnja kletnih etaž, v
kolikor to dopuščajo hidrološki in geološki pogoji. Kletna etaža je
lahko nad urejenim terenom dvignjena max. 60 cm. Višinska toleranca za
določitev nulte kote objekta je ±0.5 m. |
|
|
V zaprtih objektih mora biti kota
pritličja višja od kote okoliškega urejenega terena za vsaj 10cm. |
|
|
XII. ROKI ZA IZVEDBO PROSTORSKIH
UREDITEV |
|
|
32. člen |
|
|
Do realizacije lokacijskega načrta
ostanejo vsa zemljišča v sedanji rabi. Posegi, ki bi bili v nasprotju z
lokacijskim načrtom, niso dovoljeni. |
|
|
XIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN
IZVAJALCEV |
|
|
33. člen |
|
|
Kompleksno se uredi vsa predvidena
prometna, komunalna in energetska infrastruktura, za katero si
investitor ali investitorji sami pridobijo ustrezno dokumentacijo,
zagotovijo finančna sredstva za izgradnjo in jo izgradijo, pridobijo
uporabno dovoljenje, izvedejo odmero in komunalno infrastrukturo
brezplačno prenesejo v javno dobro ter v upravljanje izvajalcem javnih
gospodarskih služb. |
|
|
Investitorji posameznih gradenj v
območju lokacijskega načrta si interne priključke za opremo stavbnega
zemljišča na parceli zagotavljajo sami. Investitorji posameznih gradenj
v območju lokacijskega načrta si priključke za opremo stavbnega
zemljišča na parceli (vodovod, elektrika, odvajanje odplak …)
zagotavljajo sami. |
|
|
Poleg navedenega morajo investitorji
upoštevati naslednje: |
|
|
– plodno zemljo, ki nastaja pri
izkopih, je obvezno deponirati in uporabiti za ureditev zelenih površin, |
|
|
– sproti odpravljati škodljive
posledice, ki nastanejo zaradi gradnje, |
|
|
– pred začetkom gradnje ugotoviti
obstoječe stanje komunalnih naprav, |
|
|
– morebitne neevidentirane vode v
zemlji je potrebno po navodilih upravljavca in v soglasju z lastnikom
zemljišča ustrezno zavarovati oziroma prestaviti |
|
|
– zagotoviti ustrezno varovanje
gradbišča. |
|
|
Pri projektiranju objektov je potrebno
upoštevati vse smernice in mnenja, ki so sestavni del lokacijskega
načrta. |
|
|
34. člen |
|
|
Nadzorstvo nad tem odlokom izvaja
pristojna Inšpekcija za okolje in prostor. |
|
|
35. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 032-31/2006-2/8 |
|
|
Slovenska Bistrica, dne 11. december
2006 |
|
|
Županja
Občine Slovenska Bistrica
Irena Majcen l.r. |
|
|
|