|
Na podlagi 21. in
29. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 –
uradno prečiščeno besedilo, ZLS-UPB2 ter št. 27/08 in 76/08), 149. člena
Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, 49/06, 66/06, 33/07,
57/08 in 70/08), 3. in 17. člena
Zakona o prekrških (Uradni list RS, št.
3/07 – uradno prečiščeno besedilo, ZP-1-UPB4 ter št. 17/08, 21/08 in
76/08), 3., 4. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni
list RS, št. 32/1993, 30/1998 - ZZLPPO in 127/06 - ZJZP), določil
Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske
gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in
padavinske vode (Uradni list RS, št. 109/07 in 33/08), določil
Uredbe o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07), določil
Uredbe o
emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih
naprav (Uradni list RS, št. 98/07), 3. člena
Odloka o gospodarskih
javnih službah Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine
Cerklje na Gorenjskem št. 1/2008) ter 7., 75., 78. in 80. člena
Statuta
Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na
Gorenjskem št. 1/99, 1/01, 3/02, 4/03 in 2/07)
je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 12. redni seji, dne
26.11.2008, sprejel |
|
O D L O K
|
|
o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne ter padavinske
|
|
vode na območju Občine Cerklje na Gorenjskem |
|
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
|
1.
člen |
|
S tem odlokom se
ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe
odvajanja in čiščenja komunalno odpadne in padavinske vode na območju
občine Cerklje na Gorenjskem tako, da
določa: |
|
|
|
1.
Splošne določbe |
|
2.
Zasnove opravljanja javne službe |
|
3.
Pogoje za opravljanje storitev gospodarske javne službe
|
|
4.
Obveznosti izvajalca |
|
5.
Obveznosti in pravice uporabnikov |
|
6.
Vire financiranja javne službe |
|
7.
Nadzor |
|
8.
Določbe o sankcijah |
|
9.
Prehodne in končne določbe |
|
|
|
2. člen |
|
Storitve javne
službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah
zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti in padavinsko odpadno vodo, ki
se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin ali streh. |
|
Odvajanje in
čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode iz
površin, ki niso javne, se ne šteje za storitev javne službe ne glede na
to, če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v
komunalni ali skupni čistilni napravi. |
|
Izvajalec javne
službe lahko, v skladu z dogovorom z lastnikom infrastrukture, izvaja
posebne storitve osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe, ali
izvaja posebne storitve z uporabo javne infrastrukture, ki niso obvezne
storitve javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
|
Izvajalec v primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena z
naročniki sklene posebno pogodbo. |
|
|
|
3.
člen |
|
Izrazi, uporabljeni v
tem odloku imajo naslednji pomen: |
|
1.
Javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije,
namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode. Objekti in naprave javne kanalizacije so
lokalna gospodarska javna infrastruktura in imajo status grajenega
javnega dobra. |
|
2.
Javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske
gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra
po predpisih o graditvi objektov. |
|
3.
Grajeno javno dobro je javna infrastruktura in pripadajoče
zemljišče na katerem se ta nahaja pod pogojem, |
|
4.
a) da se je zanjo pridobilo uporabno dovoljenje,
|
|
5.
b) da se na podlagi sklepa pristojnega občinskega upravnega organa
izvede vpis v zemljiško knjigo. |
|
6.
Magistralno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem
besedilu: magistralno omrežje) so kanalski vodi ter z njimi povezane
tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje
odpadnih voda v takšnih vodih, ki služijo za odvajanje komunalne odpadne
vode in padavinske vode iz dveh ali več primarnih kanalizacijskih
omrežij v dveh ali več naseljih, lahko pa tudi odvajanje industrijskih
odpadnih voda iz proizvodnih obratov, ki so v dveh ali več naseljih in
se zaključijo v skupni čistilni napravi. |
|
7.
Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem
besedilu: primarno omrežje) so kanali ter z njimi povezane tehnološki
sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v
takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne
odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih
omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje
industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju
takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni
napravi. |
|
8.
Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem
besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi
povezanih tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob,
črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni
odvajanju komunalno odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem
delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi
ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje. |
|
9.
Interna kanalizacija: kanalizacijski priključek je del interne
kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do
vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba
ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje
stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti. Prav tako je
interna kanalizacija greznica in mala čistilna naprava z zmogljivostjo
manjšo od 50 PE. |
|
10.
Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba ali
samostojni podjetnik, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja
odpadna voda, oziroma se zbira padavinska voda, ki odteka v javno
kanalizacijo. |
|
11.
Izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne ter padavinske vode (v nadaljevanju: izvajalec) je Komunala
Kranj, javno podjetje, d.o.o.. Občinski svet Občine Cerklje na
Gorenjskem lahko s sklepom na delu ali celotnem območju občine določi
tudi drugega izvajalca gospodarske javne službe. |
|
12.
Odpadna voda je voda, ki se po uporabi ali kot posledica padavin
onesnažena odvaja v javno kanalizacijo ali v
vode. Odpadna voda je lahko komunalna odpadna voda, industrijska
odpadna voda ali padavinska odpadna voda. |
|
13.
Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju
gospodinjstev zaradi rabe v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in
drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki
nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po
nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna
odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna
voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali je mešanica
te odpadne vode s komunalno odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi
podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni
pretok ne presega 15m3/dan, njena letna količina ne presega 4000 m3,
obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50PE in pri
kateri za nobeno od nevarnih snovi, letna količina ne presega količine
nevarnih snovi, določenih v predpisih o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo. |
|
14.
Padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteorskih padavin
odteka onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom
prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo.
|
|
15.
Industrijska odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem pri uporabi v
industriji, obrtni, ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti
in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna
voda je tudi voda, ki nastaja pri uporabi
v kmetijski dejavnosti, ter zmes industrijske odpadne vode s komunalno
ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če so pomešane vode po skupnem
iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali vode. Industrijska odpadna voda
so tudi hladilne vode in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz obratov
in naprav za predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov.
|
|
16.
Tuja voda je voda, katere izvor ni vir onesnaženja (npr.
površinski vodotoki, podtalnica, voda iz drenažnih zajetij) in vdira v
kanalizacijski sistem na mestu poškodb ali ob namernem črnem priklopu.
|
|
17.
Populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za
obremenjevanje vode, izražena v BPK5. 1 PE je enak 60 g BPK5
dan. |
|
18.
Ločen kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po
katerem se komunalna, industrijska ali mešanica komunalne in
industrijske odpadne vode odvaja ločeno od padavinske vode. |
|
19.
Mešani kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po katerem se
komunalna, industrijska ali mešanica komunalne in industrijske odpadne
vode odvaja skupaj s padavinsko odpadno vodo. |
|
20.
Delno mešani kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po
katerem se komunalna, industrijska ali mešanica komunalne in
industrijske odpadne vode odvaja skupaj s padavinsko odpadno vodo iz
utrjenih javnih površin (cest, parkirišč in pločnikov), medtem ko se
padavinska voda iz streh in dvorišč ponika oziroma ločeno odvaja v
vodotok. |
|
21.
Vir onesnaženja je objekt ali naprava, kjer nastaja odpadna
voda in ima enega ali več iztokov, po katerih se odpadna voda odvaja v
kanalizacijo ali vodotok. |
|
22.
Parameter onesnaženosti odpadne vode je po predpisanem merilnem
postopku izmerjena temperatura, pH - vrednost, obarvanost, strupenost,
koncentracija snovi ali podobna lastnost odpadne vode. |
|
23.
Obratovalni monitoring odpadnih voda je v skladu s predpisom,
ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod, vzorčenje
odpadne vode po vnaprej določenem programu, merjenje in vrednotenje
parametrov odpadne vode med uporabo ali obratovanjem naprave.
|
|
24.
Mersko mesto je objekt pred iztokom v javno kanalizacijo, v
katerem se meri količina (pretok) in kakovost (vsebnost nečistoč) v
javno kanalizacije odvedene odpadne vode. |
|
25.
Nepretočna greznica je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalno
odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje
oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo. |
|
26.
Greznica je gradbeni objekt za anaeorobno obdelavo komunalno odpadne
vode, v katere se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v
enega ali več prekatov za anaeorobno obdelavo odpadne vode, obdelana
odpadna voda pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z
infiltracijo v zemljo. |
|
27.
Obstoječa greznica je greznica, ki je v uporabi pred 14. decembrom
2002. |
|
28.
Obstoječa stavba je stavba, za katero je izdano gradbeno dovoljenje v
skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov pred 14. decembrom 2002
ali, ki je v uporabi pred tem dnem. |
|
29.
Čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode, ki
zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost. |
|
30.
Komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za komunalno odpadno
vodo ali za mešanico komunalne in padavinske odpadne vode. |
|
31.
Skupna čistilna naprava je čistilna naprava za mešanico komunalne ali
padavinske odpadne vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri
delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna
voda ene ali več naprav, presega 50%, merjeno s kemijsko porabo po
kisiku. (KPK) |
|
32.
Mala komunalna čistilna naprava je naprava za obdelavo komunalno
odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2000 PE, v kateri poteka
biološka razgradnja s pospešenim prezračevanjem s pomočjo razpršene
biomase ali s pritrjenim biološkim filmom ali biološka razgradnja z
naravnim prezračevanjem s precejanjem skozi peščeni filter, s pomočjo
rastlin, v prezračevalnih lagunah ali naravnih lagunah, če je
zagotovljeno posredno odvajanje vode v podzemne vode. |
|
33.
Obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata pred
njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem ali
sežiganjem, to je stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in
dezinfekcija blata. Za obdelavo blata se štejejo tudi vsi drugi postopki
predelave ali odstranjevanja blata, če se izvajajo na območju komunalne
čistilne naprave v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. |
|
34.
Učinek čiščenja čistilne naprave je razmerje med količino snovi,
izločene po obdelavi odpadne vode in količino te snovi v odpadni vodi
pred čiščenjem na čistilni napravi in se izraža v %. |
|
35.
Kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih
gospodarske javne infrastrukture. |
|
36.
Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme,
ki ga zavezanec plača občini. Komunalni prispevek se izračuna in odmeri
skladno z veljavnim odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč za
določeno območje občine. |
|
|
|
Drugi pojmi
uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in v
podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi. |
|
|
I.
ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
|
|
|
|
4.
člen |
|
|
|
Obvezno občinsko gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne in padavinske vode ( v nadaljnjem besedilu: javna
služba) zagotavlja Občina Cerklje na Gorenjskem z izvajalcem v obsegu in
pod pogoji, določenimi s tem odlokom in s sklenjenimi pogodbami. |
|
5.
člen |
|
Izvajalec mora
opravljati javno službo v skladu z veljavnimi zakonskimi in
podzakonskimi akti, določili tega odloka, drugimi predpisi in skladno s: |
|
-
programom za obvladovanje kakovosti poslovanja, |
|
-
programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode
iz 28. člena tega odloka, |
|
-
sprejetim Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne in padavinske vode na območju občine Cerklje na Gorenjskem za
obdobje od 2007 – 2017. |
|
|
|
6.
člen |
|
Objekti in naprave
namenjene odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode so
lahko v javni ali interni
uporabi.
|
|
Javna kanalizacija
je omrežje, ki skupaj z napravami in objekti na omrežju služi za
odvajanje komunalne odpadne vode iz objektov ali padavinske vode z
javnih površin, na katerega sta priključena vsaj dva uporabnika. |
|
Interna
kanalizacija, kanalizacijski priključek, nepretočne greznice, obstoječe
greznice ter male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od
50 PE, niso objekti javne kanalizacije in so v lasti lastnikov stavb. |
|
|
|
7.
člen |
|
Izvajalec zagotavlja
izvajanje javne službe le za tisto kanalizacijsko omrežje, pripadajoče
objekte in naprave na njem, ki so opredeljeni v pogodbi, sklenjeni med
Občino Cerklje na Gorenjskem in izvajalcem. |
|
8.
člen |
|
Vso kanalizacijo je potrebno graditi v ločenem sistemu,
kar pomeni, da je kanalizacija za komunalno odpadno vodo in industrijsko
odpadno vodo grajena ločeno od kanalizacije za padavinsko vodo. |
|
9.
