|
Na podlagi 16. člena
statuta Občine Ravne na Koroškem
(Uradni list RS, št. 39/99) je Občinski svet občine Ravne na Koroškem na
7. redni seji dne 25. 5. 1999 sprejel |
|
|
P O S L O V N I K |
|
|
Občinskega sveta občine Ravne na Koroškem |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Občinskega
sveta občine Ravne na Koroškem (v nadaljevanju: svet) ter način
uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
|
2. člen |
|
|
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za
delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela
delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o
ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
|
3. člen |
|
|
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v
slovenskem jeziku. |
|
|
4. člen |
|
|
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo
razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebnopravne osebe zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
Ta poslovnik določa način zagotavljanja javnosti dela in
način omejitve javnosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih
teles. |
|
|
5. člen |
|
|
Svet dela na rednih, izrednih in korespondenčnih sejah.
Glede na problematiko in obliko so seje delovne, slavnostne in žalne.
Seje sveta so lahko tudi zunaj sedeža občine. Seje delovnih teles so
praviloma na sedežu občine. |
|
|
Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto. |
|
|
6. člen |
|
|
Svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta pa
predsednik delovnega telesa. |
|
|
7. člen |
|
|
Svet uporablja pečat občine, ki je določen s statutom
občine ali odlokom, v katerem je v notranjem krogu ime občinskega organa
“OBČINSKI SVET”. |
|
|
Svet uporablja pečat na vabilih za seje, na splošnih aktih
in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. |
|
|
Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna
telesa sveta. |
|
|
Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo tajnik
občine. |
|
|
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA |
|
|
8. člen. |
|
|
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je
potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. |
|
|
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji župan
dvajset dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot poteče njegov
mandat. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik
volilne komisije. |
|
|
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce
kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki. |
|
|
9. člen |
|
|
Prvo sejo sveta vodi dotedanji župan. |
|
|
Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje
petčlansko mandatno komisijo. Člane komisije predlaga župan, lahko pa
tudi vsak član. Svet glasuje najprej o županovem predlogu, če ta ni
izglasovan pa o predlogih članov po vrstnem redu, kot so bili vloženi,
dokler ni imenovanih pet članov komisije. O preostalih predlogih svet ne
odloča. |
|
|
Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o
izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni
za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o
morebitnih pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta ali
predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane. |
|
|
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in
potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o
morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov
kandidatur. |
|
|
10. člen |
|
|
Mandate članov občinskega sveta potrdi svet na predlog
mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o
izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov,
predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
|
|
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o
vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. |
|
|
Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme
glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z
odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali
predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste. |
|
|
Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o
morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
|
|
Svet posebej odloči o potrditvi mandata župana. |
|
|
11. člen |
|
|
Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana,
nastopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi župan,
mandat dotedanjim članom občinskega sveta in županu pa preneha. |
|
|
S prenehanjem mandata članov občinskega sveta preneha
članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih
telesih občinskega sveta. |
|
|
Članom občinskega sveta, ki jim je prenehal mandat,
preneha članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov,
javnih podjetij ter skladov, v katera so bili imenovani kot predstavniki
občinskega sveta. |
|
|
12. člen |
|
|
Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih
članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja
kot svoje stalno delovno telo. Komisija mora do prve naslednje seje
sveta pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter
organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, ter pripraviti poročilo
in predloge za imenovanje novih članov. |
|
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
13. člen |
|
|
Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so določene z
zakonom, statutom občine in s tem poslovnikom. |
|
|
Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost
udeleževati se sej in sodelovati pri delu občinskega sveta in njegovih
delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega sveta se lahko
udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati
pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico: |
|
|
– predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge
akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je
v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana, ter obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti; |
|
|
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih
aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje)
teh predlogov; |
|
|
– sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej občinskega
sveta; |
|
|
– predlagati kandidate za člane občinskih organov,
delovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih
podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je
občina oziroma v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje
predstavnike. |
|
|
Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne
narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti
opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in
organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem
delu. |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico do povračila stroškov v
zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom
občinskega sveta do dela plače oziroma nagrade za nepoklicno opravljanje
funkcije občinskega funkcionarja, ki ga sprejme svet na predlog komisije
za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja. |
|
|
14. člen |
|
|
Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovornost
zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem
svoje funkcije. |
|
|
Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja
dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana občinskega
sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
|
|
15. člen |
|
|
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega
sveta izvoljeni iz istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list,
imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku. |
|
|
16. člen |
|
|
Član sveta ima pravico in dolžnost, da se po potrditvi
mandata izreče, v katerih delovnih telesih sveta občine želi sodelovati.
