|
Na
podlagi 96. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 –
ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 –
ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 16. člena
Statuta Občine Kranjska Gora – UPB1 (Uradno glasilo slovenskih občin
43/2014, 7/2015) in 90. in 91. člena
Poslovnika Občinskega sveta (Uradni list RS, št. 55/07, Uradno
glasilo slovenskih občin št. 7/2015) je Občinski svet Občine Kranjska
Gora na redni 16. seji dne 29. 3. 2017 sprejel |
|
|
|
O D L O
K |
|
o
prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora (uradno
prečiščeno besedilo – PUP KG – UPB4) |
|
1. člen
|
|
Uradno
prečiščeno besedilo (PUP KG – UPB4) obsega: |
|
– Odlok
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora – UPB
3 (uradno prečiščeno besedilo – UGSO, št. 25/13), |
|
– Odlok
o (8) spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih
za Občino Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 82/16). |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE
2. člen
|
|
Prostorski ureditveni pogoji so prostorski izvedbeni akt, ki določa
merila in pogoje za poseganje v prostor. Prostorski ureditveni pogoji
določajo pogoje za vse posege v prostor, za katere je treba pridobiti
lokacijsko dovoljenje in tiste posege, ki jih je treba priglasiti.
|
|
3. člen
|
|
(1) Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo: |
|
– Uradno
prečiščeno besedilo Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih PUP KG –
UPB3 (UGSO, št. 25/13); |
|
– Odlok
o (8) spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih
za Občino Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 82/16); |
|
– Kartografski del osmih (8) sprememb in dopolnitev prostorskih
ureditvenih pogojev Občine Kranjska Gora: |
|
1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, merilo 1:75.000, list
(1-01); |
|
2. Grafični prikaz PUP: območja urejanja, podrobnejša namenska raba in
ureditvene enote, merilo 1:5.000, listi (2-01 do 2-56); |
|
– Podrobnejši grafični prikaz: |
|
– Območja urejanja, podrobnejša namenska raba, ureditvene enote in
merila za oblikovanje za naselje Rateče, merilo 1:3.000, list (2-57);
|
|
– Območja urejanja, podrobnejša namenska raba, ureditvene enote in
merila za oblikovanje za naselje Podkoren, merilo 1:2.000, list (2-58);
|
|
– Območja urejanja, podrobnejša namenska raba, ureditvene enote in
merila za oblikovanje za del naselja Kranjska Gora, merilo 1:2.000,
listi (2-59 do 2-61); |
|
– Območja urejanja, podrobnejša namenska raba, ureditvene enote in
merila za oblikovanje za del naselja Dovje, merilo 1:500, list (2-62);
|
|
3. Grafični prikaz PUP in varstva kulturne dediščine, merilo 1:5.000,
(3-01 do 3-56); |
|
4. Grafični prikaz PUP in varstva gozda, narave in voda, merilo 1:5.000,
(4-01 do 4-56); |
|
5. Grafični prikazi – merila in pogoji iz sedmih (7) sprememb in
dopolnitev PUP (UGSO, št. 12/2013), ki ostajajo v veljavi: |
|
– Lokacija Podkoren, parceli 26/1 in 26/2, k.o. Podkoren, merilo 1:400,
list (5-01); |
|
– Lokacija Podkoren, parcela št. 26/4, k.o. Podkoren, merilo 1:400, list
(5-01); |
|
– Lokacija Gozd Martuljek, parcela št. 251/2, k.o. Gozd, varianta 1,
merilo 1:200, list (5-01); |
|
– Lokacija Gozd Martuljek, parcela št. 251/2, k.o. Gozd, varianta 2,
merilo 1:200, list (5-01); |
|
– Lokacija Mojstrana, parcela št. 1394, k.o. Dovje, merilo 1:200, list
(5-02); |
|
– Višina
strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu – 1, merilo 1:20, list (5-02);
|
|
– Višina
strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu – 2, merilo 1:20, list (5-02);
|
|
– Višina
strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu – 3, merilo 1:20, list (5-02).
|
|
(2) Sestavni del odloka je tudi digitalna oblika grafičnega prikaza PUP.
|
|
V
grafičnih prikazih PUP (2016) so gozdne površine prikazane samo z
namensko rabo G – gozd. Za varovalne gozdove in gozdove posebnega pomena
veljajo uredbe neposredno. Območja ohranjanja narave, varstva kulturne
dediščine in vodnih virov so v PUP povzeta iz uradnih evidenc pristojnih
ministrstev. |
|
(3) Sestavni del odloka so tabele: |
|
– tabela
1: Območja urejanja in ureditvene enote; |
|
– tabela
2: Prostorski izvedbeni načrti; |
|
– tabela
3: Lokacije za oglaševanje (priloga); |
|
– tabela
4: Enostavni in nezahtevni objekti – dopustnost postavitve na namenskih
rabah (priloga); |
|
– tabela
5: Območja in objekti varstva kulturne dediščine (priloga); |
|
– tabela
6: Območja in točke z naravovarstvenimi statusi (zavarovana območja,
Območja Nature 2000, naravne vrednote, ekološko pomembna območja).
|
|
4. člen
|
|
Prostorski ureditveni pogoji določajo: |
|
– funkcijo območja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali
drugega posega; |
|
– pogoje
za oblikovanje posegov v prostor; |
|
– pogoje
za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč; |
|
– pogoje
za prometno urejanje; |
|
– pogoje
za komunalno in energetsko opremljanje; |
|
– pogoje
za varstvo voda; |
|
– pogoje
za varstvo naravne in kulturne dediščine ter |
|
– posebne pogoje za posege v prostor. |
|
5. člen
|
|
(1) Skupni pogoji veljajo za vsa istovrstna območja urejanja, površine
in ureditvene enote, razen če v posebnih pogojih ni določeno drugače.
|
|
(2) Pogoji so prostorsko določeni za celotno obravnavano območje, za
posamezna območja urejanja, za površine, za ureditvene enote, ponekod pa
tudi za posamično parcelo ali lokaliteto. |
|
(3) Območje urejanja je prostorsko zaokroženo območje, namenjeno
poselitvi in s pretežno enotno namembnostjo objektov in površin.
Ureditvene enote so manjši deli območij urejanja, ki pretežno vsebujejo
enovite določbe glede oblikovanja. Površine so zemljišča, ki pretežno
niso namenjena poselitvi in pokrivajo prostor izven območij urejanja.
|
|
6. člen
|
|
(1) Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in
ribolov. |
|
(2) Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, promet, gostinstvo
in storitve. |
|
(3) Gostinstvo po tem odloku je gostinska dejavnost, ki se odvija v
naslednjih vrstah gostinskih obratov: gostišča, hotelska in apartmajska
naselja, planinski in drugi domovi, kampi, prostori za goste pri
sobodajalcih in na kmetijah z nastanitvijo, hoteli, moteli, penzioni,
prenočišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne,
okrepčevalnice, bari, obrati za pripravo in dostavo jedi. Druge
dejavnosti gostinstva so v odloku urejene posamično, za vsako vrsto
gostinskega obrata posebej. Za gostinstvo po tem odloku se ne šteje
bivanje v počitniških hišah in počitniških stanovanjih. Apartmaji so
(gl. zakon o gostinstvu) oblika nastanitvenih prostorov kot del
gostinske nastanitvene dejavnosti. Apartmaji po tem odloku niso
stanovanja, namenjena bivanju ali občasnemu bivanju (vikend stanovanja).
Sem prav tako ne sodijo študentski domovi, samski domovi in stanovanjski
hoteli. |
|
(4) Kvartarne dejavnosti po tem odloku so zdravstvo, socialno in otroško
varstvo, šport in rekreacija, šolstvo, kultura, uprava, cerkev in
svobodni poklici. |
|
(5) Sekundarna bivališča po tem odloku so počitniške hiše, počitniška
stanovanja, počitniški apartmaji in druge bivalne površine, ki jih
lastnik uporablja delno ali pretežno za lastne potrebe in mu ne služijo
za trajno bivanje. Za obstoječa sekundarna bivališča se štejejo objekti
in stanovanja, kjer ne bivajo prebivalci s stalnim bivališčem v Občini
Kranjska Gora. Za obstoječa sekundarna bivališča se štejejo tudi stavbe,
ki imajo za tak namen pridobljeno lokacijsko in gradbeno dovoljenje.
|
|
(6) črtano |
|
(7) Regulacijska linija je črta, ki omejuje javne površine (površine za
javni namen), ki so potrebne za izvedbo in/ali rabo prometnih površin in
je določena v grafičnem prikazu. |
|
(8) Gradbena linija je črta, na katero mora biti postavljena fasada
objekta in je določena v grafičnem prikazu. |
|
(9) Gradbena meja določa skrajni zunanji rob, do katerega lahko seže
tloris objekta in je določena v grafičnem prikazu. |
|
(10) črtano |
|
(11) črtano |
|
(12) Nekateri izrazi (kot npr. gradbena parcela, funkcionalno zemljišče,
rekonstrukcija, pomožni in začasni objekti) imajo s spremembo ZGO-1B v
nekaterih primerih določen drugačen pomen, kot je bil določen s predpisi
v času sprejetja Odloka o PUP (Uradni list RS, št. 37/02). Določbe iz
tega odloka je treba nadalje smiselno uporabljati. V primeru dvoumnosti,
odlok tolmači Občina Kranjska Gora. Določbe iz odloka o PUP Kranjska
Gora je treba nadalje spoštovati in uporabljati v smislu določb
urbanističnega urejanja oziroma oblikovanja (npr. določbe o
funkcionalnem zemljišču iz odloka o PUP se uporabljajo v smislu
zagotavljanja nezazidanega dela gradbene parcele). |
|
(13) Pojem »nadomestna gradnja« je določen v ZGO-ju in pomeni
odstranitev obstoječega in gradnjo novega objekta. Obstoječi objekt se
odstrani in na mestu poprej odstranjenega objekta se postavi nov objekt,
ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu. |
|
(14) V
PUP se uporablja tudi izraz »novogradnja kot nadomestitev obstoječega
objekta«, kar ni enako »nadomestna gradnja«. Nadomestitev je odstranitev
objekta in novogradnja na istem zemljišču namenjenemu gradnji, vendar
lahko z drugačnimi gabariti in namembnostjo. Nove etažne višine so lahko
drugačne od etažnih višin obstoječega objekta. |
|
(15) Mansarda (M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim
nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho. V vseh
območjih urejanja tega odloka, kjer je dopustna gradnja mansard ter v
vseh obstoječih legalnih objektih (ki so zgrajeni skladno z gradbenim
dovoljenjem), kjer to dopušča volumen, se šteje, da se mansarda lahko
izvede v dveh etažah. Določila v zvezi z višino kolenčnega zidu veljajo
za prvo etažo v mansardi, tj. etažo nad zadnjim nadstropjem.
|
|
II. MEJA OBMOČJA, KI SE UREJA S
PROSTORSKIMI UREDITVENIMI POGOJI
7. člen
|
|
Območje,
ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, obsega celotno
območje Občine Kranjska Gora, razen območij veljavnih prostorskih
izvedbenih načrtov. |
|
8. člen
|
|
(1) Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za naslednja
območja urejanja: |
|
TABELA
1: Območja urejanja in ureditvene enote |
|
Naziv območja urejanja |
Planska celota |
Oznaka območja urejanja |
Tipi ureditvenih enot v območju urejanja |
Območja, predvidena za urejanje s PIN |
Mojstrana – peskokop |
DM |
DM E 1 |
|
|
Mojstrana – območje KOOP |
DM |
DM P 1 |
d |
|
Vatiš – LIP |
DM |
DM P 2 |
d |
|
Mojstrana |
DM |
DM P 3 |
d |
|
Belca |
DM |
DM P 4 |
d |
|
Mojstrana – športni center Proda |
DM |
DM R 1 |
d, i |
|
Mojstrana – pri Rosu |
DM |
DM R 2 UN* |
|
UN* |
Mojstrana – Mlačca |
DM |
DM R 3 |
p |
|
Mojstrana – smučišča |
DM |
DM R 4 |
go |
|
Kamp Dovje |
DM |
DM R 5 |
|
|
Mojstrana – reducirna plinska postaja |
DM |
DM RP 1 |
|
|
Mojstrana – reducirna plinska postaja |
DM |
DM RP 2 |
|
|
Mojstrana – novi del |
DM |
DM S 1 |
e, bs, x, p |
|
Dovje – vzhod |
DM |
DM S 2 |
e |
|
Mojstrana – travnik |
DM |
DM S 4 ZN* |
|
ZN* |
Belca – Podkuže |
DM |
DM SK 1 |
v |
|
Belca – ob potoku |
DM |
DM SK 2 |
v |
|
Belca – vzhod |
DM |
DM SK 3 |
v |
|
Mojstrana – levi breg |
DM |
DM SK 4 |
v, p |
|
Mojstrana – desni breg |
DM |
DM SK 5 |
v |
|
Dovje – Vatiš |
DM |
DM SK 7/1 |
v |
|
Dovje – Vatiš |
DM |
DM SK 7/2 |
v |
|
Dovje – Vatiš |
DM |
DM SK 7/3 |
v |
|
Dovje |
DM |
DM SK 8 |
v |
|
Mojstrana |
DM |
DM T 1 |
d |
|
Dovje – pokopališče |
DM |
DM Zp 1 |
x |
|
Kranjska Gora – pod Vitrancem |
KG |
KG H 2 |
|
OPPN |
Kranjska Gora – pod Vitrancem |
KG |
KG H 2/1 |
h |
|
Kranjska Gora – pod Vitrancem |
KG |
KG H 2/2 |
|
ZN* |
Kranjska Gora – Kompas |
KG |
KG H 3 |
h, x, p, pm, t |
|
Kranjska Gora – Prisank |
KG |
KG H 4 |
v, h, x, b1, p, pm, t |
|
Kranjska Gora – Lek |
KG |
KG H 5 |
v, p, h, t |
|
Kranjska Gora – Casino |
KG |
KG H 6 |
x, t |
|
Kranjska Gora – Jasna – jug |
KG |
KG H 7 |
v |
|
Kranjska Gora – hotel Erika |
KG |
KG H 7/2 |
h, i |
|
Gozd Martuljek – hotel Špik |
KG |
KG H 8 |
h, i |
|
Kranjska Gora – Log, obrt |
KG |
KG M 1 |
v, d, x, t |
|
Gozd Martuljek – ČN Tabre |
KG |
KG O 2 |
|
|
Smučišča Podkoren |
KG |
KG R 1 |
v, w, bb, go |
|
Gozd Martuljek – smučišča |
KG |
KG R 10 |
|
|
Gozd Martuljek – apartmajsko naselje |
KG |
KG R 11 |
a, c, i, pm-1, pm-2, p, t |
|
Kranjska Gora – Rutč |
KG |
KG R 12 |
|
|
Poligon Podkoren |
KG |
KG R 2/1 |
v |
|
Poligon Podkoren |
KG |
KG R 2/2 |
v |
|
Kranjska Gora – smučišča |
KG |
KG R 3 |
e, go, v, x |
|
Kranjska Gora – ob Pišnici |
KG |
KG R 5 |
|
|
Kranjska Gora – Trebež |
KG |
KG R 6 |
i, bb |
|
Kranjska Gora – smučišča Trebež |
KG |
KG R 9 |
|
|
Kranjska Gora – reducirna plinska postaja |
KG |
KG RP 1 |
|
|
Kranjska Gora – Čičare |
KG |
KG S 2 |
bs, t |
|
Kranjska Gora – Črtenje |
KG |
KG S 3 |
bs |
|
Gozd Martuljek |
KG |
KG S 5 |
v, bs, pm, t |
|
Podkoren |
KG |
KG SK 1 |
v |
|
Podkoren – vzhod |
KG |
KG SK 2/1 |
v |
|
Podkoren – vzhod |
KG |
KG SK 2/2 |
v |
|
Kranjska Gora |
KG |
KG SK 3/1 |
h, i, p, t, v, vd, x |
|
Kranjska Gora – železniška postaja |
KG |
KG SK 3/2 |
h, p, pm, t, v |
|
Kranjska Gora – Črtenje |
KG |
KG SK 4 |
v, t |
|
Kranjska Gora – ob Borovški |
KG |
KG SK 5 |
v, d, t |
|
Kranjska Gora – Log |
KG |
KG SK 6/1 |
v, x, p, t |
|
Kranjska Gora – Log |
KG |
KG SK 6/3 |
v, t |
|
Gozd Martuljek – zahod |
KG |
KG SK 7 /1 |
v, p |
|
Gozd Martuljek – zahod |
KG |
KG SK 7/2 |
v |
|
Gozd Martuljek – vzhod |
KG |
KG SK 8/1 |
v |
|
Gozd Martuljek – vzhod |
KG |
KG SK 8/2 |
v |
|
Korensko sedlo – mejni prehod |
KG |
KG T 3 |
x |
|
Podkoren – vikendi |
KG |
KG W 1 |
v |
|
Kranjska Gora – Jasna |
KG |
KG W 2 |
v |
|
Gozd Martuljek |
KG |
KG W 3 |
w |
|
Gozd Martuljek |
KG |
KG W 4 |
w |
|
Podkoren – pokopališče |
KG |
KG Zp 1 |
x |
|
Rateče – Suše |
R |
R E 1 |
|
|
Rateče – Kamne |
R |
R H 1 UN* |
|
UN* |
Smučišče Planica |
R |
R R 2 |
po |
|
Smučišče Lom |
R |
R R 3 |
|
|
Smučišče Tromeja |
R |
R R 4 |
|
|
Rateče |
R |
R SK 1/1 |
v, x |
|
Rateče – vzhod |
R |
R SK 1/2 |
v, p |
|
Rateče – vzhod 1 |
R |
R SK 2 ZN* |
|
ZN* |
Rateče – mejni prehod |
R |
R T 1 |
x |
|
Rateče – vikendi |
R |
R W 1 |
v |
|
Rateče – pokopališče |
R |
R Zp 1 |
x |
|
Predor Karavanke |
|
T 2 |
|
|
(2) S
prostorskimi ureditvenimi pogoji se ne urejajo območja veljavnih
prostorskih izvedbenih načrtov: |
|
TABELA
2: Prostorski izvedbeni načrti |
|
Naziv območja urejanja |
Planska celota |
Oznaka območja urejanja |
Uradna objava |
Dovje – zahod |
DM |
DM S 3 ZN |
Odlok o delnem občinskem podrobnem prostorskem načrtu OPPN za
Dovje – zahod DM S3 (Uradni list RS, št. 94/11) |
Mojstrana – Fabrka |
DM |
DM SK 6 UN |
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje DM SK6
(Fabrka) v Mojstrani (UGSO, št. 31/2012) |
Ledine Podkoren |
KG |
KG H 1 ZN |
Zazidalni načrt Ledine Podkoren (ureditveno območje KG2/H1),
UVG, št. 32 /97, 34/97 in 38B/97 (2.9.97) |
Kranjska Gora – pod Vitrancem |
KG |
KG H 2 OPPN |
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje pod
Vitrancem v Kranjski Gori (KG H2) (sprejet na seji OS 28. 9.
2016, Uradni list RS, št. 64/16) |
Kranjska Gora – Porentov dom |
KG |
KG R 4 UN |
Odlok o ureditvenem načrtu ŠPC Bezje (Uradni list RS, št. 17/02,
spremembe in dopolnitve UVG št. 1-2005, UVG št. 17-2007, Uradni
list RS, št. 88/07) |
Kranjska Gora – sotočje Save in Pišnice |
KG |
KG R 7/1 UN |
Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja: Kranjska Gora –
sotočje Save in Pišnice KG – R 7/1 (del), KG – R 7/2 in KG – R
7/3 |
Kranjska Gora – sotočje Save in Pišnice |
KG |
KG R 7/2 UN |
Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja: Kranjska Gora –
sotočje Save in Pišnice KG – R 7/1 (del), KG – R 7/2 in KG – R
7/3 |
Kranjska Gora – sotočje Save in Pišnice |
KG |
KG R 7/3 UN |
Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja: Kranjska Gora –
sotočje Save in Pišnice KG – R 7/1 (del), KG – R 7/2 in KG – R
7/3 |
Kranjska Gora – Log |
KG |
KG S 4 ZN |
Zazidalni načrt Log (Uradni list RS, št. 30/96, 50/96 in 46/98) |
Kranjska Gora – pokopališče |
KG |
KG Zp 2 ZN |
Zazidalni načrt pokopališča v Kranjski Gori (UVG, št. 26/78) |
Rateče – Planica |
R |
R R 1 UN |
Odlok o ureditvenem načrtu Planica (UVG, št. 28/01, obvezna
razlaga Uradni list RS, št. 8/10, spremembe in dopolnitve Uradni
list RS, št. 43/12) |
Železniška proga |
|
T 1 LN |
OLN za kanalizacijski kolektor, plinovod in kolesarsko pot od
Hrušice do Planice (Uradni Vestnik Gorenjske, št. 38/98, Uradni
list RS, št. 61/99) |
Zelenci |
KG |
KG B UN |
Ureditveni načrt Zelenci, Uradni vestnik Gorenjske, št. 32/96 in
7/97 |
OPPN Kmetija Hlebanja |
|
z-SK |
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje
kmetije Hlebanja v Srednjem Vrhu (UGSO, št. 53/2014) |
(3) Meja
območja, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, meje
območij urejanja in površin ter meje ureditvenih enot so določene v
grafičnem prikazu. |
|
III. SKUPNI POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
1. Funkcija območja s pogoji za izrabo
in kvaliteto graditve ali drugega posega
1.1. Namembnosti območij in površin
8.a člen
|
|
Funkcija
območij in površin je določena z dopustnimi dejavnostmi in dopustnimi
vrstami posegov v prostor. Rabe prostora so: |
|
a)
območja in površine za poselitev: |
|
1. območja za stanovanja in kmetije (SK); |
|
2. območja za stanovanja (S); |
|
3. območja za turistične objekte (H); |
|
4. območja za oskrbne sisteme (O); |
|
5. območja za mešane dejavnosti (M); |
|
6. območja za proizvodnjo (P); |
|
7. območja za transport (T); |
|
8. območja za sekundarna bivališča (W); |
|
9. območja za rekreacijo (R); |
|
10. območja za eksploatacijo (E); |
|
11. območja za pokopališče (Zp); |
|
12. površine za obrambo (oznaki z(U) in z(P)); |
|
13. površine razpršene gradnje (z); |
|
14. površine za kmetije izven vasi (k). |
|
b)
površine, ki niso namenjene poselitvi: |
|
1. kmetijska zemljišča – prvo območje kmetijskih zemljišč (1);
|
|
2. kmetijska zemljišča – drugo območje kmetijskih zemljišč (2);
|
|
3. gozdna zemljišča (G); |
|
4. vodna
zemljišča (V); |
|
5. nerodovitna zemljišča, prodišča, visokogorje (N); |
|
6. naravni biotop (B). |
|
c)
območja prekrivajoče rabe: |
|
1. območja prekrivajoče rabe za rekreacijo (R). |
|
8.b člen
|
|
(1) Za
obstoječe objekte z namembnostjo, ki ni v skladu s PUP, je dopustna
nadaljnja raba objekta (ne glede na dopustne namembnosti v 9. členu), v
skladu s pridobljenim dovoljenjem in v okviru veljavnih okoljskih
predpisov. |
|
Dopustna
je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa
PUP, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno
zagotoviti parkirišča v okviru določb PUP. |
|
Dopustne
vrste posegov so: |
|
– rekonstrukcija. |
|
(2) Za
obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno
oblikovanje po PUP (npr. nima funkcionalnega zemljišča ali nima
zadostnih odmikov od parcelne meje, nima dovolj velikega zemljišča
namenjenega gradnji) je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s
pridobljenim dovoljenjem in raba v okviru dopustnih dejavnosti.
|
|
Dopustna
je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa
PUP, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno
zagotoviti parkirišča v okviru določb PUP. |
|
Dopustne
vrste posegov so: |
|
– rekonstrukcija; |
|
– dozidave in nadzidave niso dopustne; |
|
– podkletitev v gabaritu obstoječega tlorisa; |
|
– nadomestna gradnja na enakem mestu in v enakih gabaritih; |
|
– nadomestitev objekta – v enakih ali manjših gabaritih. |
|
(3) Za
obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno
oblikovanje po PUP (tj. obstoječ objekt ima manjše odmike od
predpisanih, ima pa dovolj veliko zemljišče namenjeno gradnji, velikost
parcele omogoča dozidave ali tudi novogradnje) je dopustna nadaljnja
raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in raba v okviru
dopustnih dejavnosti. |
|
Dopustna
je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa
PUP, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno
zagotoviti parkirišča v okviru določb PUP. |
|
Dopustne
vrste posegov so: |
|
– rekonstrukcija; |
|
– dozidave, nadzidave so dopustne pod pogoji za novogradnje objektov;
|
|
– dopustna je podkletitev objekta; |
|
– izjemoma so za objekte, ki se varujejo kot kulturna dediščina,
dopustne dozidave, nadzidave in podkletitev z manjšimi odmiki od
dopustnih za novogradnje, vendar le s soglasjem soseda, nadomestna
gradnja na enakem mestu in v enakih gabaritih; |
|
– nadomestitev objekta – v enakih ali manjših gabaritih; v večjih
gabaritih pa v skladu z zgornjimi alinejami oziroma odstavki.