člen |
|
Standardi komunalne
opremljenosti, ki morajo biti izpolnjeni zaradi opravljanja storitev
javne službe: |
|
-
Organizirati gospodarsko javno službo namenjeno odvajanju in čiščenju
komunalne odpadne vode in padavinske vode z javnih površin v skladu z
zakonskimi predpisi in sprejetimi programi za to dejavnost. |
|
-
Obstoječe območje poselitve mora biti opremljeno z javno kanalizacijo
z zagotovljenim čiščenjem komunalne odpadne vode v skladu s predpisi, ki
urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih
čistilnih naprav in malih komunalnih čistilnih naprav ter operativnim
programom na področju odvajanja in čiščenja. |
|
-
Območje površin predvideno za širitev naselja, ki ni na vodovarstvenem
območju, občutljivem območju zaradi evtrofikacije, občutljivem območju
zaradi kopalnih voda ali na vplivnem območju kopalnih voda, mora biti
opremljeno z javno kanalizacijo, če je predvidena celotna obremenitev
tega območja zaradi načrtovane širitve naselja enaka ali večja od 50 PE
in je predvidena letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne
vode, preračunana na 1ha zemeljske površine, večja od 20 PE. |
|
-
Območje površin predvideno za širitev naselja, ki je na vodovarstvenem
območju, občutljivem območju zaradi evtrofikacije, občutljivem območju
zaradi kopalnih voda ali na vplivnem območju kopalnih voda, mora biti
opremljeno z javno kanalizacijo, če je predvidena celotna obremenitev
tega območja zaradi načrtovane širitve naselja enaka ali večja od 50 PE
in je predvidena letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne
vode, preračunana na 1ha zemeljske površine, večja od 10 PE. |
|
10.
člen |
|
Dopolnitev
tehničnih kriterijev tega odloka je opredeljena v Pravilniku za
projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javne kanalizacije (v
nadaljevanju: Pravilnik), ki ga potrdi Svet ustanoviteljev družbe
Komunale Kranj, javno podjetje d.o.o. |
|
Pravilnik
pripravijo strokovne službe Komunale Kranj, javno podjetje d.o.o. in ga
predložijo v potrditev Svetu ustanoviteljev družbe v treh mesecih po
sprejemu tega odloka. |
|
V primeru, da je na
delu ali celotnem območju občine določen drug izvajalec, je le-ta dolžan
spoštovati določila navedenega Pravilnika oziroma predlagati njegove
spremembe in dopolnitve v uskladitev županu Občine Cerklje na
Gorenjskem. |
|
|
II.
POGOJI ZA OPRAVLJANJE STORITEV GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
|
|
|
|
11.
člen |
|
Pogoji, ki morajo biti
izpolnjeni za opravljanje storitev gospodarske javne službe:
|
|
-
zgrajena javna kanalizacija
|
|
-
priključki na javno kanalizacijo |
|
-
javna pooblastila izvajalca
|
|
12.
člen |
|
Javna kanalizacija
so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju
javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna
infrastruktura in imajo status grajenega javnega dobra. Sestavljajo jo:
magistralna, primarna in sekundarna kanalizacija s pripadajočimi objekti
in napravami, skupna čistilna naprava in male čistilne naprave. |
|
|
PRIKLJUČEVANJE NA
JAVNO KANALIZACIJO
|
|
|
|
13.
člen |
|
Na območju, kjer je
javna kanalizacija zgrajena, je priključitev obvezna. |
|
V javno
kanalizacijo se mora odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v
stavbi zunaj naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno
kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalno
odpadne vode preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba
zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, (50
m na PE), odvajanje pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
|
|
Nadzor nad deli pri
gradnji priključkov na javno kanalizacijo izvede izvajalec na stroške
uporabnika. |
|
V javno
kanalizacijo se lahko odvaja tudi industrijska voda, če je interna
kanalizacija izvedena ločeno za industrijsko in komunalno odpadno vodo
ter je združitev obeh kanalizacij za merilnim mestom industrijske
odpadne vode. |
| |
|
14.
člen |
|
Vsaka stavba se
praviloma priključuje preko svojega priključka. Ko to ni možno ali ni
racionalno je, ob soglašanju vseh lastnikov takega priključka, dovoljena
priključitev več stavb preko enega priključka. |
|
|
|
15.
člen |
|
Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede katerikoli usposobljeni
izvajalec pod pogojem, da uporabnik pridobi predhodno pisno soglasje
izvajalca javne službe za priključitev, in da financira stroške izvedbe
vključno s povrnitvijo okolice v prvotno stanje. |
|
|
|
Izvajalec del oziroma uporabnik mora o tem obvestiti izvajalca javne
službe najmanj 7 dni pred pričetkom del. Pri novogradnjah fekalne
kanalizacije pa se priključke lahko izvede v jaških ali direktno na cev
preko fazonskega kosa najmanj 5 cm nad dnom iztočnega kanala. |
|
|
16.
člen |
|
V času projektiranja
novega kanala imajo uporabniki pravico predlagati smer oziroma lokacijo
kanala pod pogojem, da se s tem strinjajo tudi lastniki zemljišč, po
katerih naj bi potekal kanal. Prav tako imajo pravico določiti mesto
priključitve na javno kanalizacijo, bodisi v jašku ali na poljubnem
drugem mestu, pri čemer jim mora izvajalec omogočiti izvedbo odcepa in
možnost direktnega priklopa na kanal. V primeru, da uporabnik mesta
priključitve ne določi, to v njegovem imenu opravi izvajalec oziroma
pooblaščeni izdelovalec projektne
dokumentacije.
|
|
17.
člen |
|
Javno kanalizacijsko
omrežje mora zagotoviti odvodnjavanje pritličja, ne pa tudi kletnih
prostorov gradbenih objektov. V kolikor ni drugače določeno, se mora dno
sekundarne kanalizacije nahajati na globini najmanj 1,4 m od kote
raščenega terena, s čimer je omogočeno nemoteno gravitacijsko
odvodnjavanje pritličja priključenih objektov. Izvajalec lahko v
primeru, ko globina javne kanalizacije to dopušča, dovoli tudi
neposredno odvodnjavanje kletnih prostorov, vendar na izključno
odgovornost in stroške lastnika oziroma uporabnika objekta, ki mora z
vgradnjo protipovratne lopute ali črpalke preprečiti nevarnost
povratnega udara odpadne vode. |
|
18.