Izjavo sporoči predsedniku komisije za mandatna vprašanja, volitve,
imenovanja in priznanja. |
|
|
2. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta |
|
|
17. člen |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župana,
drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki
so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem svetu in njegovih delovnih
telesih. |
|
|
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni
odgovoriti na vprašanja članov občinskega sveta in jim posredovati
zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta to posebej zahteva, mu je
treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico županu ali tajniku
občine postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev
določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune
pristojnosti. |
|
|
18. člen |
|
|
Član občinskega sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v
pisni obliki ali ustno. |
|
|
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna
točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. |
|
|
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene
tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan
ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta
na to opozori in člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma
pobudo ustrezno dopolni. |
|
|
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3
minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. |
|
|
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano
tistemu, na katerega je naslovljeno. |
|
|
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji
obvezno prisotna župan in tajnik občine. Če sta župan ali tajnik občine
zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in
pobude. |
|
|
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so
bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi
vprašanj in pobud članov občinskega sveta. Če zahteva odgovor na
vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma preučitev, lahko
župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik odgovori na naslednji
seji. |
|
|
Župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik lahko na
posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti
tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni
odgovor mora biti posredovan vsem članom občinskega sveta s sklicem,
najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
|
|
19. člen |
|
|
Če član občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom na
svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi
po tem ni zadovoljen, lahko predlaga občinskemu svetu, da se o zadevi
opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. |
|
|
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan
uvrstiti to vprašanje na dnevni red ene od naslednjih sej. |
|
|
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neopravičene odsotnosti s sej sveta in
delovnih teles |
|
|
20. člen |
|
|
Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej sveta
in delovnih teles, katerih član je. |
|
|
Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa,
katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana
oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če
zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma
predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to
opraviti takoj, ko je to mogoče. |
|
|
Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne
udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik
delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev. |
|
|
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA |
|
|
21. člen |
|
|
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v
okviru pravic in dolžnosti občine. |
|
|
Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jih na
podlagi ustave in zakona določa statut občine. |
|
|
V. SEJE SVETA |
|
|
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
|
22. člen |
|
|
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
|
|
Seje sveta sklicuje župan. |
|
|
Župan sklicuje seje občinskega sveta po potrebi, po sklepu
sveta in na predlog drugih predlagateljev določenih s statutom občine,
mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
|
|
23. člen |
|
|
Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega
reda se pošlje članom najkasneje sedem dni pred dnem, določenim za sejo.
Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev
zadev na dnevni red. |
|
|
Vabilo na sejo občinskega sveta se skupaj z gradivom
pošlje županu, podžupanu, predsedniku nadzornega odbora občine, tajniku
občine in predsednikom krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. |
|
|
24. člen |
|
|
Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnavanje in
odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. |
|
|
Izredno sejo občinskega sveta lahko skliče župan na
predlog delovnega telesa sveta ali na zahtevo ene četrtine članov sveta
ali na lastno pobudo. |
|
|
V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo
biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti
priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča. Če seja
sveta ni sklicana v roku sedem dni od predložitve pisnega obrazloženega
predloga oziroma zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo
lahko skliče tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem
primeru lahko predlagatelj sejo tudi vodi. |
|
|
Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora
biti vročeno članom občinskega sveta najkasneje tri dni pred sejo. |
|
|
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja
občinskega sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem
seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se
lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko
predloži svetnikom tudi gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom
dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov
za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne
opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
|
|
25. člen |
|
|
Župan lahko v izjemnih primerih, ko to upravičuje nujnost
zadeve, opravi korespondenčno sejo. Korespondenčna seja se izvede tako,
da se vsakemu članu občinskega sveta posreduje predlog sklepa z
obrazložitvijo pisno ali ustno, nakar se le-ta opredeli na enak način.
Sklep je sprejet, če je zanj glasovala večina članov občinskega sveta. O
opravljeni korespondenčni seji se sestavi zapisnik, ki ga župan predloži
v potrditev na prvi redni seji. V zapisnik se vpiše način in čas
izvajanja seje, predlog sklepa in sklep ter poimenski seznam članov, ki
so glasovali, ter članov, ki v času izvajanja seje niso bili dosegljivi. |
|
|
Korespondenčna seja obsega le eno točko dnevnega reda. |
|
|
26. člen |
|
|
Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke
dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma tajnik občine. |
|
|
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na
dnevni red seje potrebna. |
|
|
27. člen |
|
|
Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta pripravi
župan. |
|
|
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo
pravico zahtevati sklic seje sveta. |
|
|
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le
točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem
poslovnikom. |
|
|
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so
pripravljeni za drugo obravnavo. |
|
|
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku
seje. |
|
|
Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo
zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal
svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil
predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik. |
|
|
28. člen |
|
|
Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje
sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega
sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
|
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali
predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa
tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
29. člen |
|
|
Seje občinskega sveta so javne. |
|
|
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta. |
|
|
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini se
povabi na sejo z osebnim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. |
|
|
Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v
gradiva, ki so predložena članom občinskega sveta za to sejo. |
|
|
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v
katerem seja občinskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko
spremlja delo občinskega sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za
javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane občinskega sveta. Če
občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja
moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po
opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, pa ga odstrani iz
prostora. |
|
|
Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo
za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če
to terjajo zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv,
ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe,
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako
točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je
lahko poleg župana, predsedujočega in članov občinskega sveta navzoč na
seji. |
|
|
2. Potek seje |
|
|
30. člen |
|
|
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov
občinskega sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more
udeležiti. |
|
|
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen.
Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
|
|
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi
z delom na seji in drugimi vprašanji. |
|
|
31. člen |
|
|
Preden svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu
zapisnika prejšnje seje. |
|
|
Član občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku
prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O
utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje
odloči svet. |
|
|
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso
bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in
dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
|
32. člen |
|
|
Svet na začetku seje določi dnevni red. |
|
|
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o
predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o
predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za
skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek. |
|
|
Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razprave in
glasovanja umaknejo z dnevnega reda. |
|
|
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo
le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom občinskega
sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red
najkasneje tri dni pred dnem določenim za sejo. O predlogih za
razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
|
|
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za
razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega
reda v celoti. |
|
|
33. člen |
|
|
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem
(sprejetem) vrstnem redu. |
|
|
Med sejo lahko občinski svet spremeni vrstni red obravnave
posameznih točk dnevnega reda. |
|
|
34. člen |
|
|
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda
dopolnilno obrazložitev župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma
predlagatelj, kadar to ni župan. Dopolnilna obrazložitev sme trajati
največ deset minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet
tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
|
|
Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega
pooblaščeni podžupan oziroma tajnik občine mnenje k obravnavani zadevi.
Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je
zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika
delovnega telesa lahko trajata največ po 10 minut. |
|
|
Po tem dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem
redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana
lahko traja največ 5 minut. Svet lahko sklene, da posamezni član iz
utemeljenih razlogov razpravlja dalj časa, vendar ne več kot 10 minut. |
|
|
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa
pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika
mora biti konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno
razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati
največ 3 minute. |
|
|
Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan,
predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave
lahko trajajo le po 3 minute. |
|
|
35. člen |
|
|
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na
dnevnem redu in o katerem teče razprava, hkateri je predsedujoči pozval. |
|
|
Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači
čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne
drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko
vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O
ugovoru odloči svet brez razprave. |
|
|
36. člen |
|
|
Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi
poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko
jo zahteva. |
|
|
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika
ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem
vprašanju brez razprave. |
|
|
Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali
popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila
nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo
takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in
njegov govor ne sme trajati več kot 5 minut. |
|
|
37. člen |
|
|
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi,
sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda in formulira sklep
oziroma predlog odločitev ali stališč. Če je na podlagi razprave treba
pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki
dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
|
|
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je
to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi,
potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V
primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
|
|
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni
več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih
primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker
seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje,
predsedujoči sejo konča. |
|
|
38. člen |
|
|
Predsedujoči odredi petnajstminutni odmor vsaj po dveh
urah neprekinjenega dela. |
|
|
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog
posameznega ali skupine članov občinskega sveta, župana ali
predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil amandmajev,
mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve
zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ 30 minut, odredi pa se ga
lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat. |
|
|
Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju
možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči občinski svet, ali se lahko
odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
|
39. člen |
|
|
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave
ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na
isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed
naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati
vseh točk dnevnega reda. |
|
|
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet
konča sejo. |
|
|
Seje sveta trajajo praviloma največ 4 ure. |
|
|
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
|
40. člen |
|
|
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme
nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. |
|
|
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med
govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le
predsedujoči. |
|
|
41. člen |
|
|
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči
naslednje ukrepe: |
|
|
– opomin, |
|
|
– odvzem besede, |
|
|
– odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
|
42. člen |
|
|
Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori,
čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug
način krši red na seji. |
|
|
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim
govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej
seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
|
|
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu
občinskega sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede
krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta. |
|
|
Član občinskega sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen
ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor,
v katerem je seja. |
|
|
43. člen |
|
|
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz
poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji
oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
|
|
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se
odstranijo vsi poslušalci. |
|
|
44. člen |
|
|
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na
seji sveta, jo prekine. |
|
|
4. Odločanje |
|
|
45. člen |
|
|
Svet veljavno odloča – je sklepčen, če je na seji navzočih
več kot polovica vseh članov sveta. |
|
|
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim
glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma
prekinitvi. |
|
|
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov
občinskega sveta v sejni sobi. |
|
|
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska
večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve
tretjini vseh članov občinskega sveta. |
|
|
Navzočnost se ugotavlja s poimenskim seznamom svetnikov. |
|
|
46. člen |
|
|
Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih
članov, razen če zakon določa drugačno večino. Predlagana odločitev je
sprejeta, če se je večina navzočih članov izrekla “ZA” njen sprejem. |
|
|
47. člen |
|
|
Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
|
|
S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene
pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno
glasovanje lahko da župan ali vsak posamezni svetnik. Predlog je
sprejet, če ga podpre vsaj ena četrtina članov sveta. |
|
|
48. člen |
|
|
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o
katerem se odloča. |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas,
razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru
posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ 2 minuti. |
|
|
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in
objavi izid glasovanja. |
|
|
49. člen |
|
|
Člani občinskega sveta glasujejo tako, da se opredelijo
“ZA” ali “PROTI” sprejemu predlagane odločitve. |
|
|
50. člen |
|
|
Javno glasovanje se opravi z jasno razvidnim dvigom rok
ali s poimenskim izjavljanjem. |
|
|
Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če svet tako
odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov
sveta. |
|
|
Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu
prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi “ZA”,
“PROTI” ali “NE GLASUJEM”. |
|
|
51. člen |
|
|
Tajno se glasuje z glasovnicami. |
|
|
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska
komisija, ki jo vodi predsedujoči. Predsednika in dva člana volilne
komisije določi občinski svet na predlog predsedujočega sveta.
Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja
tajnik občine ali delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik. |
|
|
Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je
članov sveta. |
|
|
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja
občinski svet. |
|
|
Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas
glasovanja. |
|
|
Komisija vroči glasovnice članom občinskega sveta in
sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru,
ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost
glasovanja. |
|
|
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in
praviloma opredelitev “ZA” in “PROTI”. “ZA” je na dnu glasovnice za
besedilom predloga na desni strani, “PROTI” pa na levi. Glasuje se tako,
da se obkroži besedo “ZA” ali besedo “PROTI”. |
|
|
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
|
|
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena
in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk
njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko
pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in
največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z
navodilom na glasovnici treba imenovati. |
|
|
Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda
glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
|
52. člen |
|
|
Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid
glasovanja. |
|
|
Ugotovitev izida glasovanja obsega: |
|
|
– število razdeljenih glasovnic, |
|
|
– število oddanih glasovnic, |
|
|
– število neveljavnih glasovnic, |
|
|
– število veljavnih glasovnic, |
|
|
– število glasov “ZA” in število glasov “PROTI” oziroma
pri glasovanju o kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni
kandidat, |
|
|
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino
ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa katerih
kandidat je imenovan. |
|
|
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki
ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. |
|
|
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid
glasovanja na seji sveta. |
|
|
53. člen |
|
|
Če član občinskega sveta utemeljeno ugovarja poteku
glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
|
|
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na
predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali
na predlog predsedujočega. |
|
|
5. Zapisnik seje občinskega sveta |
|
|
54. člen |
|
|
O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik. |
|
|
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa
podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasovanja o
posameznih predlogih in o sklepih ter imena razpravljavcev. V zapisniku
se piše strnjen povzetek razprave, pobude in pripombe svetnikov in
ostalih razpravljavcev, obvezno pa se zapiše nasprotujoče mnenje
svetnika. |
|
|
Na vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo in
potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih ali
korespondenčnih sej občinskega sveta. Vsak član občinskega sveta ima
pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči
občinski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
|
|
Svet potrdi zapisnik z ugotovitvijo, da nanj ni bilo
pripomb, lahko pa sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen zapisnik s
sprejetimi pripombami. |
|
|
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo
vodil, in tajnik občine oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki
je vodil zapisnik. |
|
|
Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je
bil voden na nejavnem delu seje občinskega sveta, se ne prilaga v
gradivo za redno sejo občinskega sveta in se ne objavlja. Člane
občinskega sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani
predsedujoči. |
|
|
55. člen |
|
|
Potek seje občinskega sveta se snema na video kaseto, ki
se hrani še eno leto po koncu mandata članov občinskega sveta, ki so
sestavljali občinski svet, katerega seja je bila snemana. |
|
|
Video kaseta seje se hrani skupaj z zapisnikom in drugim
gradivom s seje. |
|
|
Pogledati jo ima pravico član občinskega sveta in drug
udeleženec seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega. |
|
|
Video kaseta se predvaja na lokalni televiziji, razen če
občinski svet odloči drugače. |
|
|
56. člen |
|
|
Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne narave,
določi občinski svet na podlagi zakona s posebnim aktom. |
|
|
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega
sveta, zapisniki sej ter vso gradivo občinskega sveta in njegovih
delovnih teles se hrani v arhivu občinske uprave. |
|
|
O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva
izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo
pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. |
|
|
57. člen |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico vpogleda v vse spise in
gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih organih občinske
uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled
odredi tajnik občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana občinskega
sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri
gradivu, ki je bilo vpogledano. |
|
|
V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o
vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom občinskega sveta. |
|
|
6. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet |
|
|
58. člen |
|
|
Strokovno in administrativno delo za občinski svet in za
delovna telesa občinskega sveta zagotavlja tajnik občine z zaposlenimi v
občinski upravi. |
|
|
Tajnik občine določi delavca v občinski upravi, ki pomaga
pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za
nemoteno delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno
mesto. |
|
|
Za zapisnik občinskega sveta in delovnih teles občinskega
sveta skrbi tajnik občine. Tajnik občine lahko za vodenje zapisnikov
pooblasti druge delavce občinske uprave. |
|
|
7. Delovna telesa občinskega sveta |
|
|
59. člen |
|
|
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve,
imenovanja in priznanja, ki jo imenuje izmed svojih članov in ima pet
članov. |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in
priznanja opravlja predvsem naslednje naloge: |
|
|
– obravnava vsa vprašanja iz pristojnosti občinskega
sveta, ki so v zvezi z izvolitvami, imenovanji in razrešitvami, |
|
|
– občinskemu svetu daje predloge k imenovanju vodstvenih
delavcev v javnih zavodih in podjetjih, če jih v skladu z akti o
ustanovitvi imenuje občinski svet oziroma daje soglasje k imenovanju, |
|
|
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa
občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
|
|
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge
v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti
občinskega sveta, |
|
|
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s
plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje
odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in
druge prejemke občinskih funkcionarjev, |
|
|
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski
svet, |
|
|
– obravnava pobude in pripravlja predloge za državna
odlikovanja, |
|
|
– obravnava pobude in oblikuje predlog za podelitev nagrad
in priznanj Občine Ravne na Koroškem, |
|
|
– obravnava predlog kriterijev za podeljevanje nagrad in
priznanj, |
|
|
– spremlja izvajanje občinskega odloka in pravilnika o
podeljevanju nagrad in priznanj občine. |
|
|
60. člen |
|
|
Občinski svet ustanovi stalne ali občasne komisije in
odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori občinskega sveta v
okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o
ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in
dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana. |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta praviloma obravnavajo
točke iz dnevnega reda občinskega sveta po svojih pristojnostih in
zavzemajo do njih stališča pred obravnavo na občinskem svetu. |
|
|
61. člen |
|
|
Stalna delovna telesa občinskega sveta, ustanovljena s
statutom občine, so naslednji odbori in komisija: |
|
|
– odbor za gospodarstvo, |
|
|
– odbor za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo, |
|
|
– odbor za okolje in prostor, |
|
|
– odbor za zdravstvo in socialno varstvo, |
|
|
– odbor za šolstvo in otroško varstvo, |
|
|
– odbor za kulturo in šport, |
|
|
– odbor za plan, finance in proračun, |
|
|
– komisija za statut in normativnopravne akte. |
|
|
62. člen |
|
|
Odbor za gospodarstvo ima pet članov. |
|
|
Odbor za gospodarstvo obravnava zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in daje občinskemu svetu mnenja in predloge: |
|
|
– strategij razvoja občine ter programskih usmeritev in
programov razvoja posameznih dejavnosti s področja gospodarstva, malega
gospodarstva, obrti, turizma, gostinstva in kmetijstva, |
|
|
– pospeševanja podjetništva, kmetijstva, gozdarstva in
kmetijskih dejavnosti, turizma, trgovine in gostinstva v občini, |
|
|
– za določitev kriterijev za razdelitev subvencij in
kreditov namenjenih razvoju podjetništva in kmetijstva ter kriterijev za
subvencije nosilcem dejavnosti na področju trgovine, gostinstva in
turizma na podlagi javnih razpisov, |
|
|
– programov za pospeševanje razvoja demografsko ogroženih
območij. |
|
|
63. člen |
|
|
Odbor za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo ima pet
članov. |
|
|
Odbor za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo obravnava
zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in daje občinskemu svetu mnenja
in predloge: |
|
|
– stanovanjskih, komunalno-cestnih in energetskih
programov ter programov opremljanja stavbnih zemljišč, |
|
|
– za izgradnjo, rekonstrukcije in obnove komunalnih
objektov in naprav, lokalnih cest, javnih poti, parkirišč in drugih
javnih površin, |
|
|
– za izgradnjo, nakup in prodaje stanovanj, obnove in
rekonstrukcije stanovanjskega fonda, |
|
|
– za upravljanje in promet s stavbnimi zemljišči, |
|
|
– za izgradnjo, rekonstrukcije in obnove
komunalno-energetskih naprav, |
|
|
– za redno vzdrževanje komunalnih objektov in naprav,
lokalnih cest, javnih poti, parkirišč in drugih javnih površin, |
|
|
– za redno vzdrževanje komunalno-energetskih naprav, |
|
|
– v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskim fondom, |
|
|
– programov in financiranja gospodarskih javnih služb
komunalno-cestnega, stanovanjskega in komunalno-energetskega
gospodarstva ter urejanja stavbnih zemljišč, |
|
|
– za ureditev prometa, |
|
|
– s področja ostalih komunalnih dejavnosti (odvajanje in
prečiščevanje odplak, vodooskrbe, odvoza smeti in izgradnje ter
vzdrževanja komunalnih odlagališč), |
|
|
– za podelitev koncesij ali vlaganja kapitala v dejavnost
oseb zasebnega prava, |
|
|
– o potrebnih proračunskih finančnih sredstvih za tekoče
leto po posameznih dejavnostih, |
|
|
– ukrepov za razvoj in nemoteno delovanje vseh subjektov s
področja obrambe ter zaščite in reševanja, |
|
|
– programov varstva pred požari, zaščite in reševanja ter
skladno s temi programi finančne načrte za potrebe vseh služb, ki
izvajajo zaščito in reševanje v občini. |
|
|
64. člen |
|
|
Odbor za okolje in prostor ima pet članov. |
|
|
Odbor za okolje in prostor obravnava zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in daje občinskemu svetu mnenja in
predloge: |
|
|
– prostorskih aktov in prostorskih izvedbenih aktov
občine, |
|
|
– ukrepov na področju varstva okolja in urejanja prostora, |
|
|
– programov za varstvo okolja, operativnih programov in
študij ranljivosti okolja na območju občine, |
|
|
– sanacijskih programov za odpravo posledic in virov
obremenitve okolja, |
|
|
– subvencij za projekte, s katerimi se izboljšuje in
ohranja zdravo okolje, |
|
|
– upravljanja in prometa s stavbnimi zemljišči, |
|
|
– programa opremljanja stavbnih zemljišč. |
|
|
65. člen |
|
|
Odbor za zdravstvo in socialno varstvo ima pet članov. |
|
|
Odbor za zdravstvo in socialno varstvo obravnava zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in daje občinskemu svetu mnenja in
predloge: |
|
|
– programov socialnega varstva v občini ter razvojnih
usmeritev, programov in projektov na področju zdravstva in socialnega
varstva, |
|
|
– programov varstva otrok, družine, invalidov in
ostarelih, |
|
|
– na področju izvajanja javnih del, |
|
|
– za oblikovanja kriterijev in prednostne liste za
upravičence do socialnih stanovanj, |
|
|
– za določitev mreže javne zdravstvene službe, |
|
|
– za podelitev koncesij na področju zdravstva in
socialnega varstva, |
|
|
– preventivnih programov na področju zdravstva in
socialnega varstva. |
|
|
66. člen |
|
|
Odbor za šolstvo in otroško varstvo ima pet članov. |
|
|
Odbor za šolstvo in otroško varstvo obravnava zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in daje občinskemu svetu mnenja in
predloge: |
|
|
– s področja šolstva, vzgoje in izobraževanja ter varstva
otrok, |
|
|
– ukrepov za razvoj šolstva, predšolske vzgoje ter ostalih
dejavnosti v okviru njegovega delovnega področja, |
|
|
– za izbiro koncesionarjev na področju šolstva, vzgoje in
izobraževanja, |
|
|
– programov na področju šolstva, vzgoje in izobraževanja, |
|
|
– programov za varstvo otrok. |
|
|
67. člen |
|
|
Odbor za kulturo in šport ima pet članov. |
|
|
Odbor za kulturo in šport obravnava zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in daje občinskemu svetu mnenja in predloge: |
|
|
– s področja kulture, kulturno-informativne dejavnosti,
kulturne dediščine in športnih dejavnosti, |
|
|
– za promocijo občine, pri tem pa sodeluje z ostalimi
občinskimi odbori, |
|
|
– programov kulture v občini, |
|
|
– ukrepov za razvoj kulture in športne dejavnosti, |
|
|
– načrtov za razdelitev sredstev za področje kulture in
športa, |
|
|
– programov razvoja športa v občini, |
|
|
– predloge za razdelitev sredstev namenjenih športnim
dejavnostim v občini, |
|
|
– za izbiro koncesionarjev na področju športa, |
|
|
– za izgradnjo novih športnih objektov v občini. |
|
|
68. člen |
|
|
Odbor za finance in proračun ima pet članov. |
|
|
Odbor za finance in proračun obravnava zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in daje občinskemu svetu mnenja in
predloge: |
|
|
– o zadevah s področja prihodkov, odhodkov in računov
financiranja proračuna občine ter o svojih ugotovitvah obvešča občinski
svet in župana, |
|
|
– ukrepov za izvajanje davčne politike v občini, |
|
|
– v zvezi z gospodarjenjem z občinskim premoženjem, |
|
|
– pri pripravi delitvene bilance, |
|
|
– glede opravljanja lokalnih gospodarskih javnih služb, |
|
|
– pravilnikov, ki se nanašajo na finančno-materialno
poslovanje občine, |
|
|
– glede finančnega poslovanja proračunskih porabnikov, |
|
|
– glede izplačil plač javnih zavodov, podjetij in drugih
proračunskih porabnikov, |
|
|
– sodeluje s strokovnimi službami in z županom pri
pripravi proračuna. |
|
|
Odbor poda obvezno mnenje o predlogu proračuna, ki ga
župan predlaga občinskemu svetu. |
|
|
69. člen |
|
|
Komisija za statut in normativno-pravne akte ima sedem
članov. |
|
|
Komisija za statut in normativno-pravne akte obravnava
zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in daje občinskemu svetu mnenja
in predloge glede statuta občine in poslovnika občinskega sveta in
njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih
občinski svet sprejema v obliki predpisov. |
|
|
Komisija opravlja še naslednje naloge: |
|
|