|
|
(4) Določbe tega člena veljajo na vseh območjih in površinah namenske
rabe prostora, določene v 9. členu odloka. |
|
9. člen
|
|
(1) Območja za stanovanja in kmetije (SK): |
|
(1a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
|
– stanovanja, razen samskih in študentskih domov; |
|
– kmetije; |
|
– sekundarno bivanje; |
|
– terciarne in kvartarne dejavnosti; |
|
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 120 m2
in prekomerno ne vplivajo na okolje; |
|
– šport
in rekreacija. |
|
(1b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
– za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov; |
|
– za
obstoječe objekte v območjih naselbinske dediščine je v posameznem
objektu dopustna ureditev največ treh stanovanj, parkirišča je treba
zagotoviti na lastnem zemljišču – za vsako stanovanje je treba
zagotoviti dve parkirni mesti, izjemoma se parkirišča lahko zagotovijo
na javnih parkiriščih, če na zemljišču teh potreb ni možno zagotoviti in
stavba leži v območjih ohranjanja značilne vaške zazidave (naselbinska
dediščina); |
|
– za
obstoječa sekundarna bivališča v območjih naselbinske dediščine so
dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov;
dozidave in nadzidave so dopustne le v primeru izboljšave funkcionalne
zasnove in nastanitvenega standarda obstoječega objekta (dopustno je
povečanje zazidane površine objekta do 20 % za stavbe z enim sekundarnim
stanovanjem), ni pa dopustno: povečevanje nastanitvenih kapacitet ali
povečevanje števila sekundarnih stanovanj; |
|
– dopustne so spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki
so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku, razen
omejitev za spremembe namembnosti, ki so navedene v nadaljnjih alinejah;
|
|
– spremembe namembnosti obstoječih gostinskih nastanitvenih objektov z
zmogljivostjo nad 50 ležišč niso dopustne; |
|
– dopustne novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in
druge zelene površine (p) in igrišča (i), v območjih naselbinske
dediščine je v posameznem objektu dopustna ureditev največ treh
stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču;
|
|
– dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s
tabelo 4; |
|
– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov
prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega
omrežja, vodnogospodarske ureditve; |
|
– ureditve javnih površin; |
|
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij. |
|
(2) Območja za stanovanja (S): |
|
(2a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
|
– stanovanja, razen samskih in študentskih domov; |
|
– sekundarno bivanje; |
|
– spremljajoče terciarne dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij;
|
|
– kvartarne dejavnosti; |
|
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 60 m2 in
prekomerno ne vplivajo na okolje, locirane so lahko le v pritličju ali
kleti objekta; |
|
– šport
in rekreacija. |
|
(2b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
– za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov; |
|
– za
obstoječe objekte v območjih naselbinske dediščine je v posameznem
objektu dopustna ureditev največ treh stanovanj, parkirišča je treba
zagotoviti na lastnem zemljišču – za vsako stanovanje je treba
zagotoviti dve parkirni mesti, izjemoma se parkirišča lahko zagotovijo
na javnih parkiriščih, če na zemljišču teh potreb ni možno zagotoviti in
stavba leži v območjih ohranjanja značilne vaške zazidave (naselbinska
dediščina); |
|
– za
obstoječa sekundarna bivališča v območjih naselbinske dediščine so
dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov;
dozidave in nadzidave so dopustne le v primeru izboljšave funkcionalne
zasnove in nastanitvenega standarda obstoječega objekta (dopustno je
povečanje zazidane površine objekta do 20 % za stavbe z enim sekundarnim
stanovanjem), ni pa dopustno: povečevanje nastanitvenih kapacitet ali
povečevanje števila sekundarnih stanovanj; |
|
– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so
za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku, razen
omejitev za spremembe namembnosti, ki so navedene v nadaljnjih alinejah;
|
|
– spremembe namembnosti obstoječih gostinskih nastanitvenih objektov z
zmogljivostjo nad 50 ležišč niso dopustne; |
|
– dopustne novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in
druge zelene površine (p) in igrišča (i), v območjih naselbinske
dediščine je v posameznem objektu dopustna ureditev največ treh
stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču,dopustne
postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s tabelo 4;
|
|
– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov
prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega
omrežja, vodnogospodarske ureditve; |
|
– ureditve javnih površin; |
|
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij. |
|
(3) Območja za turistične objekte (H) v ureditvenih enotah za hotele (h)
in svojstveno oblikovanje (x): |
|
(3a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
|
– gostinstvo; |
|
– trgovina in storitve, kot dopolnilna dejavnost osnovni turistični
(gostinski) namembnosti, vendar ne smejo preseči 1/2 bruto etažne
površine objekta; |
|
– rekreacija in kulturne dejavnosti, kot dopolnilna dejavnost osnovni
turistični (gostinski) namembnosti, vendar ne smejo preseči 1/2 bruto
etažne površine objekta; |
|
– zdravstvene dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti osnovni turistični
(gostinski) namembnosti, ki po površini ne smejo preseči 1/2 bruto
etažne površine objekta; |
|
– stanovanje za lastnika oziroma upravljavca objekta, vendar največ eno
stanovanje na objekt. |
|
(3b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
– za
obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve
objektov; |
|
– dopustne dozidave za potrebe gostinskih storitev prehrane in za
rekreacijske namene v sklopu hotela ali drugega gostinskega objekta;
|
|
– dopustne rekonstrukcije fasade in razširitve z zimskimi vrtovi;
|
|
– dopustne spremembe namembnosti v dejavnosti, ki so za obravnavano
območje urejanja določene v prejšnjem odstavku; |
|
– spremembe namembnosti obstoječih gostinskih nastanitvenih objektov z
zmogljivostjo nad 50 ležišč niso dopustne; |
|
– spremembe namembnosti objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti
niso dopustne v stanovanja in v gostinske nastanitvene dejavnosti;
|
|
– novogradnje objektov; |
|
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Tabelo 4;
|
|
– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov
prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega
omrežja, vodnogospodarske ureditve; |
|
– ureditve javnih površin; |
|
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij. |
|
Ograjevanje funkcionalnih zemljišč tako, da je onemogočen prehod pešcev,
ni dopustno. |
|
(4) Območja za turistične objekte (H) v ureditvenih enotah vas (v):
|
|
(4a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
|
– gostinstvo; |
|
– stanovanja v obstoječih stanovanjskih objektih; |
|
– trgovina, storitve rekreacija in kulturne dejavnosti kot dopolnilna
dejavnost osnovni turistični (gostinski) namembnosti, vendar po površini
ne smejo preseči 1/2 bruto etažne površine objekta v posamezni etaži;
|
|
– zdravstvene dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti osnovni turistični
(gostinski) namembnosti, ki po površini ne smejo preseči 1/2 bruto
etažne površine objekta. |
|
(4b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
– za
obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave,
nadzidave, odstranitve objektov, povečevanje števila stanovanjskih enot
ni dopustno; |
|
– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so
za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku;
|
|
– spremembe namembnosti obstoječih gostinskih nastanitvenih objektov z
zmogljivostjo nad 50 ležišč niso dopustne, za te objekte tudi ni
dopustna parcelacija parcel namenjenih gradnji oziroma funkcionalnega
zemljišča na manjše lastniške parcele in ni dopustno vgrajevanje števcev
elektrike in vode za posamezne nastanitvene enote; |
|
– spremembe namembnosti objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti
niso dopustne v stanovanja in v gostinske nastanitvene dejavnosti;
|
|
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v stanovanja in
sekundarna bivališča niso dopustne; |
|
– dopustne novogradnje za gostinstvo; |
|
– novogradnje stanovanj in sekundarnih bivališč niso dopustne, razen
nadomestne gradnje in novogradnje kot nadomestitve obstoječih
stanovanjskih objektov; |
|
– dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s
Tabelo 4; |
|
– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov
prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega
omrežja, vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodo in
nesrečami; |
|
– ureditve javnih površin; |
|
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij. |
|
(5) V
območjih za oskrbne sisteme (O): |
|
(5a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
|
– komunalne in energetske dejavnosti; |
|
– promet, trgovina, storitve, gostinske storitve prehrane in točenja
pijač; |
|
– šport
in rekreacija. |
|
(5b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
– za
obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov; |
|
– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so
za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku;
|
|
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna
bivališča niso dopustne; |
|
– dopustne novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in
druge zelene površine (p) in igrišča (i); |
|
– novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne; |
|
– dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, v skladu s
Tabelo 4; |
|
– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov
prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega
omrežja, vodnogospodarske ureditve; |
|
– ureditve javnih površin; |
|
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij. |
|
(6) Območja za mešane dejavnosti (M): |
|
(6a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
|
– storitve; |
|
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 400 m2
zazidane površine; |
|
– trgovina; |
|
– gostinstvo; |
|
– stanovanja skupaj z zgoraj navedenimi dejavnostmi. |
|
(6b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
– za
obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave,
nadzidave, odstranitve objektov; |
|
– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so
za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku;
|
|
– spremembe namembnosti obstoječih gostinskih nastanitvenih objektov z
zmogljivostjo nad 50 ležišč niso dopustne; |
|
– spremembe namembnosti objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti
niso dopustne v stanovanja in v gostinske nastanitvene dejavnosti;
|
|
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna
bivališča niso dopustne; |
|
– dopustne novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in
druge zelene površine (p) in igrišča (i), novogradnje stanovanjskih
objektov so dopustne le skupaj s storitvami, proizvodnimi dejavnostmi,
trgovino ali gostinstvom, v posameznem objektu z dejavnostjo je lahko
urejeno eno stanovanje; |
|
– novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne; |
|
– dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s
Tabelo 4; |
|
– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov
prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega
omrežja, vodnogospodarske ureditve; |
|
– ureditve javnih površin; |
|
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij. |
|
(7) Območja za proizvodnjo (P): |
|
(7a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
|
– proizvodne dejavnosti; |
|
– trgovina, gostinstvo in storitve; |
|
– kvartarne dejavnosti; |
|
– šport
in rekreacija. |
|
(7b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
– za
obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave,
nadzidave, odstranitve objektov; |
|
– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so
za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku, razen
omejitev za spremembe namembnosti, ki so navedene v nadaljnjih alinejah;
|
|
– spremembe namembnosti objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti
niso dopustne v stanovanja in v gostinske nastanitvene dejavnosti;
|
|
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna
bivališča niso dopustne; |
|
– dopustne novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in
druge zelene površine (p) in igrišča (i), novogradnje stanovanjskih
objektov so dopustne le skupaj s storitvami, proizvodnimi dejavnostmi,
trgovino ali gostinstvom; |
|
– novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne; |
|
– dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s
Tabelo 4; |
|
– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov
prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega
omrežja; |
|
– vodnogospodarske ureditve; |
|
– ureditve javnih površin; |
|
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij. |
|
(8) Območja za transport (T): |
|
(8a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
|
– promet; |
|
– oskrbne in storitvene dejavnosti, gostinske storitve prehrane in
točenja pijač; |
|
– turizem, šport in rekreacija. |
|
(8b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
– za
obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave,
nadzidave, odstranitve objektov; |
|
– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so
za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku;
|
|
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna
bivališča niso dopustne; |
|
– dopustne novogradnje objektov; |
|
– novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne; |
|
– dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s
Tabelo 4; |
|
– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov
prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega
omrežja, vodnogospodarske ureditve; |
|
– ureditve javnih površin; |
|
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij. |
|
(9) Območja za sekundarna bivališča (W): |
|
(9a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
|
– sekundarno bivanje, |
|
– šport
in rekreacija, |
|
– gostinske nastanitvene storitve, razen apart hotelov, apartmajskih
naselij, samskih domov, študentskih domov, stanovanjskih objektov
namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih nastanitvenih objektov,
namenjenih sekundarnemu bivanju, |
|
– gostinske storitve prehrane le za obstoječe objekte, |
|
– stanovanja le v obstoječih stanovanjskih objektih. |
|
(9b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
– za
obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in
nadzidave, odstranitve objektov; |
|
– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so
za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku, razen
omejitev za spremembe namembnosti, ki so navedene v nadaljnjih alinejah;
|
|
– spremembe namembnosti objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti
niso dopustne v stanovanja in v gostinske nastanitvene dejavnosti;
|
|
– dopustne novogradnje objektov; |
|
– dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s
Tabelo 4; |
|
– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov
prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega
omrežja, vodnogospodarske ureditve; |
|
– ureditve javnih površin; |
|
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij. |
|
(10) Območja za rekreacijo (R): |
|
(10a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
|
– šport
in rekreacija; |
|
– storitve za šport in rekreacijo; |
|
– gostinstvo, in sicer brez nastanitvenih kapacitet. |
|
(10b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
– za
obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in
nadzidave, odstranitve objektov; |
|
– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so
za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku;
|
|
– dopustne novogradnje objektov; |
|
– dopustne ureditve rekreacijskih in športnih površin, kampov in
parkirišč za avtodome; |
|
– dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s
Tabelo 4; |
|
– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov
prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega
omrežja, vodnogospodarske ureditve; |
|
– ureditve javnih površin; |
|
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij. |
|
(11) Območja za rekreacijo (R) prekrivajoče rabe (kjer je osnovna
namembnost kmetijska, gozdna): |
|
(11a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
|
– športna in rekreacijska raba, ki trajno ne spreminja osnovne
namembnosti površin; |
|
– dopustno je opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega objekta
(stojnice, šotori in druge oblike začasnih objektov); |
|
– opravljanje dopolnilne dejavnosti turizma na kmetiji (brez nastanitve)
in prodaja pridelkov in izdelkov s kmetij. |
|
Na
stavbnih zemljiščih v območjih za rekreacijo so dopustne dejavnosti:
|
|
– šport
in rekreacija; |
|
– storitve za šport in rekreacijo; |
|
– gostinstvo brez nastanitvenih kapacitet. |
|
(11b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
– za
obstoječe objekte na stavbnih zemljiščih dopustna vzdrževalna dela,
rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, odstranitve objektov;
|
|
– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov; |
|
– dopustne so nadomestitve obstoječih objektov; |
|
– začasna raba obstoječih objektov za kmetijstvo za opravljanje
dopolnilne dejavnosti turizma na kmetiji (brez nastanitve) in prodajo
pridelkov in izdelkov s kmetij; |
|
– dopustne ureditve rekreacijskih površin in ureditve šotorišč;
|
|
– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov
prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega
omrežja, vodnogospodarskeureditve; |
|
– ureditve javnih površin; |
|
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij. |
|
Gradnja
objektov ni dopustna, razen žičnic, akumulacijskih zbiralnikov vode za
zasneževanje in infrastrukture za zasneževanje smučišč. |
|
(12) Območja za eksploatacijo (E): |
|
(12a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
|
– izkoriščanje mineralnih surovin. |
|
(12b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
– dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s
Tabelo 4; |
|
– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov
prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega
omrežja, vodnogospodarske ureditve; |
|
– ureditve javnih površin; |
|
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij. |
|
(13) Območja pokopališč (Zp): |
|
(13a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
|
– pokopavanje; |
|
– dejavnosti cerkve; |
|
– dejavnosti kulture. |
|
(13b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
– za
obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave,
nadzidave, odstranitve objektov; |
|
– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so
za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku;
|
|
– dopustne novogradnje objektov; |
|
– dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s
Tabelo 4; |
|
– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov
prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega
omrežja, vodnogospodarske ureditve; |
|
– ureditve javnih površin; |
|
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij. |
|
(14) Površine za obrambo (oznaki z(U) in z(P)): |
|
(14a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
|
– obrambne dejavnosti; |
|
– dejavnosti zaščite in reševanja. |
|
(14b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
– za
obstoječe objekte (razen za sekundarna bivališča) dopustna vzdrževalna
dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve
objektov; |
|
– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov (razen sekundarnih
bivališč) v dejavnosti, ki so za obravnavane površine določene v
prejšnjem odstavku, spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v
sekundarna bivališča niso dopustne; |
|
– dopustne novogradnje objektov; |
|
– dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s
Tabelo 4; |
|
– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov
prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega
omrežja, vodnogospodarske ureditve; |
|
– ureditve javnih površin; |
|
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij. |
|
(15) Površine razpršene gradnje (z): |
|
Površine
razpršene gradnje (z) imajo določeno še namensko rabo in vrsto
ureditvene enote, ki velja za posamezno površino razpršene gradnje.
Oznaka namenske rabe in vrste ureditvene enote je dodana k oznaki »z« in
je razvidna v grafičnem prikazu. Za površine razpršene gradnje veljajo
pogoji za posamezne vrste namenske rabe in vrste ureditvenih enot, kot
so navedeni za posamezno površino razpršene gradnje. |
|
(16) Površine za kmetije izven vasi (k): |
|
(16a) na
površinah (k) so dopustne namembnosti oziroma dejavnosti le za
kmetijstvo: |
|
– na
površinah (k) z ureditveno enoto (v) je dopustna kmetija s stanovanjskim
objektom in gospodarskimi poslopji kmetije; |
|
– na
površinah (k) z ureditveno enoto (go) so dopustni gospodarski objekti
kmetije; |
|
– na
površinah (k) z ureditveno enoto (po) so dopustni enostavni in
nezahtevni objekti za potrebe kmetijstva. |
|
(16b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
– za
obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave,
nadzidave, odstranitve objektov, v posameznem objektu je dopustna
ureditev največ dveh ali treh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti
na lastnem zemljišču – za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve
parkirni mesti; |
|
– dopustne novogradnje kmetij, spremembe namembnosti objektov ali delov
objektov niso dopustne; |
|
– dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s
Tabelo 4; |
|
– ureditve javnih površin; |
|
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij. |
|
(17) Kmetijska zemljišča (1) in (2): |
|
(17a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
|
– kmetijstvo in gozdarstvo; |
|
– šport
in rekreacija, če omogočata ohranjanje kmetijske funkcije zemljišča;
|
|
– lov in
ribolov. |
|
(17b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
– dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov za potrebe
kmetijstva v skladu s Tabelo 4; |
|
– dopustne ograje za potrebe varstva narave, gozdarstva, kmetijstva,
varstva voda, lova in rekreacije; čredinke na pašnikih so dopustne le
kot začasni objekt, ki ga je treba izven pašne sezone odstraniti;
|
|
– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov
prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega
omrežja, vodnogospodarske ureditve; |
|
– ureditve javnih površin; |
|
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij. |
|
(18) Gozdna zemljišča (G): |
|
(18a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
|
– gozdarstvo in kmetijstvo; |
|
– šport
in rekreacija, če omogočata ohranjanje prvotne funkcije zemljišča;
|
|
– lov in
ribolov. |
|
(18b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
– ureditve za rekreacijo; |
|
– dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s
Tabelo 4, za kmetijstvo le na lokacijah nekdanjih pomožnih objektov;
|
|
– dopustne ograje za potrebe varstva narave, gozdarstva, kmetijstva,
varstva voda, lova in rekreacije; |
|
– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov
prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega
omrežja, vodnogospodarske ureditve; |
|
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij. |
|
(21) Vodna zemljišča (V): |
|
(21a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
|
– vodnogospodarske dejavnosti; |
|
– šport
in rekreacija, lov in ribolov, če ne posegajo bistveno v naravne
razmere. |
|
(21b) v
skladu s 37. členom ZV-1 na vodnem in priobalnem zemljišču ter na
območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:
|
|
– gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne infrastrukture in
komunalnih priključkov na javno infrastrukturo; |
|
– gradnjo objektov grajenega javnega dobra; |
|
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda; |
|
– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave; |
|
– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za
izvajanje posebne rabe vode nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem
zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti
plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih;
|
|
– gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in
|
|
– gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju
ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
|
(22) Nerodovitna zemljišča, prodišča in visokogorje (N): |
|
(22a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
|
– rekreacija, lov in ribolov, če ne posegajo in spreminjajo naravne
razmere. |
|
(22b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
– dopustne ureditve poti; |
|
– dopustne ureditve za zavarovanja pred škodo in nesrečami; |
|
– dopustne ograje za potrebe varstva narave, varstva voda; |
|
– dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s
Tabelo 4; |
|
– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov
prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega
omrežja, postavitve spominskih plošč in drugih obeležij. |
|
(23) V
ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine (p) so dopustni
posegi za: |
|
– parkovne ureditve in ureditve zelenih površin, ureditve otroških
igrišč, postavitve parkovne in urbane opreme kot so klopi in lope za
počitek in podobno; |
|
– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov
prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega
omrežja, vodnogospodarske ureditve; |
|
– ureditve javnih površin; |
|
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Tabelo 4.
|
|
Postavitve objektov visokogradnje in rekreacijskih površin, ki imajo
značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo (npr. tenis igrišča
ipd. igrišča) niso dopustne. Odstranitev visokodebelne vegetacije je
dopustna le kot sanitarna sečnja ali v sklopu parkovne ureditve.
|
|
(24) V
ureditvenih enotah igrišča (i) so dopustni posegi za: |
|
– ureditve rekreacijskih in športnih igrišč; |
|
– ureditve zelenih površin, otroških igrišč, postavitve urbane opreme;
|
|
– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov
prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega
omrežja, vodnogospodarske ureditve; |
|
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s Tabelo 4.
|
|
Postavitve objektov visokogradnje, ki imajo značaj graditve in trajno
spreminjajo namensko rabo (npr. tenis igrišča ipd. igrišča) niso
dopustne. |
|
9.a člen
|
|
(1) Postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov na kmetijska in gozdna
zemljišča so dopustna le za potrebe kmetijstva in gozdarstva.
|
|
(2) Postavitve začasnih objektov so dopustne: |
|
– v
skladu s Tabelo 4; |
|
– na
stavbnih zemljiščih v območjih za rekreacijo (R) prekrivajoče rabe za
čas prireditev ali za čas turistične sezone s soglasjem pristojnega
občinskega organa; |
|
– v
območjih za rekreacijo (R) prekrivajoče rabe za čas prireditev ali za
čas turistične sezone je s soglasjem pristojnega občinskega organa
dopustna postavitev začasnih objektov za gostinsko storitev točenja
pijač in šotorišč, in sicer na površinah, kjer je možna priključitev na
obstoječo komunalno infrastrukturo. |
|
10. člen
|
|
(1) Reklamne panoje, objekte, druge predmete in strukture, ki so
namenjeni oglaševanju (npr. reklamne table in panoji, napihljive in
druge strukture, zastave, vozila in prikolice, ki so zaradi različnih
nadgradenj, namenjena za izvajanje oglaševanja, svetlobno in zvočno
oglaševanje ...) – v nadaljevanju objekti za oglaševanje: |
|
– ni
dopustno postavljati oziroma izvajati na površinah in zemljiščih na
območju Občine Kranjska Gora; |
|
– ni
dopustno nameščati na obstoječe objekte (npr. na hiše, gospodarske
objekte, drvarnice, kozolce ipd.) v območju Občine Kranjska Gora;
|
|
– ne
glede na gornji dve alineji tč. 1 tega člena je na območju Občine
Kranjska Gora dopustno oglaševanje na nekaterih zemljiščih, ki so v
lasti oziroma solastništvu Občine Kranjska Gora, lokacije za oglaševanje
so določene v prilogi št. 3 tega PUP. |
|
(2) Pogoje, način in obveznosti za postavljanje objektov za oglaševanje
in za izvajanje oglaševanja Občina Kranjska Gora ureja s posebnim
predpisom. |
|
(3) Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na objektih in njihovih
funkcionalnih zemljiščih v oziroma na katerih se izvaja oglaševana
dejavnost. Na teh objektih in njihovih funkcionalnih zemljiščih je
dopustno oglaševanje na tablah in panojih, skladno z drugimi predpisi,
ki zadevajo lokacijo postavitve (soglasja ...). |
|
(4) V
območjih kulturne dediščine, na in ob objektih ter v vplivnih območjih
kulturne dediščine postavljanje objektov za oglaševanje ni dopustno.