člen |
|
Posamezni objekt ali
del objekta, ki se zaradi neugodne lege v prostoru nahaja pod koto dna
odvodnega kanala, se na javno kanalizacijo priključi preko hišnega
črpališča, ki ga je dolžan zgraditi in upravljati lastnik priključka. V
primeru, da se na nižje ležeči lokaciji nahaja več kot 5 objektov z več
kot 20 PE obremenitve, pri čemer posamezni objekt ni mogoče neposredno
povezati na javno kanalizacijo, se zgradi skupno črpališče, ki ga je
dolžan upravljati in vzdrževati izvajalec javne službe. |
|
|
|
19.
člen |
|
Za vsak objekt ali
sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je
dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne
konfiguracije terena, ali ko to zahteva položaj in velikost objektov, se
izjemoma dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov pod pogojem, da
se plačajo vse potrebne dajatve in obračunajo višji stroški vzdrževanja
sistema. |
|
20.
člen |
|
Ob izgradnji javne
kanalizacije se za vse objekte, ki mejijo na površine v javni rabi
(ceste, pločniki, parkirišča), izvedejo tudi odcepi za hišne priključke
do parcelne meje oziroma roba cestnega telesa. Za tiste objekte, ki ne
mejijo na javno površino po kateri se gradi javna kanalizacija, se
zgradi odcep do mesta, na katerem sta priključena najmanj dva uporabnika
pod pogojem, da se s tem strinja tudi lastnik služečega zemljišča. V
vseh ostalih primerih (manj kot dva uporabnika, neurejena služnost in
dostop do objekta) pa mora uporabnik sam zagotoviti pogoje za možnost
priključitve na javno kanalizacijo. |
|
|
|
21.
člen |
|
Uporabnikom in drugim
nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v kanalizacijske objekte in
naprave javne kanalizacije. Na trasi kanalizacije se ne sme graditi,
postavljati objektov, nasipati materiala in izvajati ostalih aktivnosti,
ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo
delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v interne
kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo
preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje. |
|
|
|
22.
člen |
|
Sprememba dimenzije
priključka, trase, merskega mesta in izvedba dodatnega priključka, se
obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski priključek. |
|
|
|
23.
člen |
|
Odjava priključka je
dovoljena samo v primeru rušitve priključenega objekta in v primeru
začasnega priključka. Uporabnik mora zahtevo za odjavo v pisni obliki
posredovati upravljavcu kanalizacije. Prekinitev priključka izvede
usposobljeni izvajalec gradbenih del na stroške uporabnika. |
|
|
JAVNA POOBLASTILA
|
|
24.
člen |
|
Za vsak poseg v
prostor na celotnem območju, kjer se izvaja gospodarska javna služba
odvajanja in čiščenja odpadne vode, mora izvajalec javne službe na
osnovi vloge investitorja izdati soglasje ali potrdilo: |
|
|
|
- Na območju predvidene gradnje z urejeno
javno kanalizacijo: |
|
-
Investitor mora za objekt, v katerem nastaja komunalna odpadna voda, v
postopku pridobitve gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje za
priključitev na javno kanalizacijo. Vlogi za izdajo soglasja, ki mora
vsebovati podatke o investitorju in o nameravani gradnji oziroma
spremembi namembnosti, mora biti priložena idejna zasnova s predpisanimi
sestavinami, povezanimi s predmetom soglašanja, ki jih določa zakon in
podzakonski predpisi. |
|
|
|
-
Na območju predvidene gradnje, kjer ni javne kanalizacije: |
|
-
Investitor mora za objekt, v katerem nastaja komunalna odpadna voda, v
postopku pridobitve gradbenega dovoljenja pridobiti potrdilo izvajalca,
da bo odvajanje komunalne odpadne vode urejeno v skladu s predpisi o
emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih čistilnih naprav in
tem odlokom. Vlogi za izdajo potrdila, ki mora vsebovati podatke o
investitorju in o nameravani gradnji oziroma spremembi namembnosti, mora
biti priložena idejna zasnova s predpisanimi sestavinami, povezanimi s
predmetom soglašanja, ki jih določa zakon in podzakonski predpisi.
|
|
-
Na obstoječem poselitvenem območju ob izgradnji javne kanalizacije: |
|
-
|
|
-
Na osnovi odločbe o odmeri komunalnega prispevka, ki jo občinska
uprava Občine Cerklje na Gorenjskem izda po uradni dolžnosti in
priloženega potrdila občinske uprave o plačilu komunalnega prispevka, bo
izvajalec poslal uporabnikom obrazec vloge za izdajo soglasja za
priključitev. Na osnovi vloge izvajalec uporabniku izda soglasje s
pogoji za priključitev. |
|
|
|
Uporabnik se je dolžan
priključiti na javno kanalizacijo najkasneje v roku šestih |
|
mesecev po izgradnji
javnega kanalizacijskega omrežja s končnim čiščenjem na čistilni
napravi. |
|
25.
člen |
|
Roki za izdajo
posameznih dokumentov so 15 dni od prejema popolne vloge oziroma 30 dni,
če gre za zahteven objekt. |
|
|
|
Izvajalec izda pozitivno soglasje za priključitev na javno kanalizacijo
uporabniku, ko ima le-ta poravnane vse obveznosti do izvajalca in Občine
Cerklje na Gorenjskem. |
|
|
III.
OBVEZNOSTI IZVAJALCA
|
|
|
OBMOČJE, KI JE
OPREMLJENO Z JAVNO KANALIZACIJO
|
|
|
|
26.