– med dvema sejama občinskega sveta ali v času seje, če
tako zahteva predsedujoči občinskega sveta, razlaga poslovnik občinskega
sveta, |
|
|
– pripravlja prečiščena besedila odlokov in drugih aktov, |
|
|
– spremlja usklajenost občinskih splošnih aktov z zakoni
in s podzakonskimi predpisi, |
|
|
– obravnava zahtevo za obvezno razlago določb občinskih
splošnih aktov in pripravi predlog obvezne razlage, |
|
|
– daje mnenja k statutom krajevnih, vaških in četrtnih
skupnosti, |
|
|
– daje mnenja in stališča v postopku sprejemanja splošnih
aktov glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in
s statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi
akti občine, |
|
|
– obravnava druga vprašanja statutarnega in
normativno-pravnega značaja. |
|
|
70. člen |
|
|
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s
katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi
imenovanje. |
|
|
71. člen |
|
|
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet na predlog
komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja izmed
svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov, če ta
poslovnik ne določa drugače. |
|
|
Predsednika odbora imenuje občinski svet izmed svojih
članov. |
|
|
Prvo sejo odbora skliče župan, ostale pa predsednik odbora
ali najmanj ena tretjina članov odbora. V izrednih in utemeljenih
primerih lahko skliče sejo odbora tudi župan. V primeru odsotnosti
predsednika vodi sejo namestnik predsednika ali pa najstarejši član. |
|
|
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni
združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski
upravi, prav tako pa ne more biti član komisije ali odborov nobeden od
podžupanov. |
|
|
72. člen |
|
|
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana
odbora občinskega sveta ali odbor v celoti na predlog najmanj četrtine
članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane odborov
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in
priznanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
|
|
73. člen |
|
|
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V
aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava
in naloge. |
|
|
74. člen |
|
|
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo,
organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in
zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v občinskem svetu. |
|
|
Seje delovnih teles se skličejo na podlagi dnevnega reda
redne seje občinskega sveta, za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu
občinskega sveta ali na zahtevo župana. Seja delovnega telesa se lahko
skliče tudi na zahtevo dveh tretjin njenih članov. V odsotnosti
predsednika komisije ali odbora lahko skliče in vodi sejo tudi namestnik
predsednika, ki ga člani izvolijo na prvi seji delovnega telesa
občinskega sveta. Seja mora biti sklicana v najkrajšem možnem času. |
|
|
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom
delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v
izjemnih in utemeljenih primerih. |
|
|
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo sprejema svoje
odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Delovno telo
sprejema svoje odločitve, mnenja, stališča in predloge z večino glasov
navzočih članov. |
|
|
Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
|
|
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila
tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta. |
|
|
Strokovne službe so dolžne sodelovati pri delu odborov in
komisij z dajanjem pojasnil in podatkov. |
|
|
75. člen |
|
|
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni
delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih
odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi
predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov,
katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko. |
|
|
VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
76. člen |
|
|
Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom
in statutom naslednje akte: |
|
|
– poslovnik o delu občinskega sveta, |
|
|
– proračun občine, zaključni račun in premoženjsko
bilanco, |
|
|
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene
akte, |
|
|
– odloke, |
|
|
– odredbe, |
|
|
– pravilnike, |
|
|
– navodila, |
|
|
– sklepe. |
|
|
Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila,
poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov
ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali s statutom občine. |
|
|
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in s
statutom občine. |
|
|
77. člen |
|
|
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine
in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere
je v zakonu ali s statutom občine določeno, da jih predlaga župan. |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
|
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od
občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
|
|
78. člen |
|
|
Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan. |
|
|
Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v
arhivu občinske uprave. |
|
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
|
79. člen |
|
|
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod,
besedilo členov in obrazložitev. |
|
|
Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja,
cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo
imelo sprejetje odloka. |
|
|
Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta
ali član občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu ali podžupanu
oziroma članu občinskega sveta, ki je pooblaščen za vodenje sej
občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
|
80. člen |
|
|
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval
v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta. |
|
|
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na
sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. |
|
|
81. člen |
|
|
Predsedujoči občinskega sveta pošlje predlog odloka članom
občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj
sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan
predlog odloka. |
|
|
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh
obravnavah. |
|
|
82. člen |
|
|
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih,
ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih
rešitvah predloga odloka. |
|
|
Po končani razpravi prve obravnave predloga lahko svet: |
|
|
– odloči, da se opravi druga obravnava predloga odloka v
besedilu predloga odloka, ki je bilo predloženo, |
|
|
– odloči, da naj predlagatelj odloka pripravi besedilo
predloga odloka za drugo obravnavo v skladu s stališči sveta, sprejetimi
na prvi obravnavi, |
|
|
– zavrne predlog odloka s sklepom. |
|
|
Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih
vsebinskih pripomb in bi bilo besedilo predloga odloka v drugi obravnavi
enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet po
končani prvi obravnavi predloga odloka sprejme na predlog predlagatelja
sklep o združitvi druge obravnave s prvo ter nato glasuje tudi o
sprejemu predloga odloka. |
|
|
83. člen |
|
|
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu
o vsakem členu predloga odloka. Ko občinski svet konča razpravo o
posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti. |
|
|
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po
končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči občinski svet. |
|
|
Na drugi obravnavi predloga odloka lahko svet sklene: |
|
|
– da se združi razprava in glasovanje o posameznih členih
predloga odloka, |
|
|
– da se razpravlja in glasuje o posameznih poglavjih
predloga odloka, |
|
|
– da se razpravlja in glasuje o več poglavjih predloga