|
|
(5) Začasno oglaševanje je dopustno na ograjah gradbišč, ki imajo že
izdano veljavno gradbeno dovoljenje. Takšno oglaševanje lahko traja
največ dve leti, ne glede na okoliščine trajanja gradnje. |
|
(6) Ne
glede na določila prejšnjih odstavkov tega člena, je postavljanje
reklamnih panojev, objektov in drugih predmetov, namenjenih oglaševanju,
na območju Občine Kranjska Gora dopustno teden dni pred prireditvijo
večjega pomena in v času med tako prireditvijo. Za prireditev večjega
pomena se šteje prireditev najmanj državnega pomena (npr. državno ali
svetovno prvenstvo skoki Planica, smučanje Vitranc ...). |
|
(7) Določila prejšnjih odstavkov tega člena ne veljajo v času volitev in
referendumske kampanje, izključno za potrebe volitev in predmetne
referendumske kampanje. |
|
(8) Za
postavitev objekta za oglaševanje (razen za tč. 3 tega člena) je
potrebna pridobitev soglasja Občine Kranjska Gora. |
|
(9) Obvestilne in usmerjevalne table so dopustne za potrebe prometa,
kulturnih, naravnih, turističnih znamenitosti, lokacij ali objektov.
|
|
(10) Obvestilne in usmerjevalne table za gostinstvo in druge dejavnosti
oziroma objekte je dopustno postavljati samo na oglaševalnih mestih, ki
jih ureja oziroma upravlja Občina Kranjska Gora. Usmerjevalne in
obvestilne table v območju naselbinske dediščine in vplivnih območjih
kulturne dediščine so dopustne velikosti obvestilnega prostora od 1,35 x
2,00 m do 1,50 x 2,70 m ter skupno višino table pribl. 4 m. Na posamezni
lokaciji je dopustna postavitev ene posamične table. |
|
1.2 Pogoji za izrabo
11. člen
|
|
(1) Zazidana površina posameznega objekta ne sme preseči 280 m2,
razen |
|
– v
območjih za proizvodnjo (P); |
|
– v
območjih za mešane dejavnosti (M); |
|
– v
območjih za turistične objekte (H) v ureditvenih enotah za hotele (h);
|
|
– v
ureditvenih enotah s svojstvenim oblikovanjem (x); |
|
– v
ureditvenih enotah dvorane (d); |
|
– in v
območjih naselbinske dediščine, kjer se objekti lahko medsebojno stikajo
in povezujejo. |
|
(2) V
ureditvenih enotah vas (v) pri novih gradnjah indeks zazidanosti, to je
razmerje med površino zemljišča/parcele in zazidano površino objekta, ne
sme preseči 0,4. Najmanj 10 % zemljišča mora biti ozelenjenega.
|
|
(3) V
ureditvenih enotah enodružinska zazidava (e) indeks zazidanosti ne sme
preseči 0,3, najmanj 20 % zemljišča pa mora biti ozelenjenega.
|
|
(4) V
ureditvenih enotah hoteli (h) indeks zazidanosti ne sme preseči 0,3,
najmanj 30 % zemljišča mora biti ozelenjenega. |
|
(5) V
območjih za rekreacijo (R) mora biti najmanj 40 % zemljišča
ozelenjenega. |
|
(6) V
območjih za proizvodnjo (P) in v območjih za komunalne dejavnosti (O)
mora biti najmanj 10 % zemljišča ozelenjenega. |
|
(7) V
območjih za sekundarna bivališča indeks zazidanosti ne sme preseči
vrednosti 0,2, zazidana površina stavbe pa je lahko največ 90 m2.
|
|
(8) V
Občini Kranjska Gora je dopustna gradnja gostinskih nastanitvenih
objektov do zmogljivosti 150 ležišč v enem objektu. |
|
1.3 Varstvo okolja
12. člen
(Varstvo voda)
|
|
(1) Vse
objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti
na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za
njeno čiščenje. |
|
(2) Do
izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda je
odpadne vode potrebno odvajati v skladu z uredbo o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
|
|
13. člen
(Varstvo pred hrupom in svetlobnim
onesnaženjem)
|
|
(1) V
območju za pokopališča (Zp), na površinah varovalni gozd (Gv), gozd
posebnega namena (Gp), naravni biotop (B), nerodovitna zemljišča,
prodišča, visokogorje (N) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo,
ne preseže ravni hrupa, kot jih za II. območje dopušča uredba o hrupu v
naravnem in bivalnem okolju. |
|
(2) V
območjih za stanovanja in kmetije (SK), območja za stanovanja (S),
območja za turistične objekte (H), območja za oskrbne sisteme (O),
območja za mešane dejavnosti (M), območja za sekundarna bivališča (W),
območja za rekreacijo (R), površine razpršene gradnje (z), površine za
obrambo (U in P), prvo območje kmetijskih zemljišč (1), drugo območje
kmetijskih zemljišč (2), gozdna zemljišča (G), vodna zemljišča (V) so
posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot
jih za III. območje dopušča Uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju
(Uradni list RS, št. 45/95). |
|
(3) V
območju za proizvodnjo (P), območju za eksploatacijo (E), območju za
transport (T) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže
ravni hrupa, kot jih za IV. območje dopušča uredba o hrupu v naravnem in
bivalnem okolju. |
|
(4) Postavitev svetil javne razsvetljave ali druge razsvetljave, ki
osvetljuje zunanje površine je dopustna na način, ki osvetljuje le
površino, ki ji je osvetlitev namenjena (mora biti usmerjena nanjo)
izjema je začasna razsvetljava, ki je namenjena osvetlitvam v času
prireditev in praznikov. Za osvetljevanje javnih površin naj se
uporabljajo le žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo
svetlobo in ne oddajajo UV spektra; to so natrijeve plinske žarnice
(nizkotlačne ali visokotlačne), ki manj privlačijo žuželke;
nesprejemljive so nizkotlačne in visokotlačne živosrebrne žarnice ali
LED. Svetilke morajo biti nepredušno zaprte, da ne predstavljajo pasti
za žuželke, in so usmerjene v tla, da je sevanje v okolico manjše.
Zunanjost objektov izven naselij je lahko osvetljena le za zagotavljanje
varnosti s svetilkami na senzor gibanja, fasad objektov pa se ne
osvetljuje. |
|
1.4 Varstvena območja in rezervati
14. člen
|
|
V
varstvenih območjih vodnih virov in voda, v območjih ohranjanja narave,
varstva kulturne dediščine, v območjih zemljišč, ki so trajno namenjena
kmetijstvu – 1. območje kmetijskih zemljišč (1) ter v območjih
rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnega omrežja in naprav je
izvajanje posegov omejeno skladno z veljavnimi predpisi ter s pogoji,
opredeljenimi v 39., 39.a, 41.a, 42., 45., 46., 47., 48., 50. in
50.a členu tega odloka. |
|
1.5 Območja, predvidena za urejanje s
prostorskimi izvedbenimi načrti
15. člen
|
|
(1) Na
območjih, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih
načrtov, so do sprejetja le-teh dopustne le naslednje vrste posegov:
|
|
– v
območjih za stanovanja in kmetije (SK); stanovanja (S), turistične
objekte (H), komunalne dejavnosti (O) in v območjih pokopališč (Z):
|
|
– nujna
vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije ter dozidave in nadzidave
na obstoječih objektih in napravah; |
|
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v dejavnosti, ki so
na podlagi 9. člena tega odloka dopustne v tem območju; |
|
– postavitve pomožnih in začasnih objektov in naprav ter ozelenitve, ki
jih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred pričetkom
izvajanja prostorskega izvedbenega načrta, če so v nasprotju s
predvidenimi posegi v prostorskem izvedbenem načrtu; |
|
– gradnje in rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja in naprav;
|
|
– v
območjih za rekreacijo (R): |
|
– nujna
vzdrževalna dela; |
|
– postavitve pomožnih objektov za kmetijstvo in začasnih objektov;
|
|
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za šport in
rekreacijo, storitve za šport in rekreacijo ter gostinstvo; |
|
– gradnje in rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja in naprav.
|
|
(2) Posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega
načrtovanja in da so skladni s predvidenimi ureditvami. Skladnost s
predvidenimi ureditvami ugotavlja občinska uprava Kranjska Gora na
podlagi programske zasnove ali osnutka prostorskega izvedbenega načrta.
|
|
2. Pogoji za oblikovanje posegov v
prostor
2.1 Urbanistično oblikovanje
16.a člen
|
|
Odmik
objektov (zahtevnih in manj zahtevnih objektov) od zemljišča namenjenega
gradnji mora biti najmanj 2,5 m. Manjši odmik od 2,5 m je dopusten v
območjih ohranjanja naselbinske dediščine. Postavitev na parcelno mejo
je dopustna v območju naselbinske dediščine samo v primeru
rekonstrukcije, nadomestne gradnje obstoječega objekta ali novogradnje
kot nadomestitve obstoječega objekta. Manjši odmiki od 2,5 m so dopustni
s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca javne površine ob
zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta ter enako
tudi v času gradnje. Odmiki po tem PUP veljajo/se merijo od parcelne
meje, zemljišča namenjenega gradnji, regulacijske linije ali druge
navedene meje do zunanjega roba fasade objekta v pritlični etaži.
|
|
V
primeru gradbene meje ali gradbene linije zgoraj navedeni pogoji ne
veljajo, temveč se upošteva grafično določena gradbena meja ali gradbena
linija. |
|
16.b člen
|
|
(1) Odmiki (nezahtevnih in enostavnih) objektov za lastne potrebe
|
|
Odmiki
nezahtevnih objektov za lastne potrebe (drvarnica do 12 m2,
garaža do 30 m2, steklenjak, uta, bazen, enoetažna pritlična
lopa do 15 m2, nepretočna greznica, pretočna greznica) in
enostavnih objektov za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar, čistilna
naprava, zajetje, vrtina, zbiralnik za kapnico, objekt do 4 m2)
morajo biti najmanj: |
|
– 1,5 m
od meje zemljiške (gradbene) parcele oziroma ob medsosedski meji s
pisnim soglasjem soseda; |
|
– 1,5 m
od regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine.
|
|
Nezahteven objekt za lastne potrebe – utrjena dovozna pot in enostaven
objekt – utrjeno dvorišče je lahko urejeno do meje zemljiške (gradbene)
parcele in do regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine.
|
|
(2) Odmiki ograj |
|
Ograja
do višine 2,2 m je lahko postavljena do meje zemljiške (gradbene)
parcele in do regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine
pod naslednjimi pogoji: |
|
– ograja
ob regulacijski liniji oziroma ob javni cesti mora biti postavljena
izven pregledne berme (polja preglednosti). |
|
(3) Odmiki podpornih zidov (škarp) |
|
Gradnja
podpornih zidov brežin za potrebe gradnje javne infrastrukture se lahko
izvaja na meji zemljiške (gradbene) parcele. Podporni zidovi brežin za
potrebe gradnje javne infrastrukture so lahko višji od 1,2 m. V primeru
višjih podpornih zidov (nad 2,2 m) se priporoča izvedba v več terasah.
|
|
Gradnja
podpornega zida za potrebe gradnje stavb, ki niso javne, na zemljiških
(gradbenih) parcelah ob regulacijski liniji oziroma ob javni prometni
površini je dopustna do višine 1,2 m, če je zagotovljeno polje
preglednosti (pregledna berma) in na tem delu ni planirana širitev
ceste. Gradnja podpornega zida višine nad 1,2 m, ki se gradi nad nivojem
ceste, mora biti odmaknjena od regulacijske linije ali javne prometne
površine dodatno za min. 60 cm. Za gradnjo podpornih zidov pod nivojem
ceste navedeni pogoji ne veljajo. |
|
Gradnja
podpornega zida ob medsosedski meji je dopustna, če ni možna drugačna
ureditev višinskih razlik na meji in se lastniki zemljišč o tem pisno
sporazumejo. Prekomerni negativni vplivi iz višje ležečih zemljišč na
nižje ležeče zemljišče morajo biti preprečeni. Podporni zidovi na
medsosedski parcelni meji so lahko visoki do 1,2 m (enako kot
medposestne ograje). Višji zidovi so dopustni v več terasah, kjer je
vsaka lahko visoka največ 1,2 m. |
|
(4) Odmiki enostavnih in nezahtevnih objektov |
|
Odmiki
pomožnih infrastrukturnih objektov (bazna postaja, pomožni objekti za
spremljanje stanja okolja, mala komunalna čistilna naprava, cestni
silos, telekomunikacijske antene in oddajniki), odmiki pomožnih
obrambnih objektov, pomožnih kmetijskih gozdarskih objektov, nezahtevnih
začasnih objektov, enostavnih začasnih objektov (pokriti prostor
(šotor), oder z nadstreškom, pokriti prireditveni prostor, cirkus,
začasna tribuna), začasnih vadbenih športno rekreacijskih objektov
(igrišča, športno strelišče, vzletišče), začasnih vadbenih objektov za
obrambo, zaščito in reševanje, objekta telekomunikacijske opreme morajo
biti najmanj: |
|
– 1,5 m
od meje zemljiške (gradbene) parcele oziroma ob medsosedski meji s
pisnim soglasjem soseda; |
|
– 1,5 m
od regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine.
|
|
(5) Drugi začasni vadbeni športno rekreacijski objekti (kolesarska
steza, planinska pot, smučišče, sprehajalna pot, trimska steza),
nezahtevna in enostavna spominska obeležja, urbana oprema so lahko
postavljeni ob mejo zemljiške (gradbene) parcele, regulacijske linije
oziroma meje javne prometne površine s pisnim soglasjem soseda.
|
|
(6) Gradnja infrastrukture se lahko izvaja tudi na parcelni meji.
|
|
16. člen
|
|
(1) V
območjih varovanih pogledov, ki so označeni v grafičnih prikazih, niso
dopustne gradnje in ureditve, ki bi zakrile kvalitetne poglede na
objekte, naselja, naravne dominante ali dolge poglede na okolico.
|
|
(2) Varovana drevesa v naseljih je potrebno v primeru sanitarne sečnje
nadomestiti, in sicer z isto drevesno vrsto. Nadomestitev z drugo
drevesno vrsto je dopustna v primeru bolezenske ogroženosti dotedanje
vrste. |
|
17. člen
|
|
(1) Pri
določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za
posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja
oziroma zaselka, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne
podobe naselja oziroma zaselka. |
|
(2) Dozidani ali nadzidani obstoječi objekti ter novi objekti morajo
biti oblikovani v takšnih razmerjih in velikosti, da so skladni s
sosednjimi objekti v naselju ali gruči. Tloris, višina in razmerja
novega stavbnega volumna ne sme bistveno odstopati od razmerij in
velikosti sosednjih objektov. Bistveno preseganje skladnega merila ni
dopustno. |
|
18. člen
|
|
Začasnih
objektov ni dopustno postavljati v območjih ali v neposredni bližini
objektov naravne dediščine. |
|
2.2 Arhitekturno oblikovanje
|
|
iz
11. člena (6) sprememb in dopolnitev PUP KG (Uradni list RS, št. 111/08)
izhaja, da se 19. člen preimenuje v 19.b člen in pred njega doda nov
19.a: |
|
19.a člen
|
|
Gradnja
kleti je dopustna za zahtevne in manj zahtevne objekte. Dopustna je
gradnja več kletnih etaž. Druga merila in pogoji za kletne etaže so:
|
|
– površina kleti je lahko večja od tlorisa pritličja, razen v območjih
naselbinske dediščine, kjer klet ne sme presegati tlorisa vertikalne
projekcije najširšega oboda objekta, če se s tem ne onemogoča ohranitev
ali zasaditev dreves in grmovnic v skladu z varovanimi vrednotami;
|
|
– odmik
kleti od lastniške parcelne meje oziroma od meje zemljišča namenjenega
gradnji mora biti min. 2,5 m, manjši odmiki od 2,5 m so dopustni s
pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca javne površine ob
zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta ter enako
tudi v času gradnje; |
|
– v
indeks zazidanosti se površina kleti ne šteje, če je v celoti vkopana in
ne sega nad koto novo urejenega terena, površina kletne etaže, ki sega
nad urejen teren se šteje v zazidano površino objekta; |
|
– kletna
etaža, ki sega nad koto urejenega terena se šteje v zazidano površino,
svetlobni jaški se ne upoštevajo; |
|
– v
zazidano površino se štejejo tudi tisti deli podzemnih etaž objekta, ki
pretirano segajo iz raščenega terena in so bili kasneje zasuti; za
pretirano izstopajoče dele se štejejo tisti deli stavbe, ki segajo nad
linijo terena, ki povezuje zgornjo in spodnjo koto zemljišča namenjenega
gradnji, dopustna toleranca je nagib terena 2:1, ki se ga prikaže od
spodnje kote zemljišča namenjenega gradnji; |
|
– v
indeks zazidanosti se po tem odloku ne štejejo zazidane površine
enostavnih in nezahtevnih objektov, zazidane površine enostavnih in
nezahtevnih objektov lahko presegajo zazidano površino, ki izhaja iz
dopustnega indeksa zazidanosti. |
|
19.b člen
(Oblikovanje stavbne mase)
|
|
(1) Strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom; nad
sestavljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Sleme mora potekati v
smeri daljše stranice. V primeru dvojčka ali drugih objektov, ki se
medsebojno stikajo, lahko smer slemena poteka tudi v smeri krajše
stranice posamičnega objekta, če se sleme nadaljuje v isti smeri na
sosednjem objektu. |
|
(2) Strešine morajo biti v istem naklonu 35° do 45°. Drugačen naklon
strehe od predpisanega naklona je dopusten: |
|
– če gre
za rekonstrukcijo obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta
pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta ali |
|
– če
funkcija objekta zahteva širino objekta, ki presega 12 m. |
|
(3) Ravna streha je dopustna le, če: |
|
– gre za
ureditev terase za gostinsko dejavnost; |
|
– je
objekt vkopan pod teren ali |
|
– objekt
leži na pobočju in je del vkopan. |
|
– Za
ravno streho se štejejo vse strešine v naklonu do 6°. Ravne strehe so
dopustne nad kletno etažo (kot pohodna terasa) in nad delom pritlične
etaže, ki je sestavni del večetažnega objekta. Površina ravne strehe
lahko obsega do 40 % celotne površine strešne površine objekta (merjeno
v horizontalni projekciji, upoštevajoč tudi površino ravne strehe).
|
|
(4) V
območjih naselbinske dediščine in v vplivnih območjih kulturne
dediščine, na površinah primarne rabe prostora in na površinah razpršene
gradnje »z« morajo imeti prostostoječi enostavni in nezahtevni objekti
simetrično dvokapnico v naklonu 35° do 45°, enokapnice in ravne strehe
niso dopustne; na drugih območjih je naklon lahko nižji ali imajo lahko
ravno streho. Pomožni objekti kot prizidki na fasadah, ki so vidne z
javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega
objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot
ga ima osnovna streha, ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna
streha. V primeru nižjega pomožnega objekta ob visoki osnovni stavbi, je
lahko streha pomožnega objekta izvedena tudi tako, da je med kapom
osnovne strehe in slemenom pomožnega objekta presledek (osnovna streha
se ne podaljša nad pomožni objekt), naklon strešine pomožnega objekta
mora biti enak naklonu strešine osnovnega objekta. Vrtne ute imajo lahko
šotorasto streho. |
|
(5) Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je določena s skupno
višino kolenčnega zida, kapne lege in strešne konstrukcije. Višino se
meri na zunanji strani zunanjega zida (nosilne konstrukcije). Višino
strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu se meri v vertikalni smeri od
zgornje kote nosilne konstrukcije stropa zadnje polne etaže (od betonske
plošče ali stropnika, brez tlaka) do zgornje linije nosilne konstrukcije
strehe (kot npr. špirovca ali strešne plošče). |
|
Navedene
max. višine strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu se uporabijo kot
merilo tudi v primerih, ko streha nima običajne izvedbe s kolenčnim
zidom in kapno lego (kot npr. streha brez kapne lege ali masivna izvedba
v betonu ali izvedba z večetažnimi prostori). |
|
20. člen
(Gradbeni materiali)
|
|
Strehe
morajo biti krite s kritino sive, črne, rjave ali rdeče, v območjih
varstva kulturne dediščine in vplivnih območjih varstva kulturne
dediščine pa sive barve. Dopustne so le kritine z majhnimi strešniki
oziroma obliko, ki odraža drobno teksturo strešnikov ali skodel. Svetla
pločevinasta kritina, ki ne oksidira in ima močen odsev, ter prosojna
barvasta kritina ni dopustna, razen na strehah z nižjim naklonom od 35°.
Na planinskih postojankah ima kritina lahko tudi drugačno teksturo (npr.
gladka površina, valovita in drugo). Bakrena kritina je dopustna na
cerkvah, kapelicah, znamenjih in vilah. |
|
21. člen
(Vzdrževalna dela, adaptacije,
rekonstrukcije, dozidave in nadzidave)
|
|
(1) Za
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki
pogoji za oblikovanje objektov in izrabo zemljišča namenjenega gradnji
kot za novogradnje, razen če gre za obstoječi objekt za katerega velja
8.b člen. |
|
(2) Dozidave in nadzidave objektov se morajo skladati s celotno stavbno
maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi
materiali osnovnega objekta. |
|
22. člen
(Rušitev)
|
|
V
primeru, da se ob gradnji novega objekta del obstoječega poruši, je
potrebno ohranjeni del obstoječega in nov objekt povezati v enotno
oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki.
|
|
23. člen
(Pomožni objekti)
|
|
(1) Pomožni objekti izven ureditvenih območij morajo biti pretežno
izvedeni v lesu, dopustni so le točkovni temelji in montažni betonski
stebri. Pri oblikovanju je treba upoštevati razmerja in oblikovanje
tradicionalnih pomožnih objektov. |
|
Vrste
pomožnih objektov za kmetijstvo (ki so lahko manj zahtevni, nezahtevni
in enostavni), ki se postavljajo izven ureditvenih območij naselij so
kozolec, senik, hlev s senikom, čebelnjak. |
|
– Kozolec je pomožni objekt za kmetijstvo in se uporablja za spravilo
sena in drugih kmetijskih pridelkov. Pri obnovi in nadomestitvi je treba
uporabljati les, dopustni so betonski temelji in betonski stebri. Glede
oblikovanja je treba upoštevati tradicionalne oblike in razmerja.
Dopustni so samo enostavni (stegnjeni) kozolci in enojni kozolci z lopo;
stegnjeni kozolec z lopo mora imeti najmanj dve okni, lopa pa je lahko
izvedena največ na enem oknu. |
|
– Senik
je pomožni objekt za kmetijstvo in se uporablja za spravilo sena in
drugih kmetijskih pridelkov. Senik je zgrajen tako, da je v njem
omogočeno dobro prezračevanje. Dopustni so betonski temelji, sicer pa je
uporabljen material les. Tla so naravna – zemlja ali kamen (brez tlaka),
dopusten je lesen pod, tako da omogoča cirkulacijo zraka in
prezračevanje. Glede oblikovanja je treba upoštevati tradicionalne
oblike in razmerja. Senik nima bivalnega prostora. |
|
– Hlev s
senikom (lahko tudi brez) in njemu sorodni pomožni objekti, je pomožni
objekt za kmetijstvo in se uporablja za zatočišče živine na paši ter za
spravilo sena in drugih kmetijskih pridelkov. Hlev je običajno zidan
(masivna konstrukcija), senik, ki je postavljen na masiven hlev pa je
lesen in ima vse značilnosti senika. Temelji so lahko betonski, masiven
obod – zid hleva je lahko zidan ali betonski. Tla so naravna – zemlja
ali kamen (brez tlaka), dopusten je lesen pod, tako da omogoča
cirkulacijo zraka in prezračevanje. Glede oblikovanja je treba
upoštevati tradicionalne oblike in razmerja. Hlev s senikom nima
bivalnega prostora. Hlev s senikom in njemu sorodni pomožni objekti, ki
imajo masiven podstavek, se lahko urejajo le kot nadomestitve na
lokacijah nekdanjih takšnih objektov. |
|
– Čebelnjak je pomožni objekt za kmetijstvo, ki je namenjen gojenju
čebel in pridelavi medu. V čebelnjaku je lahko prostor za spravilo
potrebne opreme za gojenje čebel. Temelj in podstavek sta lahko
betonska, sicer pa je uporabljen material les. Čebelnjak nima bivalnega
prostora. |
|
Navedeni
pomožni objekti nimajo bivalnih prostorov in ne lastnih priključkov na
infrastrukturna omrežja in naprave. |
|
(2) Pomožni objekti morajo biti izvedeni tako, da so lahko odstranljivi
in je po njihovi odstranitvi možna enostavna vzpostavitev prejšnjega
stanja v prostoru. |
|
(3) – se
črta. |
|
(4) Prostostoječi pomožni objekti morajo imeti podolgovat tloris.