člen |
|
Storitve, ki jih je
dolžan izvajati izvajalec javne službe za zagotavljanje nemotenega
delovanja javne kanalizacije so: |
|
|
|
-
upravljanje, vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije;
|
|
-
zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske
vode iz javnih površin; |
|
-
zagotoviti odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v
javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine in
industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo kot posebno
storitev zaradi uporabe objektov javne kanalizacije; |
|
-
zagotoviti prevzem komunalne odpadne vode in grezničnih gošč pri
uporabniku in zagotoviti obdelavo na centralni čistilni napravi; |
|
-
zagotoviti prevzem in obdelavo blata iz malih komunalnih čistilnih
naprav; |
|
-
izdelati načrt ravnanja z blatom o načinu predvidene obdelave
prevzetega blata ter o nadaljnji uporabi oz. predelavi do končne
dispozicije obdelanega blata; |
|
-
izvajati obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave; |
|
-
izdelava potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih
naprav; |
|
-
opravljati nadzor nad sestavo odpadne vode in nadzor nad delovanjem
čistilnih naprav; |
|
-
opravljati nadzor nad stanjem kanalizacijskih priključkov in interne
kanalizacije do vstopa v stavbo uporabnika v predpisanih obdobjih; |
|
-
skrbeti za razvoj dejavnosti ter pripravo planskih dokumentov; |
|
-
sodelovati pri izgradnji novega kanalizacijskega omrežja; |
|
-
planiranje obnov, širitev, dopolnitev javne kanalizacije; |
|
-
vodenje investicijskih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji; |
|
-
izvajanje rednih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji; |
|
-
izvajanje nadzora novozgrajenih priključkov; |
|
-
sodelovanje pri tehničnih pregledih objektov; |
|
-
skrbeti za redni obračun izvajanja storitev javne službe, okoljske
dajatve, in ostalih, s posebnimi predpisi določenih dajatev. |
|
|
|
Spremljajoče zadolžitve
izvajalca javne službe: |
|
|
|
-
voditi kataster kanalizacijskega omrežja in celotne gospodarske javne
infrastrukture, namenjene dejavnosti javne službe, ki jo izvaja
|
|
-
voditi kataster greznic, |
|
-
občini omogočiti dostop do podatkov iz katastra in ji posredovati
podatke za zbirni kataster, |
|
-
skrbeti za ustrezno kadrovsko usposobljenost zaposlenih, |
|
-
skrbeti za ustrezno tehnično opremljenost. |
|
|
OBMOČJE, KI NI
OPREMLJENO Z JAVNO KANALIZACIJO
|
|
|
|
27.
člen |
|
Izvajalec javne
službe mora zagotavljati: |
|
-
prevzem blata iz obstoječih greznic ter malih čistilnih naprav pri
uporabniku storitev ter obdelavo blata na Centralni čistilni napravi
najmanj enkrat na štiri leta; |
|
-
redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove
vsebine na Centralni čistilni napravi; |
|
|
|
Izvajalec mora
lastnike ali upravljavce nepretočnih greznic, obstoječih greznic in
malih komunalnih čistilnih naprav preko sredstev javnega obveščanja ali
na krajevno običajen način obvestiti o: |
|
-
komunalni ali skupni čistilni napravi, na kateri se obdeluje komunalna
odpadna voda in blato; |
|
-
rokih in času praznjenja nepretočnih, obstoječih greznic in
prevzemanju blata malih komunalnih čistilnih naprav. |
|
|
|
Izvajalec mora
izdelati terminski plan praznjenja in zagotavljati prevzem blata
za: |
|
-
redno praznjenje nepretočnih greznic; |
|
-
prevzem blata iz pretočnih (obstoječih greznic) najmanj enkrat na
štiri leta; |
|
-
prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav najmanj enkrat na
štiri leta. |
|
|
|
Praznjenje greznic se
izvaja po planu izvajalca in na osnovi naročila uporabnikov. |
|
|
|
Storitev prevzema blata
iz obstoječih greznic, malih čistilnih naprav ter praznjenje nepretočnih
greznic izvajalec lahko odda po pogodbi tudi drugim podizvajalcem.
Naročila za storitev se zbirajo pri izvajalcu. Podizvajalec je dolžan
posredovati redne podatke o izvedenem delu. Za uporabnike se pogoji ne
spreminjajo. |
|
|
OSTALE OBVEZNOSTI
IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE
|
|
|
|
28.
člen |
|
Izvajalec javne
službe mora zagotoviti izvajanje te službe v skladu s programom
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, ki mora
vsebovati podatke, opredeljene v Pravilniku o nalogah, ki se izvajajo v
okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 109/07 in
33/08). |
|
Program pripravi
izvajalec javne službe v tekočem letu za naslednje leto in ga posreduje
občini v uskladitev najkasneje do 31. oktobra tekočega leta za naslednje
leto. Za uskladitev programa je pooblaščen župan občine. |
|
Izvajalec javne
službe mora ministrstvu, pristojnemu za okolje, posredovati usklajen
program najkasneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto. |
|
29.
člen |
|
Izvajalec javne
službe je dolžan voditi evidence o: |
|
-
naseljih, kjer se zagotavlja storitev javne službe; |
|
-
stavbah, ki so priključene na javno kanalizacijo; |
|
-
stavbah, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v kanalizacijo,
ki ni javna in se čisti v mali čistilni napravi ali zbira v nepretočni
greznici; |
|
-
evidenco o malih čistilnih napravah, stavbah, katerih komunalna
odpadna voda se odvaja v malo komunalno čistilno napravo; |
|
-
stavbah, katerih komunalna odpadna voda se odvaja v obstoječo
greznico; |
|
-
stavbah, katerih komunalna odpadna voda se zbira v nepretočno
greznico; |
|
-
objektih in napravah sekundarnega, primarnega in magistralnega
omrežja; |
|
-
komunalnih, skupnih in malih komunalnih čistilnih napravah; |
|
-
priključkih stavb na javno kanalizacijo; |
|
-
napravah, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo v javno kanalizacijo; |
|
-
celotni količini odvedene in prečiščene komunalne odpadne vode; |
|
-
celotni količini odvedene in prečiščene industrijske odpadne vode; |
|
-
količinah obdelanega, predelanega in odstranjenega blata; |
|
-
količini komunalne odpadne vode, prevzete s praznjenjem greznic; |
|
-
utrjenih površinah, za katere zagotavlja odvajanje padavinske vode; |
|
-
izdanih potrdilih in strokovnih ocenah po predpisih, ki urejajo
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih
naprav; |
|
-
stroških izvajanja javne službe. |
|
30.