odloka. |
|
|
84. člen |
|
|
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove
spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z
amandmaji. |
|
|
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam
predlagatelj odloka. |
|
|
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta v
pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za
sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h
kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko
predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov občinskega sveta in
predlagatelj odloka. |
|
|
Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar on ni
predlagatelj odloka. |
|
|
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca
obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
|
85. člen |
|
|
Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če
zanje na seji občinskega sveta glasuje večina navzočih članov. |
|
|
O vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
|
|
86. člen |
|
|
Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se
sprejemata po enakem postopku kot za sprejemanje odloka. |
|
|
O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa
drugače, odloča občinski svet na eni obravnavi. |
|
|
87. člen |
|
|
Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih članov
praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
|
|
V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v
novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem
občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere bo začel
obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. |
|
|
Občinski svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splošnega
akta oziroma obravnavo začne znova, če je predlagatelj župan, ki je na
volitvah znova pridobil mandat (isti predlagatelj). Če predlagatelj ni
več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava. |
|
|
3. Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
|
88. člen |
|
|
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne
nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Tako
sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov
občine. |
|
|
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava
predloga odloka na isti seji. |
|
|
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami
seji vse do konca obravnave predloga odloka. Pred glasovanjem je treba
amandma predložiti predsedujočemu v pisni obliki. Na seji lahko amandma
pisno predloži posamezen svetnik in predlagatelj odloka. |
|
|
Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj
odloka. |
|
|
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku
seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak
predlagatelj odloka. |
|
|
Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka
po hitrem postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prvo
obravnavo predloga odloka. |
|
|
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za
posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
|
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
|
89. člen |
|
|
Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja
odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih
aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za: |
|
|
– manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, |
|
|
– prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih
posameznih določb v skladu z zakonom, |
|
|
– uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom,
drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki občinskega
sveta, |
|
|
– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami
ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov. |
|
|
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom
sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo v pisni obliki
na sami seji vse do konca obravnave odloka. |
|
|
Po končani prvi obravnavi lahko vsak član občinskega sveta
predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka
tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem
odloči občinski svet takoj po vložitvi predloga. |
|
|
90. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti
objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in začnejo
veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere
tako določi občinski svet. |
|
|
5. Postopek za sprejem proračuna |
|
|
91. člen |
|
|
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki
za posamezne namene financiranja javne porabe v občini. |
|
|
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se
začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. |
|
|
Če občinski proračun ni pravočasno sprejet, se javna
poraba občine začasno financira po proračunu za prejšnje leto. |
|
|
92. člen |
|
|
Proračun občine sprejema svet občine po postopku,
določenim za sprejem odloka s tem, da morajo podati svoja mnenja o
predlogu proračuna vsi stalni odbori občinskega sveta. |
|
|
93. člen |
|
|
Amandmaji morajo upoštevati pravilo o ravnovesju med
proračunskimi prihodki in odhodki. |
|
|
94. člen |
|
|
Kolikor predlog proračuna v prvi obravnavi ni sprejet, se
župan najkasneje v desetih dneh opredeli do vloženih pripomb in
predlogov ter pripravi dopolnjen predlog proračuna občine za drugo
obravnavo ter skliče sejo občinskega sveta, na kateri se bo opravila
druga obravnava in se bo odločalo o sprejetju proračuna. |
|
|
95. člen |
|
|
Če proračun v drugi obravnavi ni sprejet, določi občinski
svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. Nov
predlog proračuna občine občinski svet obravnava in o njem odloča, po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem
odloka. |
|
|
96. člen |
|
|
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
|
|
Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po skrajšanem
postopku. Predlagatelj amandmaja mora k rebalansu proračuna občine, ki
mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen, upoštevati
pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in odhodki. |
|
|
6. Postopek za sprejem obvezne razlage |
|
|
97. člen |
|
|
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo
za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov. |
|
|
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev
določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
|
|
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava komisija za
statut in normativno-pravne akte, ki lahko zahteva mnenje drugih
delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in
občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi
predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu svetu v postopek. |
|
|
Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je
določen s tem poslovnikom, za sprejem odloka po rednem postopku. |
|
|
7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
|
|
98. člen |
|
|
Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih
vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden,
lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve
splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov splošni akt. |
|
|
Tak splošni akt sprejema občinski svet po postopku, ki ga
ta poslovnik določa za sprejem odloka. |
|
|
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
|
99. člen |
|
|
Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po
zakonu ali statutu občine imenuje občinski svet, se opravijo po
določilih tega poslovnika. |
|
|
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede
po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
|
100. člen |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se
glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati. |
|
|
Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje
tako, da se na glasovnici obkroži beseda “ZA” ali “PROTI”. |
|
|
Kandidat je imenovan, če je glasovala večina članov
občinskega sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so
glasovali. |
|
|
101. člen |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče
od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se
opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh
kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri
prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se
kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke
njihovih priimkov. |
|
|
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena
po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
|
|
102. člen |
|
|
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri
drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
|
1. Imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta |
|
|
103. člen |
|
|
Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste
kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja,
volitve, imenovanja in priznanja. |
|
|
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se
na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso
imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se
opravi posamično glasovanje na isti seji sveta. |
|
|
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do
imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na
naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega
telesa. |
|
|
2. Imenovanje podžupanov |
|
|
104. člen |
|
|
Na predlog župana imenuje svet podžupane izmed članov
občinskega sveta. |
|
|
O tem, ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi
javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o
imenovanju. |
|
|
Kandidat je imenovan za podžupana, če dobi večino glasov
navzočih članov sveta. |
|
|
3. Postopek za razrešitev |
|
|
105. člen |
|
|
Svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih
imenuje, po enakem postopku, kot je določen za imenovanje. |
|
|
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev,
določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za
mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja pristojna za
predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi
predlagati njihovo razrešitev. |
|
|
Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za
imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev. |
|
|
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je
določeno za njihovo imenovanje. |
|
|
4. Odstop članov občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih
organov ter funkcionarjev občine |
|
|
106. člen |
|
|
Člani občinskega sveta in občinski funkcionarji imajo
pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z
zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat. |
|
|
Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih
organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso
občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki
komisiji za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja. |
|
|
Občinski svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa
na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in
priznanja. Komisija je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja
članstva dolžna predlagati občinskemu svetu novega kandidata. |
|
|
VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
|
|
107. člen |
|
|
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi
njegove seje. |
|
|
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri
uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo
programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje
in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si
prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
|
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga
župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca
izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so
sodelovali pri pripravi odlokov ali drugih aktov. |
|
|
108. člen |
|
|
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na
vsaki redni seji sveta poroča župan ali po njegovem pooblastilu podžupan
ali tajnik občine o opravljenih nalogah med obema sejama in o
izvrševanju sklepov sveta. |
|
|
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej
obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za
neizvršitev sklepa. |
|
|
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu
predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
|
|
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov
sveta. |
|
|
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet
sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v
skladu z zakonom in statutom občine. |
|
|
IX. JAVNOST DELA |
|
|
109. člen |
|
|
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu
občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in
sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo
občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov
občine ter na druge načine, ki jih določata statut in ta poslovnik. |
|
|
Župan in tajnik občine obveščata občane in sredstva
javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih teles občinskega
sveta, župana in občinske uprave. |
|
|
Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno
obvestilo za javnost. |
|
|
110. člen |
|
|
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s
predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na
sejah sveta. |
|
|
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in
dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o
delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. |
|
|
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in
delovnih teles, ki so zaupne narave. |
|
|
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski
in drugi predpisi, ki urejajo to področje. |
|
|
X. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
|
111. člen |
|
|
V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je
delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov
in načina delovanja občinskega sveta, ki jih določa statut in ta
poslovnik. |
|
|
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja
sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za
obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče
tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta. O odstopanjih
odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane. |
|
|
XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
|
112. člen |
|
|
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se
uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov. |
|
|
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme občinski svet z
dvetretjinsko večino glasov navzočih članov. |
|
|
113. člen |
|
|
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika,
razlaga med sejo občinskega sveta poslovnik predsednik Komisije za
statut in normativno-pravne akte. Če se ne more odločiti, predlaga
predsednik komisije za statut in normativno-pravne akte odmor ali
odloči, da komisija za statut in normativno-pravne akte do naslednje
seje pripravi razlago posamezne določbe poslovnika. |
|
|
Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi
poslovnika, ki ga je dala komisija za statut in normativno-pravne akte,
odloči svet. |
|
|
XII. KONČNA DOLOČBA |
|
|
114. člen |
|
|
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, s tem dnem pa preneha veljati poslovnik o
delu Občinskega sveta občine Ravne–Prevalje (Uradni list RS, št. 54/95
in 51/97). |
|
|
|
|
|
Št. 032-01-5/99-11 |
|
|
Ravne na Koroškem, dne 25. maja 1999. |
|
|
Županja
Občine Ravne na Koroškem
Ivana Klančnik l. r. |
|
|
|