Dopusten je po en pomožen objekt, v katerem naj bodo združene vse
potrebe k osnovnemu objektu. Dodatno je dopustna še samostojna vrtna
uta. |
|
(5) Vrtne ute morajo biti lesene. Stojnice morajo biti lesene, streha
mora biti lesena, platnena ali iz plastificiranega tekstila.
|
|
(6) Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) garaže niso
dopustne. |
|
(7) Sončnih zbiralnikov ni dopustno postavljati nad slemenom strehe.
|
|
(8) Pomožni objekti samostojno ne smejo biti priključeni na komunalne
vode (vodovod, kanalizacija, elektrika). |
|
(9) Plinske cisterne, ki so vidne iz javnih površin, morajo biti obdane
z lesenim zaslonom (ograjo). |
|
2.3 Oblikovanje drugih posegov
24. člen
|
|
(1) Površine trgov in glavnih vaških cest naj bodo urejene tako, da se s
tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin. Na
ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe
peš in voznih površin, naj bo vedno urejena minimalna širina za pešce
(najmanj 60 cm) vsaj na eni strani vozišča, vozišče pa naj se zoži.
|
|
(2) Pri
urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah niso dopustne
odstranitve varovanih dreves, ki so določena v grafičnem prikazu. V
primeru potrebne sanitarne sečnje varovanega drevesa je potrebna
nadomestitev odstranjenega drevesa na isti lokaciji. |
|
(3) Pri
urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del
med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani
gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter
urediti okolico. |
|
25. člen
|
|
(1) Ulična oprema in turistične oznake morajo biti locirane tako, da ne
ovirajo funkcionalno oviranih ljudi, da ne zastirajo značilnih pogledov
ter da ne ovirajo prometa interventnih vozil in vzdrževanja
infrastrukturnega omrežja. |
|
(2) Napisi ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš. |
|
(3) Utripajoči svetlobni napisi so dopustni pod višino kapu in do
površine 3 m2. |
|
(4) Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo
biti najmanj 2,2 m nad pločnikom. |
|
(5) Trajno postavljanje kioskov in prikolic ni dopustno. Postavljati
šotore, bivalnike, avtodome ali avtomobilske prikolice za bivanje ali
kako drugače prenočevati ali bivati na javnih prometnih površinah,
javnih zelenih površinah ali drugih zemljiščih je dopustno v kampih.
|
|
26. člen
|
|
(1) Oblikovanje ograj ob javnih površinah se mora zgledovati pri
tradicionalnih primerih ograjevanja parcel z značilnimi lesenimi
elementi, dopustne so tudi žive meje in polni zidovi (in sicer kamen,
betonski s cementno prevleko ali ometan zid). Žične ograje so dopustne
za zaščitne ograje (na primer varstvo vodnih virov) in na športnih
igriščih. |
|
(2) Višina ograje ne sme presegati 1,2 m, višje ograje so dopustne le
kot protihrupne ali zaščitne ograje. Odmik med dvema ograjama vrtov
oziroma parcel pri dovoznih cestah mora biti najmanj 5 m. |
|
(3) Protihrupne ograje morajo biti pretežno lesene ali ozelenjene.
Varovalne ograje ob cesti in na mostovih v naseljih in v območju
Triglavskega narodnega parka morajo biti obložene z naravnimi materiali
(kamen, les), nosilni del je lahko kovinski. |
|
27. člen
|
|
Ureditve
rekreacijskih površin izven ureditvenih območij naselij morajo biti
izvedene brez ograj, dopustne so le lesene ograje okrog manež.
|
|
28. člen
|
|
(1) Po
gradbenih delih je potrebno neutrjene površine zavarovati pred erozijo
in ozeleniti. Izven naselij je potrebno za ozelenjevanje uporabljati
praviloma samonikle vrste. |
|
(2) Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno
zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nagibi je potrebno zavarovati
pred erozijo in ozeleniti. V primeru strmejših brežin, kjer naravna
zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje take
elemente, ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami.
|
|
(3) Betonski oporni zidovi morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali
arhitekturno oziroma krajinsko oblikovani. |
|
(4) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu
zemljišču, ureditve zemljišč na posamezni parceli morajo biti izvedene
tako, da bodo višinske razlike na parcelnih mejah čim manjše, večje
višinske razlike se lahko izvedejo tudi z opornimi zidovi, če drugačne
rešitve niso možne. Ureditve površin in drugih ureditev na višje ležečih
parcelah morajo biti izvedene tako, da se preprečijo negativni vplivi na
nižje ležeče parcele. |
|
29. člen
|
|
Ureditve
vodotokov in hudournikov morajo biti izvedene predvsem iz naravnih
materialov. Drevesno in grmiščno vegetacijo ob vodotokih je potrebno v
čim večji meri ohranjati oziroma med izvajanjem posega ali takoj po njem
površine sanirati ali renaturirati. |
|
30. člen
|
|
(1) Z
urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih
prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti
ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda in
hudournikov. Urejanje je treba izvajati pravočasno, da se površine
zarastejo do jesenskega deževja. |
|
(2) Pri
urejanju kmetijskih zemljišč je treba: |
|
– ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine
dreves, kjer razmere to dopuščajo, |
|
– ohranjati gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti,
|
|
– ohranjati površinske geomorfološke značilnosti in posebnosti.
|
|
31. člen
|
|
Po
končani rabi je potrebno kamnolome in gramoznice sanirati v prvotno rabo
prostora (na primer gozd, kmetijske površine). |
|
2.4 Pogoji za oblikovanje v
ureditvenih enotah
32.a člen
|
|
(1) Ureditvene enote so območja s predpisanimi merili in pogoji za
oblikovanje posegov v prostor in praviloma ne vsebujejo določb glede
dejavnosti. Naziv ureditvene enote je lastno ime tipa ureditvene enote
in ne pomeni dopustne dejavnosti. |
|
(2) PUP
določa merila in pogoje za naslednje ureditvene enote: |
|
– vas
(v); |
|
– enodružinska zazidava (e); |
|
– vrstne
hiše in dvojčki (vd); |
|
– bloki
in stolpiči (bs); |
|
– dvorane in ploščati objekti (d); |
|
– hoteli
(h); |
|
– svojstveno oblikovanje (x); |
|
– brunarice (bb); |
|
– parkovne površine (p); |
|
– igrišča (i); |
|
– parkirišča (pm); |
|
– trgi
in prometne površine (t); |
|
– počitniški objekti (w); |
|
– gospodarski objekti za kmetijstvo (go); |
|
– pomožni objekti za kmetijstvo (po). |
|
(3) Poleg navedenih ureditvenih enot PUP določa tudi ureditvene enote z
oznakami a, c, pm-1 in pm-2, ki pa se nanašajo samo na območje urejanja
KG R 11. |
|
iz
16. člena (6) sprememb in dopolnitev PUP KG (Uradni list RS, št. 111/08)
izhaja, da je 32. člen novi 32.b člen: |
|
32.b člen
(ureditvena enota vas (v))
|
|
(1) V
ureditveni enoti vas (v) se mora arhitekturno oblikovanje posegov
zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture.
|
|
(2) Za
oblikovanje stanovanjskih objektov velja: |
|
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,3, v območjih
naselbinske dediščine pa 1:1,4, razmerje stranic je lahko manjše v
primeru dvojčka ali drugih objektov, ki se medsebojno stikajo in se
pogoj za podolgovato razmerje stranic objekta upošteva za sestavljen
objekt; |
|
– višina: največ K+P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 100 cm, v
območju naselbinske dediščine pa 30 cm nad terenom, razen na pobočju,
kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina strešne
konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm. Za objekte,
katerih širina je 8 m ali manj, je dopustna max. višina objekta K+P+M,
višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 160 cm,
pritličje objekta pri vhodu je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom,
razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom.
Mansarda ima lahko izvedeni tudi dve etaži. |
|
(3) Za
oblikovanje gospodarskih poslopij, obrtnih delavnic ter objektov
terciarnih in kvartarnih dejavnosti velja: |
|
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic osnovnega tlorisa vsaj 1:1,4,
v območjih naselbinske dediščine pa vsaj 1:1,5, razmerje stranic je
lahko manjše v primeru objektov, ki se medsebojno stikajo in se
podolgovato razmerje stranic objekta upošteva za sestavljen objekt;
|
|
– višina
gospodarskih poslopij: največ K+P+1+M; |
|
– višina
obrtnih delavnic ter objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti:
največ K+P+1+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko
največ 80 cm. |
|
(4) Vetrolovov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne
arhitekture, ki so vidne z javnih površin. |
|
(5) Pri
zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti
delitev izvedena vodoravno. |
|
(6) Napušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi
elementi (legami oziroma špirovci) ali pa ometani z zaokrožitvijo med
fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča). Kap je lahko zaprt z
opažem v vodoravni ravnini, vendar tako, da se ne povečuje debelina
kapu. Širina napušča mora biti najmanj 60 cm, merjeno vodoravno od
zunanje strani fasade do linije kapa. |
|
(7) Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, katerih strešine
morajo imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 10°) in pultnih
frčad, ki imajo lahko do 15°manjši naklon od osnovne strehe. Celotna
dolžina frčad na strehi, ki je vidna z javnih površin, ne sme presegati
ene tretjine dolžine strehe, dolžina pultne frčade pa ne sme presegati
ene polovice dolžine strehe. Frčade morajo biti odmaknjene od roba
osnovne strešine min. 1,5 m. Strešine frčad ne smejo biti višje od
osnovne strehe, čopi na frčadah niso dopustni. |
|
(8) Balkoni oziroma ganki na objektih v območju naselbinske dediščine in
v vplivnih območjih kulturne dediščine so na čelnih fasadah
stanovanjskih objektov dopustni v zatrepu, na vzdolžnih fasadah
stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij so dopustni v
nadstropju, v pritlični etaži stanovanjskih objektov pa so dopustni samo
nad delom stavbe, kjer je kletna etaža vidna. |
|
(9) Ograje balkonov oziroma gankov na objektih v območju naselbinske
dediščine in v vplivnih območjih kulturne dediščine morajo biti izvedene
v lesenem opažu, ki je položen vertikalno. |
|
(10) Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke
ali iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki na objektih v območju
naselbinske dediščine in v vplivnih območjih kulturne dediščine niso
dopustne. |
|
(11) Za
zaščito opažev in ograj je dopustna uporaba brezbarvnih zaščitnih
sredstev in v sivi do grafitno sivi ali temnorjavi barvi. |
|
33. člen
(ureditvena enota enodružinska zazidava
(e))
|
|
V
ureditveni enoti enodružinska zazidava (e) veljajo naslednja pravila za
oblikovanje: |
|
(1) Stanovanjski objekti: |
|
– višina: največ K+VP+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od
100 cm nad terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je
lahko največ 140 cm, mansarda ima lahko izvedeni tudi dve etaži.
|
|
(2) Objekti za terciarne in kvartarne dejavnosti: |
|
– višina: do K+VP+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100
cm nad terenom, mansarda ima lahko izvedeni tudi dve etaži. |
|
(3) Glede oblikovanja zatrepov, napuščev, odpiranja strešin in ograj
balkonov veljajo določbe prejšnjega člena tega odloka. |
|
34.a člen
(ureditvena enota brunarica (bb))
|
|
V
ureditveni enoti brunarica (bb) veljajo naslednja merila in pogoji za
oblikovanje objektov: |
|
– tloris: velikost zazidane površine objekta (brez napuščev) je lahko do
100 m2, tloris podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,5;
|
|
– višina: največ P+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad
terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ
80 cm; |
|
– streha: naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v
smeri daljše stranice objekta, nadstrešek nad teraso/podaljšana streha
je lahko velika do 50 m2. |
|
34. člen
(ureditvena enota vrstne hiše in dvojčki
(vd))
|
|
V
ureditveni enoti vrstne hiše in dvojčki (vd) za oblikovanje
stanovanjskih dvojčkov in vrstnih hiš velja: |
|
– nadzidava ni dopustna; |
|
– v
sklopu rekonstrukcije strehe je dopustno mansardne prostore urediti v
bivalne površine, rekonstrukcija mora biti izvedena tako, da je streha
oblikovana in izvedena enotno za celoten objekt oziroma niz vrstnih hiš;
|
|
– glede
oblikovanja zatrepov, napuščev, odpiranja strešin in ograj balkonov
veljajo določbe 32.b člena tega odloka. |
|
35. člen
(ureditvena enota stanovanjski bloki in
stolpiči (bs))
|
|
V
ureditveni enoti stanovanjski bloki in stolpiči (bs) za oblikovanje
stanovanjskih blokov in stolpičev velja: |
|
– dozidave stanovanjskih blokov oziroma stolpičev morajo biti oblikovane
in izvedene enotno za cel objekt; |
|
– dozidave vhodov so dopustne za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov,
vhodni prostor z nabiralniki, prostor za smeti ali kolesarnica ipd.);
dopustne so tudi razširitve bivalnih prostorov za zimske vrtove;
|
|
– v
sklopu rekonstrukcije strehe je dopustno mansardne prostore urediti v
bivalne površine, rekonstrukcija mora biti izvedena tako, da je streha
oblikovana in izvedena enotno za celoten objekt; |
|
– dopusten je nižji naklon od predpisanega naklona strešin v 19.b členu;
|
|
– zasteklitve balkonov morajo biti izvedene enotno za cel objekt.
|
|
35.a člen
(ureditvena enota hoteli (h))
|
|
V
ureditveni enoti hoteli (h) za oblikovanje gostinskih objektov velja:
dopusten je nižji naklon od predpisanega naklona strešin v 19.b členu.
Oblikovanje novih objektov mora biti skladno z okolico, zgleduje naj se
po merilu, stavbnih razmerjih, sestavljanju stavbnih volumnov in
materialih tradicionalne arhitekture. |
|
36. člen
(ureditvena enota posamični objekti s
svojstvenim oblikovanjem (x))
|
|
(1) V
ureditveni enoti posamični objekti s svojstvenim oblikovanjem (x) morajo
posegi na obstoječih objektih upoštevati oblikovne značilnosti in
kvalitete obstoječih objektov ter jih dopolnjevati. |
|
(2) Dopusten je nižji ali višji naklon od predpisanega naklona strešin v
19.b členu. |
|
(3) Odmiki objektov od zemljišča namenjenega gradnji morajo biti najmanj
4 m, manjši odmiki so dopustni s pisnim soglasjem soseda oziroma
upravljavca javne površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in
vzdrževanje objekta. |
|
(4) Oblikovanje novih objektov je lahko svojstveno (posebno) vendar naj
bo v skladu z merili in kakovostnimi razmerji obstoječih objektov v
okolici. |
|
(5) V
območjih kulturne dediščine je oblikovanje novih objektov lahko
svojstveno (posebno) vendar naj bo pri tem skladno z okolico in naj se
zgleduje po merilu, stavbnih razmerjih, sestavljanju stavbnih volumnov
in materialih tradicionalne arhitekture. |
|
37. člen
(ureditvena enota dvorane in ploščati
objekti (d))
|
|
Merila
in pogoji za oblikovanje |
|
– odmik
objektov od zemljišča namenjenega gradnji min. 6 m, manjši odmiki so
dopustni s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca javne površine ob
zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta;
|
|
– višina
objektov: K+P, pri čemer je lahko višina strešnega venca oziroma kapi do
10 m; |
|
– na
delu površine so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore,
garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine;
|
|
– nadzidave obstoječih objektov so dopustne tako, da se s tem doseže
enotno oblikovanje zaključene stavbne mase, dopusten je nižji naklon od
predpisanega naklona strešin v 19.b členu; |
|
– parkirišča za dejavnosti je treba v celoti zagotoviti na zemljišču
namenjenemu gradnji. |
|
37.a člen
(ureditvena enota trgi in prometne
površine (t))
|
|
V
ureditveni enoti trgi in prometne površine (t) so dopustne samo prometne
ureditve, ureditve infrastrukture, zasaditve vegetacije, postavitve
urbane opreme, obeležij, občinskih oglasnih tabel, prometne
signalizacije in začasnih objektov za prireditve. |
|
37.b člen
(ureditvena enota počitniške stavbe
(w))
|
|
V
ureditveni enoti počitniški objekti (w) so dopustne: |
|
– faktor
zazidanosti (FZ): do 0,2; |
|
– v
posamezni stavbi je dopustno največ eno počitniško stanovanje;
|
|
– odmiki: min. 4 m od meje zemljišča namenjenega gradnji oziroma
regulacijske linije (velja za najbolj izpostavljeni del fasade);
|
|
– tloris: zazidana površina stavbe je lahko do 90 m2;
|
|
– višina: |
|
– do
K+P+1+M, kolenčni zid do 40 cm; |
|
– ali do
K+VP+M, kolenčni zid do 140 cm, kota pritličja pri vhodu do 100 cm nad
urejenim terenom; |
|
– za
objekte, katerih širina je 8 m ali manj, je dopustna max. višina objekta
K+P+M, višina kolenčnega zida pa je lahko do 120 cm, pritličje objekta
je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je
vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom; |
|
– v
primeru nagnjenega terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen
teren, lahko največ tri etaže (vidnost nad terenom do K+P+1, to pomeni,
da mora biti evtl. druga klet v celoti vkopana; |
|
– streha: naklon 35˚ do 45˚, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v
smeri daljše stranice objekta; |
|
– delitev trenutnih zemljiških parcel počitniških objektov (v času
sprejetja tega akta) na več gradbenih parcel ni dopustna, na posameznem
zemljišču namenjenemu gradnji počitniških objektov je dopustna samo ena
počitniška stavba. |
|
37.c člen
(ureditvena enota parkirišča (pm))
|
|
V
ureditveni enoti parkirišča (pm) so dopustne samo prometne ureditve,
ureditve infrastrukture, zasaditve vegetacije, postavitve urbane opreme,
obeležij, občinskih oglasnih tabel, prometne signalizacije in začasnih
objektov za prireditve. |
|
37.d člen
(ureditvena enota gospodarski objekti za
kmetijstvo (go))
|
|
V
ureditveni enoti gospodarski objekti za kmetijstvo (go) so dopustne
postavitve gospodarskih objektov za kmetijo ter enostavnih in
nezahtevnih objektov za kmetijstvo. Za oblikovanje navedenih vrst
objektov veljajo skupni pogoji za urbanistično in arhitekturno
oblikovanje ter pogoji za ureditveno enoto vas. |
|
37.e člen
(ureditvena enota pomožni objekti za
kmetijstvo (po))
|
|
V
ureditveni enoti pomožni objekti za kmetijstvo (po) so dopustne
postavitve manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov za potrebe
kmetijstva. Za oblikovanje navedenih vrst objektov veljajo skupni pogoj
za urbanistično in arhitekturno oblikovanje za enostavne in nezahtevne
pomožne objekte za kmetijstvo. |
|
3. Pogoji za določanje zemljišč
namenjenih gradnji in funkcionalnih zemljišč
38. člen
|
|
(1) Zemljišče namenjeno gradnji se določa glede na velikost in
namembnost objekta, lego sosednjih objektov, oblikovanost zemljišča in
glede na posestne meje. Zemljišče namenjeno gradnji za stanovanjski
objekt ali za gostinski nastanitveni objekt na namenskih raba »H« lahko
meri najmanj 450 m2, na drugih namenskih rabah pa lahko meri
najmanj 350 m2. Pri določanju zemljišča namenjenega gradnji
kmetije se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta
kmetijske proizvodnje in potrebni manipulativni prostor za kmetijsko
mehanizacijo. |
|
(2) Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost
objekta ter oblikovanost zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in
vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami,
vključno s parkiranjem, razen v primeru, da je del teh potreb s pogodbo
zagotovljen na drugem zemljišču. |
|
(3) Širina dovoza za stanovanjske objekte mora biti najmanj 3 m, širina
dovoza za kmetije in kmetijske objekte mora biti najmanj 3,5 m. Širina
dovoza do objektov, ki imajo javen dostop, mora biti najmanj 5,5 m.
Navedene širine za dovoz do objektov morajo biti zagotovljene do
objektov, ki so ob javni prometni površini (cesti) oziroma v dolžini
najmanj 6 m od roba javne prometne površine (ceste) za objekte, ki niso
neposredno ob javni prometni površini. |
|
(4) Za
obstoječe stavbe, ki nimajo funkcionalnega zemljišča, se upošteva
dejanska velikost zemljišča – stavbišča. Pri urejanju teh objektov niso
dopustne: dozidave in nadzidave, povečevanje kapacitet (ležišč, števila
stanovanj, števila gostinskih sedežev ...), uporabnih površin in višine
objekta. |
|
4. Pogoji za prometno urejanje
39. člen
|
|
(1) Varovana površina za mirujoči promet, ki je določena v grafičnem
prikazu, je površina, ki se varuje za ureditev skupnih javnih parkirišč,
na njej niso dovoljeni posegi, ki bi onemogočali kasnejšo ureditev
parkirišča. Varovane površine za parkirišča so tudi ureditvene enote z
oznako »pm«. |
|
(2) Varovano območje peš povezave, ki je določeno v grafičnem prikazu,
pomeni smer javne peš povezave, ki jo je potrebno omogočiti. Natančen
potek trase peš povezave se prilagodi razmeram v prostoru. |
|
39.a člen
|
|
V
naseljih morajo biti objekti odmaknjeni od roba obstoječega vozišča
toliko, da je možna kasnejša rekonstrukcija ceste in ureditev pločnika.
Objekti ob lokalnih cestah morajo biti od roba vozišča odmaknjeni
najmanj 2 m, razen v območjih ohranjanja značilne vaške zazidave
(naselbinska dediščina), kjer se ohranja tradicionalna strnjenost
zazidave. |
|
40. člen
|
|
(1) Pri
rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in
površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri
tem dostopnost ne poslabša. |
|
(2) Kjer
ureditve prometnic prečkajo planinske in druge poti, je treba te poti na
novo urediti in označiti. |
|
(3) Kmetijske in gozdne prometnice smejo biti široke največ 3 m, razen v
ostrih zavojih; pri tem so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve
izogibališč in deponij za les. |
|
41. člen
|
|
(1) Parkirišča za obstoječe in nove objekte ter dejavnosti je potrebno
zagotoviti na lastnem zemljišču ali na drugih zemljiščih s pridobljeno
pravico graditi. Oddaljenost parkirišč na drugih zemljiščih mora biti v
radiju do 200 m. |
|
(2) Zagotovitev parkirnih prostorov na javnih parkirnih površinah je
dopuščena na podlagi soglasja občinske uprave Občine Kranjska Gora.
|
|
(2a) Za
izračun potrebnega števila parkirišč glede dejavnosti oziroma
namembnosti objekta veljajo naslednja merila: |
|
– stanovanjske stavbe |
2 PM/stanovanje |
– počitniška stanovanja |
1 PM/stanovanje |
– poslovni prostori, uprava (pisarne) |
1 PM/30 m neto površine |
– poslovni prostori, uprava delo s strankami |
1 PM/20 m neto površine |
– trgovina |
1 PM/30 m koristne/prodajne površine
oziroma
min. 2 PM na posamezen lokal/trgovino v primeru posamične
lokacije |
– gostinstvo |
v skladu s pravilnikom o minimalnih pogojih za gostinske obrate
|
– kino, kulturni dom, gledališče |
1 PM/5–10 sedežev |
– cerkev |
1 PM/10–20 sedežev |
– športno rekreacijska igrišča |
1 PM/250 in 1PM/10–15 obiskovalcev |
– obrt, storitve, proizvodnja |
1 PM/50–70 m2 neto površine ali 1PM/3 zaposlene |
Pri
objektih oziroma prostorih z javno funkcijo je treba vsaj 5 % parkirišč
urediti za potrebe funkcionalno oviranih oseb oziroma min. 1 PM v
primeru posamične lokacije parkirišča. |
|
(3) Parkirišča morajo biti locirana ob objektu ali za njim, kadar to
dopuščajo prostorske možnosti. Parkirišča, ki po površini presegajo
100 m2, je treba členiti v več manjših enot in jih ločiti z
zasaditvami, spremembami tlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi;
zahteva ne velja za začasna parkirišča v času prireditev. |
|
(4) Parkirišča za potovalne kombije morajo biti opremljena s
sanitarijami in sanitarnim prostorom za zbiranje odplak iz potovalnih
kombijev. |
|
(5) Parkirišča izven ureditvenih območij naselij naj se fizično omejijo,
tako da se prepreči neurejeno parkiranje. Fizične ovire naj bodo
izvedene z naravnim gradivom (oblice ali kamen kot robniki, lesena
ograja – plot). |
|
(6) Za
objekte, ki nimajo priključka na javno kategorizirano cesto oziroma
priključka ni možno izvesti (kot npr. planinske postojanke, gostinski
objekti na prometno nedostopnih delih smučišč) parkirišča ni potrebno
zagotoviti. |
|
41.a člen
|
|
Do
dokončne odločitve o varstvenem pasu primestne železnice niso možni
posegi v širšem pasu trase opuščene železnice in v širšem pasu doslej
načrtovanih tras. Omejitev ne velja za urejanje območja KG SK 3/2
Kranjska Gora – železniška postaja. Med doslej načrtovanimi trasami se
za nadaljnje preučevanje in planiranje v prostoru upošteva predlog trase
železnice V100 iz projekta: Koridor primestne proge Jesenice – Rateče
(št. 3242, SŽ – Projektivno podjetje, 1991) in predlog nove trase iz
projekta: Prostorska preučitev ponovne vzpostavitve primestne železnice
od Jesenic do Rateč (URBI d.o.o. in UI RS, Ljubljana 1999). V koridorju
opuščene trase in koridorjih doslej načrtovanih tras niso dopustni
posegi, ki bi kakorkoli ovirali kasnejšo celovito ureditev železnice po
Dolini. Koridor primestne železnice ni dokončen in predstavlja varovanje
pred trajnimi posegi v prostor. |
|
5. Pogoji za komunalno in energetsko
opremljanje
42. člen
|
|
(1) Med
komunalno omrežje in naprave se štejejo tudi rastlinski čistilni
sistemi. |
|
(2) Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki
zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.
|
|
(3) Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopani v teren. Zemljišča
tras podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi napeljave
sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oziroma
zasadi s samoniklimi grmovnicami. |
|
(4) Nadzemne komunalne in energetske objekte je treba postavljati
nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja (vaških trgih in
glavnih vaških ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani.