člen |
|
Izvajalec je materialno
odgovoren za škodo, ki nastane na napravah in objektih uporabnika kot
posledica nestrokovnega ali malomarnega vzdrževanja kanalizacijskega
sistema. Ni pa odgovoren za škodo, ki nastane kot posledica: |
|
-
višje sile, to je v primerih, opredeljenih v drugem odstavku 30.
člena tega odloka |
|
-
neurejenih vodotokov in zalednih vod; |
|
-
ko priključitev ni izvedena v skladu s soglasjem izvajalca. |
|
|
|
31.
člen |
|
Izvajalec lahko
prekine odvajanje odpadne vode v primeru višje sile. |
|
Kot višja sila se
upoštevajo nepredvidljive okvare in motnje delovanja na objektih in
napravah javne kanalizacije zaradi poplav, potresa, zemeljskega premika,
udora, eksplozije, požara, daljšega izpada električne energije,
terorističnega dejanja in podobno. |
|
V navedenih
primerih mora izvajalec ukrepati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov za
posamezne primere. |
|
32.
člen |
|
Ob vsaki začasni
prekinitvi odvajanja in čiščenja odpadne vode mora izvajalec o tem pisno
ali preko sredstev javnega obveščanja obvestiti vse prizadete
uporabnike, pri čemer mora obvezno navesti čas, dolžino trajanja
prekinitve, način ravnanja z odpadno vodo v času prekinitve in posledice
v primeru neupoštevanja tega navodila. Prav tako je dolžan obvestiti
tudi vse ostale osebe, ki niso neposredno priključene na javno
kanalizacijo, bi pa v času prekinitve lahko utrpele morebitno škodo.
|
|
|
|
33.
člen |
|
Uporabniku v času
trajanja prekinitve ni dovoljeno izpuščati vode v javno kanalizacijsko
omrežje in je odgovoren za vso neposredno in posredno škodo, ki bi
nastala s tem dejanjem. |
|
|
|
34.
člen |
|
Izvajalec na
stroške uporabnika, po predhodnem pisnem obvestilu, prekine odvajanje
odpadne vode, kadar: |
|
-
ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje
prebivalcev, |
|
-
ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža vodne vire ali oskrbo s
pitno vodo, |
|
-
uporabnik ne poravna stroškov storitev v osmih dneh po prejemu pisnega
opomina, |
|
-
je kanalizacijski priključek izveden brez soglasja izvajalca, |
|
-
uporabnik onemogoča izvajalcu meritve parametrov količin in
onesnaženosti, |
|
-
stanje interne kanalizacije ogroža delovanje javne kanalizacije ali
procesa na komunalni čistilni napravi. |
|
|
|
Prekinjeno
odvajanje odpadne vode velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Vse
stroške, nastale s prekinitvijo in ponovno priključitvijo, plača
uporabnik. |
|
|
|
35.
člen |
|
Izvajalec javne službe
mora ministrstvu in Občini Cerklje na Gorenjskem najkasneje do 31. marca
tekočega leta posredovati poročilo o izvajanju javne službe za preteklo
leto. |
|
|
IV.
OBVEZNOSTI IN PRAVICE UPORABNIKOV
|
|
|
OBMOČJE, KI JE
OPREMLJENO Z JAVNO KANALIZACIJO
|
|
|
|
36.
člen |
|
Priključitev stavbe oz. objekta na javno kanalizacijsko omrežje
uporabnik izvede na podlagi pisnega soglasja izvajalca. |
|
Uporabnik sme odvajati v javno kanalizacijo odpadno vodo samo v
količinah in z lastnostmi, ki so določene s predpisi in s pogoji pisnega
soglasja izvajalca javne službe. |
|
|
|
37.
člen |
|
Obveznosti uporabnika
so naslednje: |
|
-
interna kanalizacija mora biti zgrajena v skladu s soglasjem
izvajalca; |
|
-
skrbi za redno vzdrževanje interne kanalizacije; |
|
-
izvajalcu omogoča pregled interne kanalizacije, kadar je to potrebno; |
|
-
dovoli dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih del na
javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču; |
|
-
v primeru motenj v delovanju kanalizacijskega sistema o tem opozori
izvajalca; |
|
-
redno plačuje račune za odvajanje in čiščenje odpadne vode. |
|
|
|
38.
člen |
|
|
|
Na območju
poselitve, ki je opremljena z javno kanalizacijo, mora uporabnik
(lastnik stavbe), v kateri nastaja komunalna odpadna voda, zagotoviti,
da se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo. |
|
Na območju
poselitve, kjer se na novo zgradi javna kanalizacija, je uporabnik
dolžan greznico opustiti in se v roku šestih mesecev po izgradnji
javnega kanalizacijskega omrežja s končnim čiščenjem na čistilni
napravi priključiti na javno kanalizacijo. Za priključitev je dolžan
pridobiti soglasje izvajalca in plačati komunalni prispevek. |
|
39.
člen |
|
Lastnik stavbe mora
za padavinsko vodo, ki odteka s strehe stavbe, zagotoviti odvajanje
neposredno v vode ali posredno v podzemne vode, kadar je to izvedljivo.
Prav tako mora za padavinsko vodo, ki odteka iz utrjenih površin
zagotoviti odvajanje neposredno v vode ali posredno v podzemne vode,
kadar je to izvedljivo. |
|
Na območjih kjer
ponikanje zaradi sestave tal ni možno, kanalizacijski sistem pa omogoča
priključitev padavinskih voda, se le ta lahko odvaja v javno
kanalizacijo, pod pogojem, da uporabnik pridobi soglasje za priključitev
padavinskih voda. |
|
40.
člen |
|
Odpadna voda ne sme
vsebovati sestavin, ki bi škodovale okolju, objektom in napravam javne
kanalizacije in delavcem, ki vzdržujejo kanalizacijsko omrežje. Vsebnost
teh snovi ne sme preseči, s predpisi določene maksimalno dovoljene
vrednosti za izpust v javno kanalizacijsko omrežje. |
|
V fekalno
kanalizacijo je prepovedano odvajati: |
|
-
strupene snovi;
|
|
-
odpadna topila;
|
|
-
snovi, ki razvijajo strupene pline ali eksplozijske mešanice; |
|
-
jedke snovi (kisline, alkalije in soli); |
|
-
maščobe in odpadno olje; |
|
-
trdne snovi, kot so ostanki hrane, pepel, kosti, gnoj, rastlinske
ostanke, trupla poginulih živali; |
|
-
mavec, pesek, tekstil, les, perje, dlako, steklo, žagovino, plastiko
ali druge predmete; |
|
-
radioaktivne snovi; |
|
-
kužne snovi; |
|
-
odpadno vodo iz gnojišč, silažno vodo; |
|
-
svežega ali pregnitega blata iz greznic; |
|
-
zmlete ali zdrobljene trdne odpadke (montaža nožnih sekal na iztoku v
fekalno kanalizacijo je prepovedana). |
|
|
OBMOČJE BREZ JAVNE
KANALIZACIJE
|
|
41.