Postavitve teh objektov v območjih varstva naravne in kulturne dediščine
niso dopustne. |
|
(5) Začasni objekti za prireditve, namenjeni gostinskim storitvam
prehrane in pijače, ki imajo urejen začasen priključek na vodovod ali
pri svoji dejavnosti generirajo odpadne vode, morajo imeti izveden
začasen priključek na kanalizacijo. |
|
(6) Trase in objekti obstoječe ter planirane infrastrukture so varovane
površine. Potrebne odmike za posege v prostor v bližini obstoječe ali
planirane infrastrukture določajo področni predpisi in posamezni
upravljavci infrastrukture. |
|
43. člen
(Odvajanje odpadnih voda)
|
|
Odpadne
vode je potrebno odvajati v skladu z uredbo o emisiji snovi in toplote
pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. |
|
44. člen
(Energetska oskrba)
|
|
Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smeri varovanih pogledov.
|
|
45. člen
(Odstranjevanje odpadkov)
|
|
Odjemna
mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti urejena na
vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako
da je omogočeno enostavno čiščenje. Ureditev odjemnih mest za odvoz
zabojnikov mora biti usklajena z občinskim predpisom, ki ureja obvezne
lokalne gospodarske javne službe. |
|
6. Pogoji za varstvo voda
46. člen
|
|
(1) Vse
obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in jih
vzdrževati za oskrbo v izrednih razmerah in za požarno varnost.
|
|
(2) Pri
odvzemanju vode iz vodotoka je treba zagotoviti ekološko sprejemljiv
pretok vode, kot ga določi pooblaščena strokovna institucija. Ekološko
sprejemljiv pretok vode je tisti, ki v sušnih razmerah omogoča
preživetje, ob ugodnejših razmerah pa uspešen razvoj živali vseh vrst.
|
|
47. člen
|
|
(1) Pri
urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je treba
upoštevati varstvene pasove vodotokov, ki jih določa področni zakon. V
tem pasu mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka, gradnja
objektov in trajnih ovir ni dopustna. |
|
Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče
celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda
15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 m od meje vodnega
zemljišča. Četrti odstavek 14. člena ZV-1 določa zunanjo mejo
priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja, ki sega
najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa
zemljišča med visokovodnimi nasipi. |
|
(2) |
Na poplavnih območjih niso dopustne dejavnosti in posegi, ki
imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in
priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja,
razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim
delovanjem voda. |
(3) Za
zagotavljanje poplavne varnosti in ohranjanje poplavnega režima so
posegi na poplavnih območjih v skladu z določili 86. člena ZV-1
prepovedani. Na poplavnem območju so dopustni posegi v prostor in
dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter
posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki
jih določajo ti predpisi. |
|
(4) Na
poplavnem območju, za katerega razredi poplavne nevarnosti še niso
določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na
obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov,
če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in
stanje voda. Gradnja novih objektov na poplavno ogroženem območju ni
dopustna dokler niso določeni razredi poplavne ogroženosti in preverjena
možnost poseganja v prostor glede na izkazane razrede ter izvedeni
potrebni omilitveni ukrepi. Na ogroženih območjih ni dopustno
nasipavanje zemljišč in drugi posegi, ki bi vplivali na pretočne
razmere. |
|
48. člen
|
|
(1) Pri
urejanju objektov in naprav z derivacijo (npr. malih hidroelektrarn,
mlinov, žag in ribogojnic) odvzem vode ne sme ovirati pretoka visokih
voda. Če je to potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku,
mora investitor zagotoviti ustrezen prehod rib. |
|
(2) Peskolovi in cevovodi morajo biti vkopani, zemljišče pa sanirano in
krajinsko nemoteče zavarovano proti eroziji. Odvečni odkopani material
ni dopustno odlagati v strugo ali ga nezavarovanega odlagati na strmih
pobočjih in brežinah, deponijo odkopanega materiala je potrebno
ozeleniti. Na zajetjih, ob trasi cevovoda in na izpustu niso dopustne
vidne betonske površine. |
|
(3) V
lokacijskem postopku je potrebno obravnavati potrebe vseh uporabnikov
vode na vplivnem območju. |
|
(4) Strojnica malih hidroelektrarn mora biti postavljena nevpadljivo in
po velikosti ne sme presegati dimenzij, ki jih narekuje tehnologija.
Generatorska etaža strojnice s pristopom mora biti nad nivojem stoletne
visoke vode. Če je strojnica v poplavnem območju, je to lokacijo
potrebno strokovno utemeljiti s hidravličnimi presojami. Strojnica ne
sme ovirati dostopa do struge zaradi vzdrževalnih ali intervencijskih
del. Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom 35° do 45°.
Ograje okrog strojnice niso dopustne. |
|
49. člen
|
|
Pri
posegih v vodni svet za potrebe rekreacije je potrebno ohraniti zveznost
vodnega telesa, spremembe pretoka nizkih in srednjih voda niso dopustne.
Posegi morajo biti izvedeni tako, da so v največji možni meri ohranjene
naravne lastnosti struge. |
|
7. Merila in pogoji za varstvo naravne
in kulturne dediščine
50. člen
|
|
(1) Objekti in območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine (v nadaljevanju: objekti in območja kulturne dediščine) so
kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena
območja dediščine, registrirana kulturna dediščina ter vplivna območja
dediščine. V primeru neskladja drugih določb tega odloka z merili in
pogoji za varstvo kulturne dediščine v tem členu PUP se upoštevajo
merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine (tega člena). Posegi, ki
bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravne vrednote ali kulturno
dediščino, niso dopustni. |
|
(1a) Na
objektih in območjih kulturne dediščine so dopustni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Na objektih in
območjih kulturne dediščine niso dopustni posegi, ki bi prizadeli
varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. Ti
posegi so dozidave in nadzidave ter drugi posegi, ki bi bistveno
spremenili zunanji izgled objekta, novogradnje objektov, rekonstrukcija
objekta. |
|
(2) Za
objekte, ki so kulturna dediščina, odstranitev objekta praviloma ni
dopustna, izjemoma v primerih, ki jih določajo predpisi s področja
varstva kulturne dediščine. |
|
(3) Varstvo kulturne dediščine v Občini Kranjska Gora obsega objekte in
območja, ki so navedena v prilogi 5 (ki je sestavni del odloka) in
prikazana v grafičnih prikazih 3-01 do 3-56. Za vsak poseg na enotah,
območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine je potrebno pri
pristojni službi za varstvo kulturne dediščine pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. |
|
(4) Za
enote kulturne dediščine razglašene za kulturni spomenik določbe za
oblikovanje ne veljajo in se upoštevajo določbe akta o razglasitvi.
|
|
(5) Za
registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno
območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja
dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote, prepoznavne značilnosti
in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dopustni.
Posege v prostor ali način izvajanja dejavnosti bo organ, pristojen za
varstvo kulturne dediščine, presojal po naslednjih kriterijih:
|
|
1. Za
registrirano stavbno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so:
|
|
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti); |
|
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova; |
|
– oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli); |
|
– funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora;
|
|
– sestavine in pritikline; |
|
– stavbno pohištvo in notranja oprema; |
|
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči
odprti prostor z niveleto površin in lego, namembnostjo in
oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin); |
|
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah);
|
|
– celovitost dediščine v prostoru in |
|
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
2. Za
registrirano naselbinsko dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot
so: |
|
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov naselja); |
|
– odnosi
med posameznimi stavbami in odnos med stavbami ter odprtim prostorom
(lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote); |
|
– prostorsko pomembnejše naravne sestavine znotraj naselja ali njegovega
dela (drevesa, vodotoki); |
|
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti); |
|
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja ali njegovega dela;
|
|
– podoba
naselja ali njegovega dela v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike
strešin, kritina); |
|
– odnosi
med naseljem ali med njegovim delom in okolico (vedute na naselje in
pogledi iz njega); |
|
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, namembnost in kapaciteta
objektov, ulične fasade); |
|
– oprema
in uporaba javnih odprtih prostorov in |
|
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
3. Za
območja registrirane kulturne krajine velja, da se ohranjajo vrednote
kot so: |
|
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene
ali oblikovane sestavine); |
|
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter
členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa);
|
|
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni
krajini); |
|
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva
(kozolci, znamenja, zidanice); |
|
– odnos
med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma
naseljem; |
|
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov; |
|
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture,
gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in |
|
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
4. Za
registrirano memorialno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot
so: |
|
– avtentičnost lokacije; |
|
– fizična pojavnost objekta in |
|
– vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico ter
vedutami. |
|
5. Za
registrirana arheološka najdišča velja, da ni dopustno posegati v
prostor na način, ki lahko poškoduje arheološke ostaline. Registrirana
arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi
najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali
arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski
kontekst. |
|
Posegi v
posamezna najdišča na stavbnih zemljiščih so izjemoma dopustni ob
izpolnitvi naslednjih pogojev: |
|
– če ni
možno najti drugih rešitev ali |
|
– če se
na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav
izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
|
Posegi
in dejavnosti v prostoru se morajo načrtovati in izvajati tako, da se
arheološka najdišča ohranjajo. |
|
6. V
vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti
prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska
integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je
bilo vplivno območje določeno. |
|
(6) Pri
spremembi namembnosti gospodarskih poslopij v druge dopustne dejavnosti
(v skladu z določbami 9. člena) je potrebno v območjih naselbinske
dediščine ohranjati značilne podolgovate stavbne volumne, njihova
razmerja in orientacijo. Nadomestitev obstoječih gospodarskih poslopij z
značilnimi podolgovatimi razmerji stavbnega volumna z enim manjšim ali
več manjšimi objekti ni dopustna. Dopustna so odstopanja do 20 % od
obstoječega volumna. |
|
50.a člen
|
|
Na
območjih z naravovarstvenim statusom je treba pridobiti naravovarstvene
pogoje in naravovarstveno soglasje pristojnega organa za ohranjanje
narave. |
|
IV. POSEBNI POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
51. člen
|
|
(1) Na
stavbnem zemljišču parc. št. 1094/2 in 1094/5 k.o. Rateče so dopustni le
posegi za: |
|
– gostinstvo; |
|
– šport
in rekreacijo; |
|
– gozdarstvo in lovstvo. |
|
Višina
objektov ne sme preseči K+P+M, zazidana površina ne sme preseči 350 m2,
parkirišča morajo biti urejena na stavbnem zemljišču, in sicer kot
utrjena trava ali tlakovana. |
|
(2) Na
stavbnem zemljišču parc. št. 668/2, 667/2, 665/2 in 665/3 ter 664/2 k.o.
Rateče so dopustni le posegi za bencinski servis, površina, namenjena
prodaji prehrambnih izdelkov ne sme preseči 10 m2.
|
|
52. člen
(Rateče (R SK1/1))
|
|
Na
stavbnem zemljišču parc. št. 169/1 ter na parc. št. 1223 in 1224 k.o.
Rateče: |
|
– indeks
zazidanosti ne sme preseči 0,2; |
|
– maksimalna zazidana površina posamičnega objekta je 280 m2;
|
|
– etažnost ne sme preseči K+P+1+M na najvišji strani objekta;
|
|
– parkirišča mora investitor zagotoviti na lastnem zemljišču.
|
|
Za
objekt na zemljišču s par. št. 657/2 in 658/3, k.o. Rateče se izjemoma
določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah
odloka o PUP: |
|
(1) Dopusti se indeks zazidanosti 0,59 in posledično manjši indeks
zelenih površin. Določba 11. člena, tč. 2 v tem primeru ne velja.
|
|
(2) Dopusti se nadzidava obstoječega pritličnega dela objekta na parceli
658/3 k.o. Rateče. Določba 16.a člena, prvi stavek v tem primeru ne
velja. |
|
Nadzidava se dopusti v velikosti tlorisa obstoječega objekta (10,0 m x
11,0 m s toleranco do obstoječih dimenzij), višina nadzidanega dela
1N+M, višina slemena novega (nadzidanega) dela objekta je dopustna max
do višine slemena obstoječe prečne strehe nad vhodom na severni strani
obstoječega objekta. |
|
(3) Na
zemljišču namenjenemu gradnji oziroma zemljišču za gradnjo niso dopustne
postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov. Določba 9. člena, tč.
1.b, deveta alineja (torej tudi ne 23. člen, tč. 4) v tem primeru ne
velja. |
|
Del
parcele št. 658/1 k.o. Rateče, ki je s prost. planom Občine Kranjska
Gora določen kot stavbno zemljišče, je funkcionalno namenjen izključno
samo za potrebe Gostišča Mojmir. Gradnja ali ureditve na tem zemljišču
za druge potrebe niso dopustne razen za gospodarsko javno
infrastrukturo. |
|
Del
parcele št. 658/4 k.o. Rateče, ki je s prost. planom določen kot stavbno
zemljišče, je funkcionalno namenjen samo za potrebe parkiranja Gostišča
Mojmir. |
|
52.a člen
|
|
Na
parceli št. 1118/7, k.o. Rateče se izjemoma dopusti pridobitev
gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt v izvedenem stanju na dan
sprejetja tega akta. Objekt leži v območju varstva kulturne dediščine in
je zanj potrebna pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in soglasja,
rešitve je potrebno uskladiti z varstvom kulturne dediščine.
|
|
53. člen
(Rateče (R W1))
|
|
V
območju so poleg posegov, določenih v 10. členu tega odloka:
|
|
– na
obstoječih objektih dodatno dopustni posegi za gostinstvo in počitniške
domove; |
|
– dopustna je sprememba namembnosti obstoječih objektov za namene
izobraževanja v takšnem obsegu, da bistveno ne povečuje prometnih ali
drugih obremenitev na bivalno okolje; |
|
– dopustne gradnje novih stanovanjskih hiš. |
|
54. člen
(Pobočja Podršaka in Loma)
|
|
Dopustna
je tudi ureditev nadaljevanja sedežnice ob planiških skakalnicah do
grebena ter ureditev sankaške proge od zgornje postaje sedežnice po
grebenu Loma do Podršaka in Planice. |
|
55. člen
|
|
Na
stavbnem zemljišču parc. št. 1348/2, 1348/3-del, 1348/5 in 1348/6 k.o.
Rateče so dopustni le posegi za: |
|
– gostinstvo; |
|
– šport
in rekreacijo; |
|
– gozdarstvo in lovstvo. |
|
56. člen
(Rateče – Suše (R E1))
|
|
V
območju je poleg posegov, dovoljenih v 9. členu tega odloka, dopustno
tudi odlaganje odpadnega gradbenega materiala v sklopu sanacije
peskokopa. |
|
57. člen
|
|
Korensko
sedlo – mejni prehod (KG T3) in zazidana stavbna zemljišča razpršene
gradnje v neposredni bližini navedenega območja (parc. št. 732/16,
732/17, 732/18-del, 732/19-del, 766/1 del, 766/2 in 791/1 k.o. Podkoren.
|
|
Dopustne
so terciarne in kvartarne dejavnosti, gostinske nastanitvene kapacitete
niso dopustne. |
|
58. člen
(Podkoren – vzhod (KG SK2))
|
|
Na
parcelah 176, 178/2, 179/1, 179/2, 179/3, 179/4 in 185 dopusti tudi
gradnja novih objektov za potrebe širitve žage, ki po skupni površini
lahko presegajo 120 m2. |
|
58.a člen
|
|
Podkoren
KG SK1: na parceli 667, k.o. Podkoren mora biti novogradnja z daljšo
stranico orientirana V–Z, približno vzporedno z zidom pokopališča
(dopustna odstopanja 15° do smeri regionalne ceste). |
|
58.b člen
|
|
Pokopališče Podkoren KG Zp 1: območje pokopališča se omeji z novim
zidom, ki naj bo enako oblikovan kot zid obstoječega pokopališča, med
obstoječim in novim pokopališčem naj se zagotovi povezava, niveleta
novega pokopališča je lahko nižja od obstoječega pokopališča.
|
|
58.c člen
(Podkoren – vzhod KG SK 1)
|
|
(1) V
območju KG SK1 se na parcelah 93/2, 93/1, 224/3, 228/3, 228/5, k.o. 2168
dopusti gradnja gospodarskega objekta kmetije z dopustnim indeksom
zazidanosti do 0,5. |
|
(2) V
območju KG SK 1 se na parcelah 213/2, 210/2 k.o. 2168 dopusti dozidava
obstoječega objekta KS z večjim indeksom zazidanosti, kot je določen za
ureditveno enoto »v«. |
|
59. člen
(Smučišča Podkoren (KG R1) in Poligon
Podkoren (KG R2/2))
|
|
(1) Na
stavbnih zemljiščih (z) so dopustni le posegi za potrebe: |
|
– žičnic
in |
|
– gostinstva za potrebe smučišča, ureditev nastanitvenih kapacitet ni
dopustna; |
|
– višina
objektov ne sme preseči višine K+P+M. |
|
(2) Sprememba namembnosti obstoječih kmetijskih objektov ni dopustna.
|
|
60. člen
(Poligon Podkoren (KG R2/1))
|
|
(1) Na
stavbnih zemljiščih so dopustni le posegi za potrebe: |
|
– žičnic, |
|
– novogradnje za izvedbo smučarskih prireditev, |
|
– parkirišča, vključno z ureditvami za potovalne kombije, |
|
– javnih
sanitarij, |
|
– postavitve začasnih objektov za potrebe gostinstva in storitev v času
prireditev, skladno z zahtevami 9. člena tega odloka; |
|
– gostinstva za potrebe smučišča, ureditev nastanitvenih kapacitet ni
dopustna. |
|
(2) Višina objektov ne sme preseči višine K+P+1+M. |
|
(3) Območje je delno poplavno ogroženo, upoštevati je treba 47. člen
predmetnega odloka. |
|
61. člen
(Vrh Vitranca)
|
|
Na
stavbnem zemljišču (z) so dopustni le posegi za potrebe gostinstva,
ureditev nastanitvenih kapacitet ni dopustna. |
|
62. člen
|
|
(1) V
območjih za rekreacijo: Smučišča Planica (R R2), Smučišča Lom (R R3),
Smučišča Podkoren (KG R1), Smučišča Kranjska Gora (KG R3), Smučišča Gozd
Martuljek (KG R7) in Smučišča Mojstrana (DM R4) so dopustni le naslednji
posegi: |
|
– postavitve žičnic; |
|
– ureditve smučišč in sankališč ter ureditve za druge športe na snegu;
|
|
– ureditve javnih sanitarij; |
|
– postavitve začasnih objektov za potrebe gostinstva in storitev v času
prireditev, skladno z zahtevami 9. člena tega odloka; |
|
na
obstoječih objektih so dopustni le naslednji posegi: |
|
– vzdrževanje, adaptacije, rekonstrukcije in nadomestitev obstoječega
objekta; |
|
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov (razen objektov za
kmetijstvo) za šport in rekreacijo, storitve za šport in rekreacijo ter
gostinstvo za potrebe smučišča brez nastanitvenih kapacitet;
|
|
– začasna raba obstoječih objektov za kmetijstvo za opravljanje
dopolnilne dejavnosti turizma na kmetiji (gostinstvo brez nastanitve ter
prodaja pridelkov in izdelkov kmetij) za dobo do 6 mesecev; |
|
– odstranitev objektov in naprav; |
|
– na
obstoječih stanovanjskih objektih so dopustne dozidave in nadzidave za
potrebe stanovanj. |
|
(2) Višina objektov ne sme preseči K+P+M. |
|
(3) Strehe spodnjih in zgornjih postaj žičnic so lahko drugačne od
predpisanih streh (19. člen), kadar je naprava (postaja) tipska in v
celoti industrijsko oblikovana. Vsi potrebni prostori postaje morajo
biti združeni in povezani v en enotno oblikovan objekt. |
|
Na
stavbnih zemljiščih so dopustni posegi le za potrebe: |
|
– žičnic; |
|
– gostinstva za potrebe smučišča brez nastanitve; |
|
– servisnih dejavnosti za rekreacijo; |
|
– prometnih ureditev. |
|
(4) Območje je delno poplavno ogroženo, upoštevati je treba 47. člen
predmetnega odloka. |
|
62.a člen
|
|
Na
območju za rekreacijo (KG – R12) Rutč v Kranjski Gori velja poleg navedb
v točki (10) 9. člena še: |
|
(1) Na
območju KG – R12 je dopustna ureditev nogometnega igrišča in atletskih
poligonov, možna pa je tudi ureditev drugih manjših igrišč. |
|
(2) Na
zahodnem delu območja je dopustna novogradnja objekta za potrebe
športnega parka. |
|
Hkrati
je potrebno urediti javno dostopne parkirne površine v obsegu min. 30–50
parkirnih mest. Zagotoviti je potrebno javno sprehajalno pot po severnem
robu območja s povezavo čez Rojco. |
|
(3) /
|
|
(4) Pogoji za arhitekturno oblikovanje objekta: |
|
– arhitekturno oblikovanje naj se zgleduje po oblikovnih kvalitetah
krajevno značilne arhitekture; |
|
– tloris: podolgovat, razmerje stranic vsaj 1:1,4; |
|
– max.