člen |
|
Na poselitvenem
območju brez javne kanalizacije se za predvidene stavbe, v katerih
nastaja komunalna odpadna voda, le - ta lahko odvaja v nepretočne
greznice - če obremenitev ne presega 50 PE in je nepretočna greznica
zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, njeno
praznjenje pa se izvaja v skladu s tem odlokom oziroma v male čistilne
naprave. |
|
Na poselitvenem
območju brez javne kanalizacije se iz obstoječih objektov komunalna
odpadna voda lahko zbira v obstoječi greznici. |
|
Na poselitvenem
območju, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno
kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, morajo lastniki
obstoječih stavb na svoje stroške zagotoviti čiščenje v mali čistilni
napravi ali zbiranje v nepretočni greznici najpozneje do 31. decembra
2017, če stavba ni na občutljivem območju oz. do 31. decembra 2015 če je
na občutljivem območju. |
|
Na poselitvenem
območju, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno
kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, za nove objekte
ni dovoljena gradnja greznic, temveč se predvidi gradnja malih čistilnih
naprav. |
|
Predpisane velikosti
greznic: |
|
-
nepretočne 3000 litrov na osebo; |
|
-
pretočne (obstoječe) 2000 litrov na osebo; |
|
-
minimalna prostornina greznice je 6000 litrov. |
|
Uporabnik stavbe,
iz katere se komunalne odpadne vode odvajajo v nepretočno greznico, je
le-to dolžan redno prazniti. |
|
Uporabnik stavbe iz
katere se komunalne odpadne vode odvajajo v obstoječo greznico, je le-to
dolžan izprazniti najmanj en krat na štiri leta. |
|
Stroške prevoza in
predelave blata krije uporabnik, oziroma povzročitelj onesnaženja. |
|
Odpadno vodo in
goščo iz greznic je prepovedano odvažati na javne ali kmetijske
površine, oziroma neposredno odvajati v površinske ali podzemne vode.
|
|
|
Male čistilne naprave
|
|
42.
člen |
|
Uporabnik objekta,
ki ima za čiščenje odpadnih vod zgrajeno malo čistilno napravo je
upravičen do plačevanja nižje okoljske dajatve za obremenjevanje okolja
zaradi odvajanja odpadne vode. |
|
Za znižanje
okoljske dajatve mora lastnik objekta, iz katerega se odpadne vode
čistijo v mali komunalni čistilni napravi, priložiti izjavo o skladnosti
za malo čistilno napravo ter z izvajalcem javne službe podpisati pogodbo
za izdelavo ocene obratovanja, kontrolo delovanja in prevzem blata iz
male komunalne čistilne naprave. |
|
V malo komunalno
čistilno napravo je prepovedano odvajati industrijsko odpadno vodo ali
padavinsko odpadno vodo. |
|
Uporabnik stavbe,
iz katere se komunalne odpadne vode odvajajo v malo čistilno napravo je
dolžan naročiti odvoz blata vsaj en krat na štiri leta. |
|
43.
člen |
|
Prve meritve in
obratovalni monitoring zagotavlja izvajalec javne službe, za celotno
področje, kjer izvaja javno službo, ne glede na to, ali malo komunalno
čistilno napravo upravlja sam v okviru storitev javne službe ali jo
upravlja druga oseba. |
|
Za malo komunalno
čistilno napravo z zmogljivostjo do 50 PE lahko namesto prvih meritev
in obratovalnega monitoringa izvajalec javne službe izdela oceno
obratovanja male komunalne čistilne naprave. |
|
|
NADZOR NAD DELOVANJEM
OBJEKTOV IN NAPRAV RAVNANJA Z ODPADNO VODO
|
|
44.
člen |
|
Izvajalec in občinska
inšpekcija Občine Cerklje na Gorenjskem imata pravico in dolžnost, da v
primeru potrebe opravita pregled kanalizacijskih objektov in naprav, ne
glede na to, kdo je lastnik oziroma uporabnik teh objektov in naprav.
Občinska inšpekcija Občine Cerklje na Gorenjskem lahko izvajalcu naloži
obvezni pregled kanalizacijskih objektov in naprav ter izdelavno
poročila, ki je sestavni del inšpekcijskega postopka. |
V.
VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE
|
|
|
|
45.
člen |
|
Viri financiranja
javne službe so: |
|
-
cena storitev javne službe, |
|
-
sredstva občinskega proračuna, |
|
-
drugi viri. |
|
|
CENA STORITEV
ODVAJANJA IN ČIŠČENJA
|
|
|
|
46.
člen |
|
Cena storitev
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se oblikuje
in potrjuje na način, ki ga določajo predpisi o oblikovanju cen storitev
obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, na predlog
izvajalca. |
|
47.
člen |
|
Cena storitev
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode mora biti
prikazana ločeno za: |
|
1.
storitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode; |
|
2.
storitve čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode; |
|
3.
storitve, vezane na obstoječe greznice in male komunalne čistilne
naprave; |
|
4.
storitve, vezane na nepretočne greznice. |
|
|
|
V primeru, da
stavba, za katero se opravljajo storitve odvajanja in čiščenja komunalne
in padavinske odpadne vode ni opremljena z vodomerom za merjenje porabe
pitne vode, se za količino storitev iz prejšnjega odstavka upošteva
letno 25 m3 na osebo, ki je v stavbi stalno prijavljena, za
stavbe brez stalno prijavljenih prebivalcev pa letno 25 m3. |
|
48.