vertikalni gabarit K+P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 30 cm nad
urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je
lahko največ 220 cm, naklonski kot strehe 35°–45°, dopustne so tudi
medetaže in povezave etaž v en večji, večetažni prostor; |
|
– odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo
imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 10°). Razmerje frčad
mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Celotna dolžina frčad na
strehi ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. Strešine frčad ne
smejo biti višje od osnovne strehe, čopi na frčadah niso dopustni;
|
|
– fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke
ali umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne. |
|
62.b člen
|
|
Za
objekt na parc. št. 398/4 in 398/5 k.o. Podkoren se dopusti novogradnja
objekta s pogoji za ureditveno enoto »v«, z etažami K+P+M, v primeru
novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta pa se dopusti tudi
kletna etaža. |
|
63. člen
(Kranjska Gora)
|
|
Za
urejanje cest so določeni minimalni ulični profili, in sicer:
|
|
– vstopna cesta od magistralne ceste do policije – širina je 7 do 10 m
(7 m vozišče oziroma 10 m vozišče v križišču); |
|
– vstopna cesta od policije do Borovške ceste – širina je 11 m (1 m
pločnik, 1,5 m zelenica, 7 m vozišče oziroma 10 m vozišče v križišču,
1,5 m pločnik); |
|
– Borovška cesta, odsek od vstopne ceste do trga pred hotelom Razor –
širina je 17 do 18 m (2–3 m pločnik, 1,5 m zelenica z drevoredom, 2 m
vzdolžno parkiranje, 6 m vozišče, 2 m vzdolžno parkiranje, 1,5 m
zelenica, 2 m pločnik), Gožan profil – širina je 14 m (2–3 m pločnik,
1,5 m zelenica, 6 m vozišče, 1,5 m zelenica, 2 m pločnik); |
|
– Kolodvorska ulica, odsek od Koroške ulice do dvorane – širina je min
10 m (2 m pločnik, 1 m zelenica, 5,5 m vozišče, 1,5 m pločnik, na
odsekih, kjer je večja širina ulice se razširi zelenice in pločnik);
|
|
– Vršiška cesta, odsek ob Pišnici – širina je 15 do 34 m (1 m zelenica,
1,5 m kolesarska steza, 1 m zelenica, 6 m vozišče, 2 do 20 m zelenica z
drevoredom, 1,5 m kolesarska steza, 2 do 3 m pločnik); |
|
– Koroška ulica, odsek mimo avtobusne postaje – širina je 10 do 10,5 m
(1 do 1,5 m pločnik na južni strani, 6 m vozišče, 1,5 m zelenica, 1,5 m
pločnik), odsek mimo šole – širina je 14 m (2 m pločnik na južni strani,
5,5 m vozišče, 1,5 m pločnik, 4,5 m prečno parkiranje, 0,5 m zelenica do
ograje). |
|
64. člen
(Kranjska Gora (KG SK3))
|
|
V
območju Trgovsko-gostinskega centra (ureditvena enota x) so dozidave
dopustne le za potrebe funkcionalnih izboljšav obstoječih objektov;
nadzidave in novogradnje niso dopustne. |
|
64.a člen
|
|
Na
parceli št. 902 k.o. Kranjska Gora se izjemoma določajo drugačna merila
in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP: |
|
(1) Dopusti se zazidana površina do 390 m2. Določba 11. člen,
tč. 1. PUP v tem primeru ne velja. |
|
(2) Strehe na dozidanih delih stavbe imajo lahko, poleg določbe tč. 1,
19.b člena tudi enokapno strešino. |
|
(3) Na
zemljišču namenjenemu gradnji ni dopustno postavljati nezahtevnih
objektov za lastne potrebe razen greznice in pomožnih kmetijsko
gozdarskih objektov. Dopustni so enostavni objekti. |
|
Določba
9. člena, tč. 1.b, deveta alineja PUP (torej tudi ne 23. člen, tč. 4.) v
tem primeru ne velja. |
|
(4) Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v
primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran
fasade do 15 cm in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko
pritrdijo na ravnino strehe objekta. |
|
64.b člen
|
|
Na
parcelah št. 63 in 64, k.o. Kranjska Gora se v območju strnjene zazidave
predpisan indeks za ureditveno enoto »v« ne upošteva. |
|
65. člen
(Kranjska Gora – Čičare (KG S2) in
Črtenje (KG S3))
|
|
V
območju Čičare (KG S2) in Črtenje (KG S3) so dozidave dopustne le za
potrebe funkcionalnih izboljšav obstoječih objektov; nadzidave in
novogradnje objektov in pomožnih objektov niso dopustne. |
|
66. člen
(Kranjska Gora – pod Vitrancem (KG
H2/1))
|
|
(1) Dopusti se novogradnja objekta za gostinsko dejavnost na parceli
št. 557/1 k.o. Kranjska Gora. |
|
Pogoji
za oblikovanje so: |
|
– max.
vertikalni gabarit objekta: K+P+2+M; |
|
– orientacija slemena je določena v podrobnejšem grafičnem prikazu,
dopustna odstopanja do 10°; |
|
– najmanj 50 % zelenih površin; |
|
– parkirišča morajo biti zagotovljena na lastnem zemljišču; |
|
– dostop
do parcele mora biti urejen ob vznožju ježe (nasipa nekdanje železnice),
v vzhodnem delu območja in po zemljišču nekdanje struge potoka Rojca v
zahodnem delu območja. Popravi se tudi oznaka ureditvene enote iz (v) v
(h). |
|
(2) Dopustna je ureditev pešpoti preko ježe, kot je določena v
podrobnejšem grafičnem prikazu. |
|
67. člen
(Kranjska Gora (KG SK 3/1))
|
|
(1) Trgovine z zunanjimi deponijami niso dopustne. |
|
(2) V
ureditveni enoti parkovne in druge zelene površine (p) – staro
pokopališče je dopustna: |
|
– postopna odstranitev nagrobnih spomenikov ter zatravitev površin
pokopališča; |
|
– preureditev obstoječega objekta v severozahodnem vogalu pokopališča za
potrebe postavitev obeležij in spomenikov, dopustno je preoblikovanje
objekta v loggio (arkade), pri čemer mora biti zagotovljen prehod skozi
objekt; |
|
– spremembe stavbne mase in razmerij niso dopustne. |
|
(3) V
ureditveni enoti objekti s svojstvenim oblikovanjem (x) – dvorana je
dopustna zazidanost zemljišča do grafično določene gradbene meje, ki je
večja od predpisane največje zazidane površine v 11. členu. Oblikovanje
dvorane mora biti skladno z obstoječim objektom (občina, knjižnica …).
Kletna etaža dvorane ter uvoz in izvoz v klet morajo biti izvedeni tako,
da bodo možne kasnejše razširitve podzemnih parkirišč pod trgom pred
dvorano. |
|
(4) Na
južni strani trga na Kolodvorski ulici (pred dvorano) je dopustna
novogradnja objekta le za javne družbene dejavnosti (občina).
|
|
(5) Za
Hotel Slavec se pri adaptaciji stavbe dopusti nadomestitev obstoječega
starega dela v enakih tlorisnih in višinskih gabaritih ter ohranitev
severnega dela stavbe s pritličjem, dvema nadstropjema in mansardo s
streho, skladno z določbami 19.b člena za oblikovanje strehe.
|
|
(6) Na
parcelah 73/1, 73/2, 74 in 75, vse k.o. Kranjska Gora, se določijo
posebni pogoji za oblikovanje novogradnje objekta: |
|
– na
parc. št. 75, 74 in 73/1, vse k.o. Kranjska Gora, se dopusti izgradnja
objekta z višino K+P+1+M z naslednjimi odmiki: |
|
– odmik
vzhodne fasade objekta v nivojih K+P+1+M od meje parc. št. 73/2 je min.
4 m; |
|
– odmik
fasade objekta od Borovške ceste – min. 2 m; |
|
– odmik
fasade objekta od ulice Podbreg – min. 2 m; |
|
– streha
mora biti dvokapnica nad osnovnim tlorisom, naklon strešin od 35° do
45°; |
|
– smer
slemena mora biti pribl. vzporedno z Borovško ulico ali ulico Podbreg;
|
|
– ganki
so dopustni v nivoju 1 etaže nad ulico Podbreg. |
|
– na
parc. 73/1 k.o. Kranjska Gora je dopustna gradnja gostinske terase in
kleti z naslednjimi odmiki: |
|
– odmik
terase in kleti od ulice Podbreg mora biti min. 2 m; |
|
– vzhodni rob terase s podkletitvijo mora biti odmaknjen od parc. meje
št. 73/2 min. 1,8 m; |
|
– kota
urejene terase ne sme presegati nivoja Borovške ceste oziroma sme segati
največ do zgornjega roba vzhodnega dela obstoječega podpornega zidu
Borovške ceste; |
|
– dostop
na teraso (stopnice) s strani Borovške ceste mora biti urejen izven
uličnega prostora. |
|
(7) Za
obstoječi objekt na zemljišču parc. št. 11/3 k.o. Kranjska Gora se
upošteva velikost in zmogljivost objekta na dan sprejetja tega odloka,
povečave kapacitet niso dopustne. Objekt leži v območju varstva kulturne
dediščine in je zanj potrebna pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in
soglasja, rešitve je potrebno uskladiti z varstvom kulturne dediščine.
|
|
(8) Na
parcelah 853/21, 17/5, 17/6, 13/11, k.o. 2169 se za načrtovano dozidavo
in nadzidavo izjemoma dopusti večji indeks zazidanosti (0,55) od
predpisanega v skupnih določbah. |
|
(9) Na
parcelah 73/2 in 72, k.o. 2169 se za načrtovano nadomestitev objekta
določi, da indeks zazidanosti ne sme presegati indeksa zazidanosti
obstoječega objekta in da omejitev najmanjše velikosti zemljišča
namenjenega gradnji (iz 38. člena) ne velja. |
|
(10) Na
parceli 17/4, k.o. 2169 indeks zazidanosti (iz 11. člena) in omejitev
najmanjše velikosti zemljišča namenjenega gradnji (iz 38. člena) ne
veljata za kletno etažo, dozidava (povečanje zazidanosti) je dopustno za
kletno etažo. |
|
(11) Rezervat za novo cestno povezavo (regulacijska linija) med
parcelama 65/17 in 831, k.o. 2169, ki je določen v grafičnem prikazu PUP
v merilu 1:1000, list 60, se ukine. |
|
68. člen
(Kranjska Gora – železniška postaja (KG
SK3/2))
|
|
(1) Dejavnosti za oskrbo in storitve so dopustne v objektih, ki ležijo v
bližini Koroške ulice in ob podaljšku Kolodvorske ulice (objekti z
zaporedno številko 13, 14, 15, 16 in 17 v podrobnejšem grafičnem
prikazu). V stanovanjskih objektih so dopustne dejavnosti kot delo na
domu za njihove prebivalce in ki niso vezane na dodatni promet v
območju. |
|
(2) Oblikovanje: |
|
– min.
odmik od parcelne meje: 4 m, izjemoma 3 m, če je objekt postavljen pod
kotom (nad 150) na parcelno mejo; |
|
– tloris: podolgovat, razmerje stranic min. 1:1,5; |
|
– višina
stavbe: K+P+1+M, dopustna je podkletitev, max. višina kote pritličja 50
cm nad koto raščenega oziroma urejenega terena, višina kolenčnega zidu
max. 40 cm; |
|
– naklon
vseh strešin 40°–45°, enotna siva kritina (golobje siva, ne temna) za
celotno območje, objekti, ki so povezani morajo imeti enak naklon in
isto slemensko višino; |
|
– pogoji
so določeni tudi v podrobnejšem grafičnem prikazu. |
|
(3) Na
stavbnem zemljišču parc. št. 484/3, 482/2, 481/2, 480/4, 891/24, 891/17,
853/8, 891/16, vse k.o. Kranjska Gora (dosedanji dom Slovenskih
železnic, oznaka objekta v PUP št. 7) se določijo naslednja merila in
pogoji: |
|
Ureditvena enota “h” se spremeni v ureditveno enoto “x” (kopališče).
|
|
(3a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
|
– rekreacija (kopališče, welness, fitness ...); |
|
– trgovina, storitve in kulturne dejavnosti kot dopolnilna dejavnost
osnovni rekreacijski namembnosti, locirane so lahko v kleti ali
pritličju objekta, vendar po površini ne smejo preseči 1/2 zazidane
površine objekta v posamezni etaži; |
|
– zdravstvene dejavnosti, in sicer brez bolnišničnih ali zdraviliških
nastanitvenih kapacitet; |
|
– stanovanja (bivanje), gostinske nastanitvene dejavnosti in druge
oblike nastanitve niso dopustne. |
|
(3b)
glede oblikovanja: |
|
– glede
odmikov na tej lokaciji izjemoma veljajo naslednja merila: |
|
– odmik
pritlične etaže (na nivoju Koroške ulice) je lahko na severni strani
objekta do 4 m od parcelne meje; |
|
– odmik
objekta pod niveleto Koroške ulice je na vzhodni in zahodni strani
objekta lahko do 4 m od parcelne meje; |
|
– objekt
pod niveleto Koroške ulice na severni lahko sega do parcelne meje;
|
|
– objekt
pod niveleto Koroške ulice na južni strani objekta lahko sega do 1,5 m
od parcelne meje javne površine na celotni dolžini parcel 891/17 in
891/17, k.o. Kranjska Gora; |
|
– ureditev klančine za dovoz v kletne etaže lahko sega do parcelne meje.
|
|
– Določba 36. člena, tč. 3, PUP v tem primeru ne velja. |
|
– max.
vertikalni gabarit objekta (kota slemena ali zg. roba venca) ne sme
presegati vertikalnega gabarita (kote slemena) šole (Koroška ulica 12);
|
|
– v
prečnem prerezu objekt ne sme biti polne pravokotne oblike temveč mora
biti najmanj zgornja polovica prečnega profila posneta, tako da se proti
vrhu/slemenu objekta prečni profil zmanjšuje; |
|
– vodooskrbo bazenskega objekta mora investitor zagotoviti iz vrtine ali
izvesti menjavo vode v bazenih v nočnem času z vsakokratnim soglasjem
upravljavca vodooskrbe. |
|
68.a člen
(Kranjska Gora – Log (KG SK 6/1))
|
|
(1) V
območju urejanja Kranjska Gora – Log (KG SK 6/1) se spremenijo oznake
obstoječih ureditvenih enot in določijo nove ureditvene enote. Nove
ureditvene enote in spremembe oznak ureditvenih enot so določene v
podrobnejšem grafičnem prikazu v merilu 1:2000. |
|
(2) Za
parcele 373/3, 891/2, 891/4 del, 907, 903/1 ter 286/10, 373/7, vse k.o.
2169, se vrsta ureditvene enote spremeni iz »p« v »v«. |
|
(3) Za
parcele 275/12, 275/2 del, 274/3, 274/2, 275/11, 275/14 in 275/8 del,
k.o. 2169, se vrsta ureditvene enote spremeni iz »d« v »v«. |
|
68.b člen
(Kranjska Gora – hotel Kompas KG H3)
|
|
(1) V
območju urejanja Kranjska Gora – hotel Kompas KG H3 se spremenijo meje
ureditvenih enot in določijo nove ureditvene enote, ki so določene v
podrobnejšem grafičnem prikazu v merilu 1:2.000. |
|
(2) Ureditvena enota svojstveno oblikovanje (x) |
|
pogoji
za oblikovanje objektov: |
|
– v
območju ureditvene enote »x« je dopustna novogradnja hotela |
|
– dopustne so dejavnosti: gostinstvo, trgovina in storitve, rekreacija
in kulturne dejavnosti kot dopolnilna dejavnost osnovni turistični
oziroma gostinski namembnosti hotela, zdravstvene dejavnosti brez
bolnišničnih ali zdraviliških nastanitvenih kapacitet, določbe 3. točke
9. člena ne veljajo za to ureditveno enoto |
|
– oblikovanje: |
|
– višina
ploščatega dela objekta/ov: do K+P, pri čemer višina strešnega venca
oziroma kapi ne sme presegati 8 m nad niveleto Borovške ceste, dopustni
pa so vertikalni poudarki z arhitekturnimi elementi, med osnovnimi
etažami so dopustne dodatne vmesne etaže z nižjo etažno višino, npr. za
poslovne prostore, garderobe in podobne namembnosti, ki ne zahtevajo
večje etažne višine, |
|
– višina
nadzidanega dela nad ploščatim objektom, je lahko visoka do tri osnovne
etaže, |
|
– odmik
od obstoječega hotela Kompas mora biti tolikšen, da se ohrani primerna
osvetlitev in osončenje sob obstoječega hotela, dopustna je izvedba
tople povezave z obstoječim hotelom. |
|
(3) Ureditvena enota parkovne površine (p) |
|
Dopustne
vrste posegov: |
|
– ureditve Borovške ceste s kolesarsko stezo in pločnikom ter parkovne
ureditve med Borovško cesto in hotelskimi objekti; |
|
– ureditve gostinskih teras in drugih javno dostopnih peš površin;
|
|
– gradnja podzemnih parkirišč in drugih kletnih prostorov za potrebe
dejavnosti KG H3; |
|
– posegi, ki bi onemogočali kasnejšo izgradnjo podzemnih parkirišč niso
dopustni. |
|
(4) Ureditvena enota parkirišča (pm) |
|
Dopustne
vrste posegov: |
|
– ureditve prometnih ureditev, dovozov in parkirišč, peš površin in
parkovnih površin z urbano opremo; |
|
– gradnja podzemnih parkirišč in drugih kletnih prostorov za potrebe
dejavnosti KG H3; |
|
– posegi, ki bi onemogočali izgradnjo podzemnih parkirišč niso dopustni.
|
|
(5) Pogoji za prometno urejanje v območju KG H3 |
|
– v
območju KG H3 je potrebno zagotoviti vsa parkirna mesta, ki jih zahteva
obstoječa in nove dejavnosti tega območja urejanja; |
|
– parkirišča je potrebno zagotoviti v kletnih etažah, ki se jih izvede
na še nezazidanih zemljiščih območja (v ureditvenih enotah pm in x);
|
|
– klančina v kletno etažo mora biti izvedena v območju KG H3 in izven
uličnega profila Borovške ceste in vstopne ceste v Kranjsko Goro (v
smeri S–J), klančina v kletno etažo ne sme biti izvedena vzporedno in
neposredno ob Borovški cesti ali vstopni cesti v Kranjsko Goro.
|
|
(6) Pogoji za varstvo kulturne dediščine: v območju KG H3 je potrebno
zagotoviti urejenost in javno dostopnost do enote kulturne dediščine EŠD
5387 Kranjska gora – Spomenik zadnjim bojem v drugi svetovni vojni.
|
|
68.c člen
|
|
V
območju KG SK 5 se na parcelah 239/5, 242/2, 243, 244/5, 244/7, k.o. Kr.
Gora dodatno (poleg skupnih določb) dopusti še ureditev kampa. Za
oblikovanje objektov veljajo določbe za ureditveno enoto »v«. Na obrobju
površine za kamp se zasadijo drevesa. |
|
68.d člen
|
|
V
območju KG SK 5 se za parcelo št. 239/1 k.o. Kranjska Gora izjemoma
določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah
odloka o PUP: |
|
(1) Dopusti se manjši odmik SZ vogala objekta od parcele št. 885/158 v
širini 1,70 m (merjeno od zunanjega roba fasade objekta v pritlični
etaži). Določba 16.a člen PUP (prav tako 19.a člen, druga alineja, prvi
odstavek) v tem primeru ne velja. |
|
69. člen
(Kranjska Gora – Prisank (KG H4))
|
|
(1) Na
zemljišču parc. št. 488/1 je dopustna le ureditev javnih površin.
|
|
(2) Na
zemljišču parc. št. 141/1, 141/7 in 488 južni del, 141/4, 141/21,
141/23, vse k.o. Kranjska Gora je dopustna le postavitev termalnega
kopališča kot dozidava h Garni hotelu. Površine med termami in Borovško
cesto se namenijo peš dostopu in parkiranju in dovozu v kletne prostore
term. Na zemljiščih na južni strani term (zelene parkovne površine) se
lahko uredijo odprti bazeni, povezani z urejanjem term. |
|
(3) Na
zemljišču s parc. št. 141/43 in 141/42 k.o. Kranjska Gora je omejeno
območje določeno v podrobnejšem grafičnem prikazu v merilu 1:2.000 in
označeno s črko (b1). Na območju veljajo naslednji ureditveni pogoji:
|
|
– pogoji
glede dejavnosti: dopustna je dejavnost turistične agencije;
|
|
– pogoji
glede vrste posegov: dopustna je odstranitev in novogradnja objekta;
|
|
– pogoji
glede oblikovanja: |
|
– zazidana površina objekta do 80 m2; |
|
– višina
objekta K+P+M, višina kolenčnega zidu do 40 cm; |
|
– parkirna mesta za poslovalnico ni potrebno zagotoviti. |
|
(4) Za
zemljišče s parc. št. 422/2 k.o. Kranjska Gora se določi ureditvena
enota »pm« – parkirišča in je določena v podrobnejšem grafičnem prikazu
v merilu 1:2.000. |
|
iz (5)
sprememb in dopolnitev Odloka o PUP KG (Uradni list RS, št. 82/05) se
doda 3. člen, ki se nanaša na območje urejanja KG/H4, ki se glasi:
|
|
Pogoji
za posege v prostor v smislu dopustnih namembnosti oziroma dejavnosti v
smislu dopustnih vrst posegov in vseh ostalih tovrstnih meril in pogojev
se v celoti povzamejo iz določil obstoječega Odloka o PUP, izjema je le
odmik objektov od parcelne meje vzhodno in zahodno od objekta Alpskega
smučarskega kluba in bančne poslovalnice SKB (parc. št. 489/14), kjer se
dopusti gradnja na regulacijsko linijo (parc. št. 489/9, 489/2, 489/11,
489/13 in 489/1, vse k.o. Kranjska Gora). |
|
69.a člen
|
|
Za
oblikovanje objektov na zemljišču s parc. št. 489/9, 489/2, 489/11 in
489/13, vse k.o. Kranjska Gora, v območju urejanja KG/H4 za oblikovanje
vseh vrst objektov velja: |
|
višina:
največ K+P+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 30 cm nad terenom,
višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 170 cm.
|
|
69.b člen
|
|
Na
zemljišču s parc. št. 489/1, k.o. Kranjska Gora, je možna le postavitev
urbane opreme in izvedba postajališča za izvoščke (konjske vprege za
turistične prevoze) v javni namen. |
|
69.c člen
|
|
Na
funkcionalnih površinah hotela Larix s parc. št. 489/8 in 501/1 so
dopustne postavitve pomožnih in začasnih objektov v skladu z
namembnostjo osnovnega objekta. |
|
69.d člen
|
|
Na
zemljišču s parc. št. 499/4, 499/1, 489/8, 501/1, 489/9, 489/2, 489/11
(del) in 489/13 so dopustni posegi oziroma gradnja objektov z minimalno
oddaljenostjo od parcelnih meja 2,50 m, indeks zazidanosti ne sme
preseči 0,35. |
|
70. člen
(Kranjska Gora – Lek (KG H5))
|
|
(1) Na
zemljiščih parc. št. 153/2, 155/5, 152/1, 150/1, 178/1, 155/1, 154 del,
151 k.o. Kranjska Gora so dopustne še novogradnje objektov. |
|
(2) Pogoji za oblikovanje so: |
|
– vertikalni gabarit objekta največ K+P+1+M, višina strešne konstrukcije
pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm; |
|
– parkiranje mora biti zagotovljeno na lastnem zemljišču; |
|
– najmanj 50 % zelenih površin. |
|
Jugozahodno od obstoječega hotela je treba pri novogradnji upoštevati
grafično določeno gradbeno mejo, prevladujoča stavbna masa naj bo
umaknjena v globino stavbne parcele, orientacija osnovnega volumna naj
bo vzporedna z osjo peš poti ob Vršiški cesti do vzporedne smeri z
brežino pobočja Požar. Dopusten vertikalni gabarit stavbe, ki je
umaknjena v globino parcele, znaša K+P+2+M; stavbni volumni, ki se
postavijo v bližino Vršiške ceste in gradbene linije obstoječega hotela,
ne smejo presegati višine obstoječega hotela. Nakloni strehe lahko
odstopajo od predpisanih naklonov strešin v skupnih določbah.
|
|
(3) Pri
dozidavah obstoječega hotela se dopustijo 4 m odmiki od meje zemljišča
namenjenega gradnji. |
|
70.a člen
(Kranjska Gora – Casino (KG H6))
|
|
(1) V
območju urejanja Kranjska Gora – Casino (KG H6) se ukinejo dosedanje
ureditvene enote in določijo nove ureditvene enote: svojstveno
oblikovanje (x) in trgi in prometne površine (t). Ureditvene enote so
določene v podrobnejšem grafičnem prikazu v merilu 1:2.000. |
|
(2) Ureditvena enota svojstveno oblikovanje (x) |
|
pogoji
glede vrste posegov: za območje veljajo določbe točke (3b) 9. člena
razen druge alineje, dodatno pa so dopustne dozidave in nadzidave;
|
|
pogoji
glede dejavnosti: dopustne so gostinske storitve, igralnica, zabaviščni
programi, šport in rekreacija, igralniška dejavnost se uvršča v
rekreacijske namene (v skladu s klasifikacijo dejavnosti); |
|
merila
in pogoji glede oblikovanja: |
|
– vertikalni gabarit obstoječega hotela ob gradbeni meji: tri etaže (nad
niveleto glavnega vhoda), višina fasade ne sme presegati višine slemena
obstoječe strehe hotela (toleranca 2 m); |
|
– vertikalni gabarit nove stavbe (zahodno od obstoječe stavbe) ob
gradbeni meji: K+P+3 (za pritličje se šteje etaža na nivoju obstoječega
glavnega vhoda v igralnico); |
|
– vsi
objekti so lahko podkleteni v več etažah; |
|
– južni
del objekta, ki je odmaknjen od gradbene linije, je lahko višji za tri
etaže od dopustnih višin v prejšnjem odstavku; |
|
– dopustni so arhitekturni elementi, ki segajo preko gradbene meje do
največ 5 m in v skupni površini 130 m2; |
|
– dopustna je gradnja nadstreška nad vhodom, ki presega gradbeno linijo
na severni in zahodni fasadi objekta, omejitev v prejšnji alineji za
nadstreška nad vhodom ne velja. |
|
(3) Pogoji za prometno urejanje v območju KG H6 |
|
– v
območju KG H6 je potrebno zagotoviti vsa parkirna mesta, ki jih zahteva
normalna raba obstoječe in novih dejavnosti tega območja urejanja;
|
|
– parkirišča, ki jih ni možno zagotoviti na nivoju terena, je potrebno
zagotoviti v kletnih etažah pod objektom ali pod urejenim okoliškim
terenom oziroma v objektu. |
|
(4) V
območju urejanja se varuje vrtina za pitno vodo Zagmajnica. Pri posegih
v prostor je potrebno zagotoviti ustrezne odmike, ki jih določi
upravljavec. |
|
(5) Območje leži v vodovarstvenem območju (režim 3) in zanj veljajo
prepovedi in omejitve iz veljavnih predpisov o zavarovanju virov pitne
vode. |
|
70.b člen
|
|
(1) Kranjska Gora – Log, območje za obrt (KG M1) z besedilom: Ob
gradbeni meji ob regionalni cesti so dopustne postavitve poslovnih stavb
ali stavb z mešano dejavnostjo. Postavitev delavnic in drugih večjih
objektov ni dopustna neposredno ob regionalni cesti, temveč v globino
parcele (proti severu). Prav tako niso dopustne ureditve deponij ali
skladiščnih prostorov v pasu ob regionalni cesti. Uvozi v območje so
dopustni s severne in vzhodne strani (ne iz regionalne ceste).
|
|
(2) V
območju urejanja Kranjska Gora KG M1 se določi nova ureditvena enota
dvoranski objekti (d) (parcele 372/20, 372/74 del, k.o. 2169), ki je
določena v podrobnejšem grafičnem prikazu v merilu 1:2.000. Dodatno se
za parcele 372/65, 372/44, k.o. 2169, določi ureditvena enota svojstveno
oblikovanje (x). |
|
(3) ureditvena enota dvoranski objekti (d) |
|
– posebni pogoji glede dejavnosti: dopustne dejavnosti trgovina,
storitve in gostinske storitve prehrane; |
|
– parkirišča za potrebe dejavnosti v območju ureditvene enote je treba
zagotoviti v ureditveni enoti. |
|
(4) v
ureditveni enoti svojstveno oblikovaje (x) veljajo poleg skupnih še
posebni pogoji: |
|
– posebni pogoji glede dejavnosti: dopustne oskrbne dejavnosti (trgovina
za občasno oskrbo iz 9. člena v tem primeru ne velja), dodatno pa še
šport in rekreacija; |
|
– dopustna zazidana površina lahko presega omejitev 280 m2 iz
11. člena odloka vendar ne preko indeksa zazidanosti do 0,3;
|
|
– dopustna površina proizvodnih dejavnosti lahko presega omejitev 300 m2
iz 9. člena, tč. 6; |
|
– upoštevanje kvalitet obstoječega objekta iz tč. 1 iz 36. člena v tem
primeru ne velja; |
|
– dopusten odmik objektov od zemljišča namenjenega gradnji je 4 m (odmik
6 m določen v tč 3. za ureditveno enoto »x«, v tem primeru ne velja);
|
|
– dopustna je etažnost objekta do K+P+1. |
|
(5) Na
parceli 372/40, k.o. 2169 se dopusti objekt v izvedenem obsegu na dan
23. 5. 2014 (z večjo zazidano površino, nižjim naklonom strehe in večjim
indeksom zazidanosti). |
|
71. člen
(Jasna (KG W2))
|
|
(1) Za
povečave obstoječih objektov poleg določb v 8.b členu tega odloka velja
še, da indeks zazidanosti ne sme presegati vrednosti 0,20, na posamičnem
zemljišču namenjenemu gradnji je dopusten po en objekt, ki ne sme
presegati 90 m2 zazidane površine in je visok največ K+P+M,
mansarda ima lahko tudi dve etaži. |
|
(2) Za
obstoječe tri objekte na parcelah 808/167, 808/168, 808/169, 808/179,
808/180, 808/181, 808/182, 808/183 k.o. Kranjska Gora se upoštevajo
velikosti in zmogljivosti obstoječih objektov na dan sprejetja tega
odloka, povečave površin in kapacitet niso dopustne. |
|
(3) Na
območju s parcelami 803/70, 803/71, 803/72, 803/73, 803/74, 803/75,
803/76, 803/77, 803/78, 803/79, 803/80, 803/81, 803/82, 803/83, 803/84,
803/85, 803/86, 803/87, 803/88, 803/89, 803/90, 803/91, k.o. Kranjska
Gora velja: |
|
a) gradbena meja za zagotovitev pretoka hudournih voda poteka ob
severnem, zahodnem in južnem obodu zgoraj navedenega območja, ter je od
oboda območja oddaljena od 10 m do 15 m in je določena v grafičnem
prikazu, |
|
b) na
osrednjih površinah zgoraj navedenega območja je do gradbene meje
dopustna gradnja: |
|
– največ
9 objektov v skladu s tč. (1) tega člena, |
|
– in
enega objekta velikosti do 120 m2 zazidane površine,
etažnostjo do K+P+M in indeksom zazidanosti do 0,30. |
|
c) Za
območje z zgoraj navedenimi parcelnimi številkami so v obstoječem
sistemu vodooskrbe razpoložljive količine vode za vodooskrbo samo za dva
objekta, dodatne količine vode za vodooskrbo mora zagotoviti investitor
v skladu s projektnimi pogoji pristojnega upravljavca vodooskrbe v
Občini Kranjska Gora. |
|
72. člen
(Jasna – jug (KG H7))
|
|
(1) V
območju je na parcelah št. 802/1, 802/3, 802/4, 802/8 in 802/9 dopustna
gradnja objektov ali sprememba namembnosti obstoječih objektov za
potrebe gostinstva, in sicer le penzionov. V sklopu penziona je dopustna
ureditev enega stanovanja za lastnika oziroma upravljavca objekta in
gostinskih storitev prehrane. Ureditev diskoteke, nočnega bara ali
prostora za igre na srečo ni dovoljena. Parkirišča je potrebno
zagotoviti na lastnem zemljišču. |
|
(2) Za
oblikovanje posegov veljajo določbe za ureditveno enoto vas (v), tako da
je višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ
180 cm, če je višina stavbe v skladu z drugimi določbami tega odloka
glede dopustnih velikosti stavbnega volumna in razmerij. Dopustna je
tudi izraba podstrešnega prostora v dveh etažah, mansarda in izkoriščeno
podstrešje, če je višina stavbe v skladu z drugimi določbami tega odloka
glede dopustnih velikosti stavbnega volumna in razmerij. V tem primeru
je dopustna osvetlitev izkoriščenega podstrešja samo s strešnimi okni.
|
|
72.a člen
(Kranjska Gora – hotel Erika – KG H7/2)
|
|
(1) V
območju urejanja Kranjska Gora – hotel Erika – KG H7/2 se določita novi
ureditveni enoti: |
|
– ureditvena enota hoteli (h) za obstoječi objekt; |
|
– ureditvena enota igrišča (i) za igrišča in parkovne površine severno
od obstoječega objekta. |
|
Nove
ureditvene enote so določene v grafičnem prikazu v merilu 1:5.000.
|
|
V
ureditveni enoti »h« so zdravstvene dejavnosti (klinike, sanatoriji,
bolnišnice, ambulante, domovi, stavbe za rehabilitacijo) dopustne brez
pogojev iz četrte in pete alineje, 3.a tč., 9. člena. |
|
Podrobnejša merila in pogoji za urejanje v območju KG H7/2 so:
|
|
– zazidana površina – dopustno povečanje do 20 %; |
|
– višina: K+P+1+M, kota pritličja lahko sega do 100 cm nad koto
urejenega terena; |
|
– streha: 35°–45°; |
|
– ureditev zelenih površin naj obsega pretežno parkovne površine z
manjšim deležem igrišč; |
|
– pri
urejanju zelenih, parkovnih površin in igrišč naj se v čim večji meri
ohranja visokodebelna vegetacija, naravna oblikovanost terena,
premoščanje višinskih razlik naj se izvede z naravnimi brežinami,
zavarovanja brežin z opornimi zidovi je dopustna le izjemoma, če
drugačne rešitve s sonaravnim oblikovanjem niso možne; |
|
– utrditev pohodnih in voznih površin naj se izvede na tak način in s
takšnimi materiali, da se v čim večji meri zagotavlja neposredno
pronicanje meteorne vode skozi utrditev površin (op. peščene površine,
rušniki ...); |
|
– dotrajana igrišča naj se odstranijo in površine renaturirajo;
|
|
– pri
zatravitvi površin in zasaditvah naj se uporabljajo avtohtone rastlinske
vrste; |
|
– infrastrukturni vodi morajo biti vkopani. |
|
73. člen
(Gozd Martuljek – hotel Špik (KG H8))
|
|
Na
obvodnih zemljiščih (parc. št. 171/3, 163/3 in 163/2) so dopustni le
naslednji posegi: |
|
– parkovne ureditve in igrišča; |
|
– dozidave za potrebe izboljšanja kakovosti hotelskih kapacitet.
|
|
74. člen
(Gozd Martuljek (KG SK 7/1, 7/2 in 7/3))
|
|
(1) V
varovanem območju predvidene rekonstrukcije magistralne ceste v širini
10 m obojestransko od osi obstoječe ceste so posegi omejeni. Posegi se
lahko dopustijo, če niso v nasprotju s potrjenim idejnim projektom
rekonstrukcije magistralne ceste. |
|
(2) Med
potjo parc. št. 637 k.o. Gozd in potjo parc. št. 641 k.o. Gozd je
določeno varovano območje za ureditev nove povezovalne in napajalne
ceste za del območja KG SK 7/1. Nove priključitve posamičnih objektov na
magistralno cesto niso dopustne. |
|
75. člen
(Gozd Martuljek (KG SK 8))
|
|
(1) Na
zemljišču parc. št. 681/13 so dopustne le ureditve za rekreacijo ter
ureditve zelenih površin. |
|
(2) Preko parcele št. 681/10 k.o. Gozd mora biti zagotovljen dostop za
vzdrževanje vodotoka, na severnem delu parcele pa so dovoljeni le
posegi, ki ne ovirajo vzdrževanja prometnih površin. |
|
75.a člen
(Gozd Martuljek – KG S5)
|
|
(1) V
območju urejanja Gozd Martuljek – KG S5 se določi nova ureditvena enota
»parkirišča – pm«, ki leži zahodno od ureditvene enote »bs«. Nova
ureditvena enota je določena v grafičnem prikazu v merilu 1:5.000.
|
|
(2) V
ureditveni enoti parkirišča (pm) veljajo naslednja merila in pogoji za
urejanje: |
|
Dopustne
dejavnosti: parkiranje potovalnih kombijev, počitniških prikolic,
osebnih vozil in avtobusov za potrebe dejavnosti v območju urejanja KG
R11 in KG H8. |
|
V
ureditveni enoti mora biti zagotovljen vsaj 20 % delež zelenih površin.
|
|
Dopustne
vrste posegov: |
|
– postavitev sanitarnega objekta za potrebe parkiranja in upravljanja
potovalnih kombijev; |
|
– postavitve enostavnih objektov; |
|
– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov
prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega
omrežja; |
|
– vodnogospodarske ureditve. |
|
75.b člen
(Gozd Martuljek – KG S5)
|
|
Za
obstoječe objekte na parcelah 331/15, 174/134, 174/118, 174/135, 174/97,
174/93, 174/96, 174/95, 174/131, 174/94, 174/120, 174/90, k.o. 2170 se
izjemoma dopusti manjše razmerje stranic objekta (1:1,3) od razmerja v
skupnih določbah odloka, nesimetrična streha, manjši naklon strehe (do
250) od predpisanega v skupnih določbah odloka. |
|
76. člen
(Gozd Martuljek – apartmajsko naselje –
KG R11)
|
|
(1) V
območju urejanja Gozd Martuljek – apartmajsko naselje – KG R11 se
določijo nove ureditvene enote: |
|
– apartmajsko naselje (a); |
|
– igrišča (i); |
|
– tržnica (c); |
|
– parkirišča (pm); |
|
– parkovne površine (p) in |
|
– trgi
in prometne površine (t). |
|
Nove
ureditvene enote so določene v grafičnem prikazu v merilu 1:5.000.
|
|
Do
izvedbe apartmajskega naselja je dopustna raba in urejanje območja za
potrebe kampinga. Stanovanja in sekundarna bivališča niso dopustna. Na
območju je dopustna postavitev fiksnih ali mobilnih nastanitvenih
objektov (skupno do 65 hišic) velikosti do 50 m2 zazidane
površine. |
|
(2) Ureditvena enota apartmajsko naselje (a) |
|
Dopustne
dejavnosti: gostinske nastanitvene dejavnosti – apartmajsko naselje.
Apartmajsko naselje je dopustno postaviti v izključni povezavi z
gostinsko nastanitveno dejavnostjo hotela Špik. Dopustne vrste posegov:
|
|
– za
obstoječi objekt na parceli 174/17, k.o. Gozd so dopustna vzdrževalna
dela, rekonstrukcija, odstranitev objekta; |
|
– za
obstoječi sanitarni objekt kampa na parceli 174/63 k.o. Gozd, so
dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcija, odstranitev, dozidava,
nadzidava in novogradnja, sprememba namembnost za potrebe kampa
(sanitarije, pomivalnica, spremljajoče servisne dejavnosti kampa in
sorodno), za oblikovanje veljajo določbe za ureditveno enoto »vas v«,
tč. (3) z dopustno višino P+M; |
|
– za
obstoječi objekt na parceli 174/18, k.o. Gozd so dopustna vzdrževalna
dela, rekonstrukcija, odstranitev, dozidava, nadzidava, novogradnja
objekta, sprememba namembnosti za potrebe kampa (trgovina, poslovni
prostori kampa, sanitarije, pomivalnica, spremljajoče servisne
dejavnosti kampa in sorodno), za oblikovanje veljajo določbe za
ureditveno enoto »vas v«, tč. (3) z dopustno višino P+M; |
|
– na
parceli 174/25, k.o. Gozd je dopustna novogradnja objekta za potrebe
kampa (recepcija kampa, mala trgovina in sorodno), za oblikovanje
veljajo določbe za ureditveno enoto »vas v«, tč. (3) z dopustno višino
P+M; |
|
– v
ureditveni enoti »a« je dopustna novogradnja objekta za klubske prostore
z gostinsko storitvijo pijače in prehrane ter za spremljajoče prostore,
za oblikovanje veljajo določbe za ureditveno enoto »vas-v« tč. (3) z
dopustno višino P+M; |
|
– novogradnja gostinskega objekta za storitve prehrane in pijače do max.
350 m2 zazidane površine, za oblikovanje veljajo določbe za
ureditveno enoto »vas v«, tč. (3) z dopustno višino P+M. |
|
Pogoji
glede izrabe območja in oblikovanja objektov apartmajskega naselja:
|
|
– 25
objektov velikosti do 75 m2 BEP in max zazidane površine do
50 m2; |
|
– in 20
objektov velikosti do 140 m2 BEP in max zazidalne površine do
75 m2. Zemljišče namenjeno gradnji apartmajskega naselja se
določi za celotno apartmajsko naselje in ni dopustna delitev na več
manjših gradbenih parcel za posamezne skupine objektov ali posamične
apartmajske objekte; |
|
– etažnost: P+M, kletna etaža ni dopustna, višina strešne konstrukcije
pri kolenčnem zidu je lahko največ 180 cm, max. višina slemena je 7 m
nad koto urejenega terena; |
|
– glede
oblikovanja objektov veljajo določbe za ureditveno enoto »svojstveno
oblikovanje – x«. |
|
Pogoji
za oblikovanje nastanitvenih objektov do izvedbe apartmajskega naselja:
|
|
– dopustne so novogradnje nastanitvenih objektov (fiksne ali mobilne
izvedbe), za oblikovanje veljajo določbe za ureditveno enoto »svojstveno
oblikovanje – x« z dopustno eno etažo, zazidane površine do 50 m2;
|
|
– dopustne so novogradnje glamping objektov, za oblikovanje veljajo
določbe za ureditveno enoto »svojstveno oblikovanje – x« z dopustno eno
etažo, zazidane površine do 50 m2, dopustne so »drevesne«
izvedbe nastanitvenih enot; |
|
– skupno
dopustno število nastanitvenih objektov je 55 hišic. |
|
(3) Ureditvena enota igrišča (i): |
|
dopustne
dejavnosti: dopustne so dejavnosti rekreacije. |
|
dopustne
vrste posegov: dopustne so |
|
– ureditve igrišč, poti, parkovnih površin, postavitve nadstrešnic,
vrtnih ut in začasnih objektov. |
|
Do
ureditve apartmajskega naselja in z njim povezanih igrišč je dopustna
raba površin za kamping, novogradnja nastanitvenih objektov (fiksne ali
mobilne izvedbe) ali glamping objektov, za oblikovanje veljajo določbe
za ureditveno enoto »svojstveno oblikovanje – x« z dopustno eno etažo in
zazidano površino do 50 m2, za glamping hišice so dopustne
»drevesne« izvedbe nastanitvenih enot. |
|
(4) Ureditvena enota tržnica (c): |
|
Dopustne
dejavnosti: trgovina za lokalno oskrbo, tržnica, storitve za turizem,
gostinske storitve prehrane. Stanovanja, sekundarna bivališča in
gostinske nastanitvene dejavnosti niso dopustne. |
|
Dopustne
vrste posegov: |
|
– novogradnje objektov |
|
Pogoji
za oblikovanje objektov tržnice: |
|
– max
zazidana površina trgovskih objektov do 120 m2 ter 120 m2
nadstrešnice za tržnico |
|
– max
zazidana površina gostinskega objekta do 280 m2 |
|
– višina
objektov: K+P+IP, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je
lahko največ 80 cm |
|
– streha: naklon strehe 40°–45°, simetrična
strešina, smer slemena v smeri daljše stranice objekta, dopustna je
povezava nadstrešnice za tržnico v eno, oblikovno in konstrukcijsko
povezano streho skupaj s trgovskim objektom. |
|
Do
ureditve tržnice je dopustna raba površin za kamping, novogradnja
nastanitvenih objektov (fiksne ali mobilne izvedbe) ali glamping
objektov, za oblikovanje veljajo določbe za ureditveno enoto »svojstveno
oblikovanje – x« z dopustno eno etažo in zazidano površino do 50 m2,
za glamping hišice so dopustne »drevesne« izvedbe nastanitvenih enot.
|
|
(5) Ureditvena enota parkirišča (pm-1): |
|
Dopustne
dejavnosti: parkiranje potovalnih kombijev, počitniških prikolic,
osebnih vozil in avtobusov za potrebe dejavnosti v območju urejanja KG
R11 in KG H8. |
|
V
ureditveni enoti mora biti zagotovljen vsaj 20 % delež zelenih površin.
|
|
Dopustne
vrste posegov: |
|
– postavitve sanitarnih objektov za potrebe parkiranja potovalnih
kombijev. |
|
Do
ureditve parkirišča je dopustna raba površin za kamping, novogradnja
nastanitvenih objektov (fiksne ali mobilne izvedbe) ali glamping
objektov, za oblikovanje veljajo določbe za ureditveno enoto »svojstveno
oblikovanje – x« z dopustno eno etažo in zazidano površino do 50 m2,
za glamping hišice so dopustne »drevesne« izvedbe nastanitvenih enot.
|
|
(6) Ureditvena enota parkirišča (pm-2): |
|
Dopustne
dejavnosti: parkiranje osebnih vozil za potrebe stanovalcev
stanovanjskega bloka v območju KG S5. |
|
(7) V
območju ureditvenih enotah »a, c, i, pm-1, pm-2, p« so dopustne gradnje:
|
|
– postavitve kioskov za drobne storitve trgovine, turizma, gostinstva
(kot npr. pekarna, izposoja športne opreme in sorodno), za oblikovanje
veljajo določbe za ureditveno enoto »svojstveno oblikovanje – x« z
dopustno eno etažo in zazidano površino do 50 m2;
|
|
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov; |
|
– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov
prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega
omrežja vodnogospodarske ureditve; |
|
– novogradnja bazena oziroma kopalnega bajerja; |
|
– ureditve javnih, parkovnih površin in igrišč; |
|
– rušitve/odstranitve obstoječih objektov; |
|
– novogradnje stanovanj in sekundarnih bivališč niso dopustne.
|
|
(8) Pogoji za prometno urejanje območja KG R11: |
|
Za
potrebe apartmajskega naselja je zagotoviti najmanj 1,1 PM/na en
apartma. |
|
Cesta po
vzhodnem robu območja R11 mora biti javno dostopna (ureditvena enota
»t«). |
|
Dopustna
je prestavitev dostopne ceste do hotela Špik na traso med ureditvenima
enotama »i« in »a«, pri čemer trasa lahko odstopa od shematično
prikazane razmejitve ureditvenih enot, trasa ceste se mora prilagajati
obstoječim drevesom, ki se jih ohrani. |
|
(9) Pogoji za krajinsko ureditev območja: na celotnem območju urejanja
naj se ohranja kakovostna drevesa. |
|
(10) Območje je delno poplavno ogroženo, upoštevati je treba 47. člen
predmetnega odloka. |
|
76.a člen
|
|
Na
parcelah 120/3, 125/5 k.o. Gozd se določi območje prekrivajoče rabe (R).
|
|
77. člen
(Dovje vzhod (DM S2))
|
|
Za
oblikovanje objektov na parcelah 753/1, 753/2, 753/3 in 753/4, k. o.
Dovje velja: |
|
– največja dopustna velikost objekta je določena v podrobnejšem
grafičnem prikazu z gradbeno mejo; |
|
– višina
objektov: kota pritličja sme biti največ 30 cm, višina slemena pa največ
8,5 m nad koto urejene dovozne poti, merjeno pri vhodu v stavbo;
|
|
– naklon
strešin mora biti enak, strešine pa so lahko asimetrične; |
|
– orientacija objekta: daljša stranica objekta in sleme morata biti
vzporedna z dovozno potjo ali s slemeni obstoječih višje ležečih
objektov; |
|
– niveleta novo urejene dovozne ceste mora biti na isti višini kot
obstoječa pot, dopustna odstopanja so +10 cm; |
|
Merila
so določena tudi na grafičnem prikazu v merilu 1:500 (list 2-62).
|
|
78. člen
(Dovje – Vatiš (DM SK 7/1))
|
|
Nove
priključitve posamičnih objektov na magistralno cesto niso dopustne.
|
|
79. člen
|
|
Na
stavbnem zemljišču parc. št. 683/5
683/7 in 683/6 del k.o. Dovje so dopustni
le posegi za: |
|
– gostinstvo; |
|
– šport
in rekreacijo; |
|
– gozdarstvo in lovstvo. |
|
Višina
objektov ne sme preseči K+P+1+M, zazidana površina ne sme preseči 350 m2,
parkirišča morajo biti urejena na stavbnem zemljišču, in sicer kot
utrjena trava ali tlakovana. |
|
80. člen
|
|
črtan
|
|
81. člen
(Mojstrana – levi breg (DM SK 4))
|
|
(1) Na
zemljiščih, parc. št. 1338, 1317, 1318 k.o. Dovje so dopustne le
novogradnje za gostinsko dejavnost. Na parceli št. 1337 je dopustna le
ureditev muzeja in spremljajočih gostinskih dejavnosti v stavbi muzeja.
V primeru, da se muzej uredi na drugi lokaciji, se lahko na tej parceli
s soglasjem Občine Kranjska Gora dopusti gostinska dejavnost.
|
|
(2) Pogoji za oblikovanje so: |
|
– vertikalni gabarit največ K+P+1+M, višina strešne konstrukcije pri
kolenčnem zidu je lahko največ 140 cm; |
|
– indeks
zazidanosti 0,3; |
|
– delež
zelenih površin najmanj 50 %; |
|
– parkirišča morajo biti zagotovljena na lastnem zemljišču. |
|
(3) Na
zemljišču s parc. št. 1342, k.o. Dovje (kovačnica v Mojstrani) se
dopusti gradnja neprofitnih stanovanj. Izjemoma je dopustni odmik
objekta od parcelne meje min. 2 m. |
|
82. člen
(1) Mojstrana – novi del (DM S1)
|
|
(1) Na
zemljiščih parc. št. 1309/3-del in 1309/1-del k.o. Dovje, so dopustne le
novogradnje za oskrbo in storitve. |
|
Pogoji
za oblikovanje so: |
|
– vertikalni gabarit največ K+P+M, višina strešne konstrukcije pri
kolenčnem zidu je lahko največ 140 cm; |
|
– indeks
zazidanosti 0,3; |
|
– delež
zelenih površin najmanj 30 %. |
|
(2) Meja
ureditvene enote »e« se na zahodnem robu območja urejanja popravi tako,
da parcela št. 1375/1 k.o. Dovje sodi v ureditveno enoto »e« in je
določena v grafičnem prikazu v merilu 1:5.000. |
|
– meje
ureditvenih enot bloki in stolpiči (bs) se popravijo v grafičnem
prikazu. Nove meje ureditvenih enot so določene v grafičnem prikazu v
merilu 1:5.000. |
|
83. člen
(Mojstrana – Proda (DM R1))
|
|
(1) Na
zemljiščih, parc. št. 1260/3-del, 1264/2-del, 1264/3-del in 2034-del
k.o. Dovje, vzhodno od nove povezovalne peš poti v smeri S–J (v
podaljšku mostu čez Savo) so poleg posegov, določenih v 9. členu tega
odloka, dopustne le novogradnje za: |
|
– šport
in rekreacijo; |
|
– specializirano trgovino za športne rekvizite in spominke ter
|
|
– spremljajočo gostinsko storitev prehrane. |
|
(2) Pogoji za oblikovanje so: |
|
– vertikalni gabarit največ P za športne objekte, K+P+1+M za gostinsko
dejavnost; |
|
– indeks
zazidanosti 0,3; |
|
– delež
zelenih površin najmanj 30 %; |
|
– parkirišča morajo biti zagotovljena na lastnem zemljišču. |
|
(3) Območje je delno poplavno ogroženo, upoštevati je treba 47. člen
predmetnega odloka. |
|
83.a člen
|
|
Mojstrana – Mlačca (DM R3): v območju je dopustna postavitev objekta za
garderobe, sanitarije, shrambe za orodje in opremo, gostinsko storitev –
točenje pijače. Glede oblikovanja veljajo pogoji za ureditveno enoto vas
(v), višina največ P+M, lega objekta naj ne bo vidno izpostavljena.
|
|
83.b člen
|
|
Na
parceli s št. 365, k.o. Dovje se dopusti postavitev objekta gostinske
storitve prehrane s pogoji ureditvene enote brunarica (bb). |
|
83.c člen
|
|
Na delu
površin območja urejanja DM-T1 in T1 (del zemljišča s parc. št. 2073/4,
k.o. Dovje) se določa ureditvena enota dvorane in ploščati objekti (d).