člen |
|
Količina padavinske
vode se zaračunava na osnovi prispevnih površin uporabnikov, s katerih
se padavinska voda odvaja v javno kanalizacijo in je izražena v
m3/m2/mesec. |
|
Za količino
padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin, ki
pade na utrjeno površino, pri čemer se za povprečno letno količino šteje
povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je za
območje utrjene površine izmerjena v okviru meritev državne mreže
meteoroloških postaj. |
|
|
|
49.
člen |
|
Odvajanje in čiščenje
industrijske vode se ureja s pogodbo med izvajalcem in uporabnikom. Cena
se določi in se lahko spremeni na osnovi sklepa sveta ustanoviteljev
Komunale Kranj d.o.o.. O spremembi cene je izvajalec dolžan obvestiti
uporabnika. |
|
V primeru, da je na
delu ali celotnem območju občine določen drug izvajalec, se za določitev
cene odvajanja in čiščenja industrijske vode smiselno uporabljajo
določbe iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
|
50. člen
|
|
Uporabnik, ki vodo
uporablja v reprodukcijske namene (jo vgrajuje v izdelke, uparja ali
uporablja v kmetijski proizvodnji), jo odvaja neposredno v vodotok ali
ponika, ima pravico zahtevati, da se mu ta delež odšteje od obračunane
kanalščine, stroška čiščenja in takse za obremenjevanje vode pod
naslednjimi pogoji: |
|
-
da se količina tako uporabljene vode meri s posebej vgrajenim
vodomerom, |
|
-
da razpolaga s sistemom za ponikanje ali odvajanje vode v vodotok in
da je za ta objekt pridobil tudi uporabno dovoljenje in vsa ostala
soglasja. |
|
51. člen
|
|
Čiščenje odpadne vode
plačujejo samo uporabniki, katerih odpadna voda se preko javne
kanalizacije odvaja do naprav za čiščenje odpadne vode. |
|
52. člen |
|
Če se uporabnik s
prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v 8 dneh od prejema računa
vloži pisni ugovor pri izvajalcu. Ugovor na izdani račun ne zadrži
plačila. |
|
Izvajalec mora na
pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 14 dni od prejema
ugovora. |
|
Če uporabnik svojih
obveznosti ne poravna niti v 8 dneh po prejemu odgovora, mu izvajalec
pošlje opomin. Če uporabnik tudi v tem primeru ne poravna obveznosti,
izvajalec v 8 dneh po izdaji opomina izvede prekinitev odvajanja odpadne
vode. S sklepom o prekinitvi odvajanja odpadne vode izvajalec uporabnika
obvesti, da je dolžan poravnati vse stroške v zvezi s prekinitvijo
odvajanja odpadne vode. Stroški ponovnega priklopa na kanalizacijsko
omrežje bremenijo uporabnika. |
|
Prekinitev
odvajanja odpadne vode velja toliko časa, dokler uporabnik ne poravna
vseh obveznosti do izvajalca. |
|
VII. NADZOR |
|
|
|
53. člen |
|
Nadzor nad izvajanjem
določb tega odloka izvaja občinska inšpekcija Občine Cerklje na
Gorenjskem, v kolikor zakon ne določa drugače. |
|
Nadzorni organ vodi in odloča v postopku o prekršku po določbah Zakona o
prekrških kot prekrškovni organ v skladu s pooblastili. |
|
V
primeru, ko zavezanec ne izvrši odločbe, izdane na podlagi prvega
odstavka tega člena, v roku, določenem v odločbi, občinski inšpektor
lahko odredi prisilno izvršitev odločbe na stroške zavezanca. |
|
|
|
Izvajalec je dolžan
ugotavljati nepravilno ravnanje, to je ravnanje, ki ni v skladu s tem
odlokom. V primeru neupoštevanja določil tega odloka je dolžan kršitelje
prijaviti občinski inšpekciji Občine Cerklje na Gorenjskem. |
|
|
|
|
|
54. člen |
|
Z globo
1.400 EUR se za prekršek sankcionira izvajalec javne službe, če: |
|
-
ravna v nasprotju z določili: 2., 4., 5., 24., 26., 27., 28., 29.,
31., 32. ali 46. člena tega odloka |
|
|
|
Z globo
400 EUR se sankcionira odgovorna oseba
izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
|
55. člen |
|
Z globo 1.400 EUR se
za prekršek sankcionira uporabnik – pravna oseba, če: |
|
-
ravna v nasprotju z določili: 13., 15., 21., 22., 23., 33., 36., 37.,
38., 39., 40., 41. člena ter tretjim in četrtim odstavkom 42. člena
tega odloka |
|
|
|
Z globo
400 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba
pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
|
|
Z globo
800 EUR se sankcionira samostojni podjetnik posameznik ali posameznik,
ki samostojno opravlja dejavnost, če kot uporabnik stori prekršek iz
prvega odstavka tega člena. |
|
|
|
Z globo
400 EUR se za
prekršek sankcionira uporabnik - fizična oseba, če
kot uporabnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
|
|
|
|
56. člen |
|
Zahteve v zvezi z
odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode iz tega odloka morajo
biti izpolnjene v rokih določenih s predpisi, ki urejajo emisijo snovi
pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, emisijo snovi
pri odvajanju odpadne vode iz malih čistilnih naprav in emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. |
|
57. člen |
|
Zahteve iz
prejšnjega člena so za posamezno območje poselitve podrobneje
opredeljene v operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne in padavinske vode. |
|
|
|
58. člen |
|
V okviru javne službe
mora izvajalec javne službe do izteka rokov za prilagoditev iz
prejšnjega člena (do izgradnje javne kanalizacije in komunalne čistilne
naprave) za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno
kanalizacijo in za stavbe zunaj naselja, zagotoviti prevzem blata iz
obstoječih greznic in njegovo obdelavo, ko je to potrebno oziroma
najmanj enkrat na štiri leta. |
|
|
|
59. člen |
|
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne
odpadne ter padavinske vode na območju Občine Cerklje na Gorenjskem
(Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem št. 2/2005). |
|
60. člen |
|
Ta odlok začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Cerklje na Gorenjskem. |
|
|
|
Št.: 032-10/2006-100 |
|
V Cerkljah, dne
26.11.2008 |
|
Občina Cerklje na Gorenjskem |
|
ŽUPAN |
|
FRANC ČEBULJ, l.r. |