Dopustna je proizvodna dejavnost. |
|
83.d člen
|
|
Na
zemljišču parc. št. 1859, k.o. Dovje se izjemoma dopusti gradnja
apart-hotela s pogoji oblikovanja za ureditveno enoto (v). |
|
83.e člen
|
|
Na
zemljišču parc. št. 2060/19 in 1663/5, k.o. Dovje se dopusti gradnja
stanovanjskega objekta s pogoji za ureditveno enoto »v«. Omejitev za
velikost zemljišča namenjenega gradnji iz 38. člena se v tem primeru ne
upošteva. |
|
84. člen
(Območje Triglavskega narodnega parka)
|
|
Pri
načrtovanju gradenj in posegov v območju Triglavskega narodnega parka se
upošteva določila Zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1, Uradni
list RS, št. 52/10) in Uredbe o Načrtu upravljanja Triglavskega
narodnega parka za obdobje 2016–2025 (Uradni list RS, št. 34/16). Za vse
gradnje in posege v prostor na območju Triglavskega narodnega parka je
potrebno pridobiti naravovarstveno in kulturnovarstveno soglasje.
|
|
85. člen
(Karavanke)
|
|
(1) V
območju Karavank, določenem v grafičnem prikazu v merilu 1:5000, so
dopustni le naslednji objekti in spremembe namembnosti: |
|
– za
potrebe kmetijstva, gozdarstva, lova in urejanja voda; |
|
– ureditev dela kmetijskih objektov na planinah, gozdarskih in lovskih
koč in nekdanjih vojaških objektov v planinska zavetišča; |
|
– novogradnje objektov in novih komunikacij niso dopustne. |
|
(2) V
obstoječi stavbi nekdanje stražnice na parceli št. 1174/2 k.o. Rateče so
dopustni posegi za: |
|
– gostinstvo, |
|
– šport
in rekreacijo ter |
|
– gozdarstvo in lovstvo. |
|
– Dozidave so dopustne do 30 % tlorisa nekdanje stražnice. Nadzidave in
nove gradnje niso dopustne. |
|
(3) Za
obstoječe kmetije na Srednjem vrhu so dopustne tudi novogradnje in
ureditve infrastrukture. |
|
IV.a POSEBNI POGOJI ZA SANACIJO
85.a člen
|
|
(1) Dopušča se sanacija zgrajenega objekta na parceli št. 1/9, k.o.
Rateče v obsegu in oblikovanju izvedenega objekta na dan 31. 12. 2011.
|
|
(2) Za
objekt na parceli št. 1/9, k.o. Rateče se izjemoma določajo drugačna
merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP.
Izjemoma se dopustijo naslednji odmiki objekta od parcelne meje:
|
|
– od
parcele št. 1413 je odmik 2,40 m, |
|
– od
parcele št. 1/1 je odmik 3,50 m, |
|
– enako
velja tudi za kletno etažo, |
|
– dopusti se oporni zid v izvedenem stanju v dolžini 36,96 m z max.
višino 4,5 m z lego ob parcelni meji. |
|
Navedene
dimenzije imajo toleranco do dejanske izmere na dan 31. 12. 2011.
Določba 16.a člen (prav tako 38. člen, tč. 1 in 19.a člen, druga
alineja, prvi odstavek) v tem primeru ne velja. |
|
(3) Za
posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji:
|
|
1. Na
obstoječem objektu niso dopustne dodatne dozidave, nadzidave ali druge
oblike povečevanja objekta in nastanitvenih kapacitet v objektu. Določba
9. člena, tč. 1.b glede dozidav in nadzidav v tem primeru ne velja.
|
|
2. Na
zemljišču namenjenemu gradnji ni dopustno postavljati nezahtevnih
objektov za lastne potrebe razen greznice in pomožnih kmetijsko
gozdarskih objektov. Dopustni so enostavni objekti. Določba 9. člena,
tč. 1.b, deveta alineja (torej tudi ne 23. člen, tč. 4.) v tem primeru
ne velja. |
|
3. Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v
primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran
fasade (pri čemer dodani sloj izolacije ne bo presegel 15 cm in v
primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko pritrdijo na ravnino
strehe objekta. |
|
(4) Parcela 1/9 k.o. Rateče leži delno v poplavnem območju v razredu
velike poplavne nevarnosti, zato je sanacija mogoča samo na podlagi
izdanega vodnega soglasja. Na poplavnem območju v razredu velike
poplavne nevarnosti ni dopustno postavljati greznic in drugih objektov,
v skladu s predpisi s področja upravljanja z vodami. |
|
85.b člen
|
|
(1) Za
sanacijo objekta na parceli št. 121, k.o. Rateče se izjemoma določajo
drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o
PUP: |
|
1. Dopusti se indeks zazidanosti 0,51 in manjši indeks zelenih površin.
Določba 11. člen, tč. 2 v tem primeru ne velja. |
|
2. Dopustijo se naslednji odmiki objekta od parcelnih mej: |
|
– S
fasada lahko sega do parcelne meje (parcelna št. 120/2, k.o. Rateče) –
dopusten odmik 0 m; |
|
– J
stran – odmik 0,70 m od parcele št. 117/2, k.o. Rateče; |
|
– V
stran – odmik 0,4 m do parcele št. 1403/1, k.o. Rateče, vetrolov lahko
sega 0,9 m preko parcelne meje; |
|
– Z
stran – odmik 2,60 m od parcele št. 120/1, k.o. Rateče. |
|
Navedene
dimenzije imajo toleranco do dejanske izmere na dan 31. 12. 2011.
|
|
Določba
16.a člen (prav tako 19.a člen, druga alineja, prvi odstavek) v tem
primeru ne velja. |
|
3. Obstoječi vhod v klet na južni strani objekta se odstrani ali sanira
tako, da se obodne stene zgradijo do enotne višine 2.20 nad koto praga
vhoda v klet in nanje postavi dvokapna streha, |
|
– odmik
vhoda v klet od parcele št. 117/2 je lahko 0,70 m; |
|
– višina: pritličje (z enako in konstantno višino fasade); |
|
– straha: dvokapnica v predpisanem naklonu 35° do 45°, sleme v smeri
daljše stranice objekta. |
|
(2) Za
posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji:
|
|
1. Na
obstoječem objektu niso dopustne dodatne dozidave, nadzidave ali druge
oblike povečevanja objekta in nastanitvenih kapacitet v objektu. Določba
9. člena, tč. 1.b glede dozidav in nadzidav v tem primeru ne velja.
|
|
2. Na
zemljišču namenjenemu gradnji ni dopustno postavljati nezahtevnih
objektov za lastne potrebe razen greznice in pomožnih kmetijsko
gozdarskih objektov. Dopustni so enostavni objekti. Določba 9. člena,
tč. 1.b, deveta alineja (torej tudi ne 23. člen, tč. 4.) v tem primeru
ne velja. |
|
3. Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v
primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran
fasade (pri čemer dodani sloj izolacije ne bo presegel 15 cm) in v
primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko pritrdijo na ravnino
strehe objekta. |
|
85.c člen
|
|
(1) Dopušča se sanacija zgrajenih objektov na parcelah št. 26/1 in 26/2
k.o. Podkoren v obsegu in oblikovanju izvedenih objektov na dan 31. 12.
2011. |
|
Za
objekta na parceli št. 26/1 in 26/2 k.o. Podkoren se izjemoma določajo
drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o
PUP: |
|
1. V
obstoječem zahodnem objektu (h. št. 74i) se dopusti pet (5) stanovanj, v
obstoječem vzhodnem objektu (h. št. 74j) pa se dopusti štiri (4)
stanovanja. Določba 9. člena, tč. 1.b glede števila stanovanj v tem
primeru ne velja. |
|
2. Dopusti se indeks zazidanosti 0,55 (upoštevajoč klet in gradbeno
parcelo do RL). Določba 11. člena, tč. 2 v tem primeru ne velja.
|
|
3. Dopustijo se naslednji odmiki objekta od parcelne meje: |
|
– odmik
kleti na južni strani od parcele št. 23/1 je lahko min. 2.75 m;
|
|
– odmik
objekta na severozahodni strani od RL je lahko min. 1.70 m. |
|
Navedene
dimenzije imajo toleranco do dejanske izmere na dan 31. 12. 2011.
Določba 16.a člen (prav tako 19.a člen, druga alineja, prvi odstavek) v
tem primeru ne velja. |
|
4. Dopusti se razmerje stranic tlorisa objekta, ki je manjše od 1:1,4.
Določba 32.b, tč 2, glede razmerja stranic tlorisa v tem primeru ne
velja. |
|
5. Parkirišča je treba zagotoviti v skladu z 9. členom, tč. 1.b. Del
parkirišč se lahko začasno uredi na površini dostopne ceste (znotraj
RL), dokler ni izvedeno nadaljevanje dovozne ceste do severno ležečih
parcel. |
|
(2) Za
posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji:
|
|
1. Na
zemljišču dveh obstoječih objektov niso dopustne dodatne dozidave,
nadzidave ali druge oblike povečevanja objekta in nastanitvenih
kapacitet v objektu. Določba 9. člena, tč. 1.b glede dozidav in nadzidav
v tem primeru ne velja. |
|
2. Na
zemljišču namenjenemu gradnji ni dopustno postavljati nezahtevnih
objektov za lastne potrebe razen greznice in pomožnih kmetijsko
gozdarskih objektov. Dopustni so enostavni objekti. Določba 9. člena,
tč. 1.b, deveta alineja (torej tudi ne 23. člen, tč. 4.) v tem primeru
ne velja. |
|
3. Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v
primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran
fasade do 15 cm in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko
pritrdijo na ravnino strehe objekta. |
|
(3) V
grafičnem prikazu se RL za javno dostopno površino – cesto spremeni,
tako da ustreza izvedenemu stanju in omogoča dostop do drugih objektov.
|
|
85.d člen
|
|
(1) Dopušča se sanacija zgrajenega objekta na parcelah št. 26/4 k.o.
Podkoren v obsegu in oblikovanju izvedenega objekta na dan 31. 12. 2011.
|
|
Za
objekt na parceli št. 26/4 k.o. Podkoren se izjemoma določajo drugačna
merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP:
|
|
1. V
obstoječem objektu (h. št. 74h) se dopustijo štiri stanovanja. Določba
9. člena, tč. 1.b PUP glede števila stanovanj v tem primeru ne velja.
|
|
2. Dopusti se indeks zazidanosti 0,37 (upoštevajoč klet in gradbeno
parcelo do RL). Določba 11. člena, tč. 2 PUP v tem primeru ne velja.
|
|
3. Dopustijo se naslednji odmiki objekta od parcelnih mej: |
|
– odmik
SZ vogala objekta od parc. 26/5 je 2,68 m; |
|
– odmik
zah. fasade od parc. 26/5 je 2 m; |
|
– odmik
SV vogala objekta od parcele 27/1 je 2,64 m. |
|
Navedene
dimenzije imajo toleranco do dejanske izmere na dan 31. 12. 2011.
Določba 16.a člen PUP (prav tako 19.a člen, druga alineja, prvi
odstavek) v tem primeru ne velja. |
|
4. Dopusti se razmerje stranic tlorisa objekta, ki je manjše od 1:1,4.
Določba 32.b, tč. 2 PUP, glede razmerja stranic tlorisa v tem primeru ne
velja. |
|
5. Parkirišča je treba zagotoviti v skladu z 9. členom, tč. 1.b. Del
parkirišč se lahko začasno uredi na površini dostopne ceste (znotraj
RL), dokler ni izvedeno nadaljevanje dovozne ceste do severno ležečih
parcel. |
|
(2) Za
posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji:
|
|
1. Na
zemljišču namenjenemu gradnji obstoječega objekta niso dopustne dodatne
dozidave, nadzidave ali druge oblike povečevanja objekta in
nastanitvenih kapacitet v objektu. Določba 9. člena, tč. 1.b PUP glede
dozidav in nadzidav v tem primeru ne velja. |
|
2. Na
zemljišču namenjenemu gradnji ni dopustno postavljati nezahtevnih
objektov za lastne potrebe razen greznice in pomožnih kmetijsko
gozdarskih objektov. Dopustni so enostavni objekti. Določba 9. člena,
tč. 1.b, deveta alineja PUP (torej tudi ne 23. člen, tč. 4.) v tem
primeru ne velja. |
|
3. Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v
primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran
fasade do 15 cm in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko
pritrdijo na ravnino strehe objekta. |
|
(3) V
grafičnem prikazu se RL za javno dostopno površino – cesto spremeni,
tako da ustreza izvedenemu stanju in omogoča dostop do drugih objektov.
|
|
85.e člen
|
|
(1) Dopušča se sanacija zgrajenega objekta na parcelah št. 90 in 91,
k.o. Podkoren v obsegu in oblikovanju izvedenega objekta na dan 31. 12.
2011. |
|
Za
objekt na parceli št. 90 in 91 k.o. Podkoren se izjemoma določajo
drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o
PUP: |
|
1. V
obstoječem objektu (h. št. 42) se dopusti 10 stanovanj. Določba
9. člena, tč. 1.b PUP glede števila stanovanj v tem primeru ne velja.
|
|
2. Dopusti se večji indeks zazidanosti. Določba 11. člen, tč. 2 PUP v
tem primeru ne velja. |
|
3. Dopustijo se manjši odmiki objekta od sosednjih parcelnih mej od
predpisanih v skupnih določbah PUP. Odmiki se dopustijo v dimenzijah
dejanske izmere na dan 31. 12. 2011. |
|
Določba
16.a člen PUP (prav tako 19.a člen, druga alineja, prvi odstavek) v tem
primeru ne velja. |
|
4. Dopušča se sanacija zgrajenega pomožnega objekta (oporni zid in
parkirišča) na parceli št. 90, k.o. Podkoren v obsegu in oblikovanju
izvedenega objekta do dne 31. 12. 2015. Izjemoma se določajo drugačna
merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP, in
sicer se dopustijo odmiki kot so razvidni iz geodetske izmere
obstoječega objekta do dne 31. 12. 2015. |
|
(2) Ne
glede na izvedeno stanje je treba upoštevati zakonsko predpisane odmike
od vodotokov. |
|
(3) Za
posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji:
|
|
1. Na
zemljišču namenjenemu gradnji obstoječega objekta niso dopustne dodatne
dozidave, nadzidave ali druge oblike povečevanja objekta in
nastanitvenih kapacitet v objektu. Določba 9. člena, tč. 1.b PUP glede
dozidav in nadzidav v tem primeru ne velja. |
|
2. Na
zemljišču namenjenemu gradnji ni dopustno postavljati nezahtevnih
objektov za lastne potrebe razen greznice in pomožnih kmetijsko
gozdarskih objektov. Dopustni so enostavni objekti. Določba 9. člena,
tč. 1.b, deveta alineja PUP (torej tudi ne 23. člen, tč. 4) v tem
primeru ne velja. |
|
3. Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v
primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran
fasade do 15 cm in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko
pritrdijo na ravnino strehe objekta. |
|
85.f člen
|
|
(1) Dopušča se sanacija zgrajenega objekta na parcelah št. 803/46 in
803/67, k.o. Kr. Gora v obsegu in oblikovanju izvedenega objekta na dan
31. 12. 2011. |
|
Za
objekt na parceli št. 803/46 in 803/67, k.o. Kr. Gora se izjemoma
določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah
odloka o PUP: |
|
1. V
obstoječem objektu se dopustita dve počitniški stanovanji. Določba
9. člena, tč. 1.b PUP glede števila stanovanj v tem primeru ne velja.
|
|
2. Dopusti se indeks zazidanosti Iz=0,58. Določba 11. člen, tč. 2 PUP v
tem primeru ne velja. |
|
3. Dopustijo se manjši odmiki objekta od sosednjih parcelnih mej v
naslednjih dimenzijah: |
|
– na SV
strani objekta je najmanjši odmik 1.05 m od parc. št. 803/95 in 0.30 m
od parc. št. 803/92; |
|
– na SZ
strani je rob spodnje terase odmaknjen najmanj 1.25 m od parc.
št. 808/91; |
|
– na Z
strani je rob spodnje terase odmaknjen najmanj 1.80 m od parc.
št. 803/66; |
|
– na J
strani je rob spodnje terase odmaknjen med 0.10 m in 0.28 m od parc.
št. 803/49. |
|
Navedene
dimenzije imajo toleranco do dejanske izmere na dan 31. 12. 2011.
Določba 16.a člen PUP (prav tako 19.a člen, druga alineja, prvi
odstavek) v tem primeru ne velja. |
|
4. Lokacija leži v vodovarstvenem območju (režim 3), kjer izgradnja
greznic skladno z veljavnimi prepisi o zavarovanju virov pitne vode za
območje Kranjska Gora ni dovoljena. Gradnja stanovanjskih in
gospodarskih zgradb v širšem varstvenem pasu je dovoljena pod pogojem,
da je zgrajena vodotesna kanalizacija ali da se gradi sočasno.
|
|
(2) Za
posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji:
|
|
1. Na
zemljišču namenjenemu gradnji obstoječega objekta niso dopustne dodatne
dozidave, nadzidave ali druge oblike povečevanja objekta in
nastanitvenih kapacitet v objektu. Določba 9. člena, tč. 1.b PUP glede
dozidav in nadzidav v tem primeru ne velja. |
|
2. Na
zemljišču namenjenemu gradnji ni dopustno postavljati nezahtevnih
objektov za lastne potrebe razen greznice in pomožnih kmetijsko
gozdarskih objektov. Dopustni so enostavni objekti. Določba 9. člena,
tč. 1.b, deveta alineja PUP (torej tudi ne 23. člen, tč. 4.) v tem
primeru ne velja. |
|
3. Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v
primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran
fasade do 15 cm in v primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko
pritrdijo na ravnino strehe objekta. |
|
85.g člen
|
|
(1) Za
objekt na delu parcele št. 251/2, k.o. Gozd je dopustna gradnja v skladu
s pogoji po varianti 1 ali po varianti 2. |
|
(2) Varianta 1: |
|
Za
objekt na delu parcele št. 251/2, k.o. Gozd (na stavbnem zemljišču) se
izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih
določbah odloka o PUP: |
|
1. Dozidava objekta se dopusti v mejah, ki so določene v grafičnem
prikazu z gradbeno mejo (zunanje mere tlorisa po dozidavi so max. 6,16 x
10,25 m, min. pa 6,16 x 8,60 m). |
|
2. Dopusti se indeks zazidanosti Iz=0,20. Določba 11. člena, tč. 8 PUP v
tem primeru ne velja. |
|
3. Dopusti se manjši odmik objekta od sosednjih parcelnih mej od
predpisanih v PUP v naslednjih dimenzijah: |
|
– na V
strani objekta je najmanjši odmik 3,3 m od parc. št. 250/2 k.o. Gozd.
|
|
Odmiki
se dopustijo v dimenzijah dejanske izmere na dan 31. 12. 2011. Določba
16.a člen PUP (prav tako 19.a člen, druga alineja, prvi odstavek) v tem
primeru ne velja. |
|
4. Dopusti se etažnost K+P+1+M. |
|
5. Določila glede strehe iz 32.b člena (tč. 2, druga alineja, drugi
stavek) za predmetni poseg ne veljajo. |
|
(3) Varianta 2: |
|
Za
objekt na delu parcele št. 251/2, k.o. Gozd (na stavbnem zemljišču) se
izjemoma določajo drugačna merila in pogoji, kot so določena v skupnih
določbah odloka o PUP: |
|
1. Dozidava objekta se dopusti v mejah, ki so določene v grafičnem
prikazu z gradbeno mejo (zunanje mere tlorisa po dozidavi so 6,16 x
11,20 m). |
|
2. Dopusti se indeks zazidanosti Iz=0,24. Določba 11. člena, tč. 8 PUP v
tem primeru ne velja. |
|
3. Dopusti se manjši odmik objekta od sosednje parcele od predpisanih v
PUP v naslednjih dimenzijah: odmik 0 m od parcele št. 250/2 k.o. Gozd
(dopusti se lega objekta na parcelni meji 250/2 k.o. Gozd). Določba 16.a
člen PUP (prav tako 19.a člen, druga alineja, prvi odstavek) v tem
primeru ne velja. |
|
4. Dopusti se etažnost K+P+1+M. |
|
5. Določila glede strehe iz 32.b člena (tč. 2, druga alineja, drugi
stavek) za predmetni poseg ne veljajo. |
|
85.h člen
|
|
(1) Za
parcele št. 1394 in 1398/3, k.o. Dovje se izjemoma določajo drugačna
merila in pogoji, kot so določena v skupnih določbah odloka o PUP:
|
|
1. Dopusti se indeks zazidanosti 0,23 in zazidana površina osnovnega
objekta velikosti 241 m2 (upoštevajoč osnovni objekt z
dozidavami vendar brez pomožnih/enostavnih/nezahtevnih objektov).
Določba 11. člena, tč. 8 PUP v tem primeru ne velja. |
|
2. Dopustijo se odmiki objekta od parcelnih mej na dan 31. 12. 2011.
Določba 16.a člen PUP (prav tako 19.a člen, druga alineja, prvi
odstavek) v tem primeru ne velja. |
|
3. Enokapna streha nad prizidkom na SZ strani objekta se sanira tako, da
se izvede dvokapna streha s prečnim slemenom v predpisanih naklonih (35°
do 45°) v skladu z določbo 19.b člena PUP. |
|
Za
posege po izvedeni sanaciji veljajo naslednja merila in pogoji:
|
|
4. Na
obstoječem objektu niso dopustne dodatne dozidave, nadzidave ali druge
oblike povečevanja objekta in nastanitvenih kapacitet v objektu. Določba
9. člena, tč. 1.b glede dozidav in nadzidav v tem primeru ne velja.
|
|
5. Na
zemljišču namenjenemu gradnji ni dopustno postavljati nezahtevnih
objektov za lastne potrebe razen greznice in pomožnih kmetijsko
gozdarskih objektov. Dopustni so enostavni objekti. Določba 9. člena,
tč. 1.b, deveta alineja (torej tudi ne 23. člen, tč. 4.) v tem primeru
ne velja. |
|
6. Odstopanja (tolerance) zunanjih dimenzij objekta so dopustna v
primeru dodatne izolacije fasade, ki se lahko doda na zunanjo stran
fasade (pri čemer dodani sloj izolacije ne bo presegel 15 cm) in v
primeru sončnih zbiralnikov na strehi, ki se lahko pritrdijo na ravnino
strehe objekta. |
|
7. Lokacija leži v vodovarstvenem območju (režim 3), kjer izgradnja
greznic skladno z veljavnimi prepisi o zavarovanju virov pitne vode za
območje Kranjska Gora ni dovoljena. Gradnja stanovanjskih in
gospodarskih zgradb v širšem varstvenem pasu je dovoljena pod pogojem,
da je zgrajena vodotesna kanalizacija ali da se gradi sočasno.
|
|
85.i člen
(R SK1/1)
|
|
V
območju R SK1/1 se na parceli 169/9 k.o. 2167 dopusti objekt v izvedenem
stanju na dan 13. 5. 2013 (večji indeks zazidanosti, pohodna terasa na
plošči kletne etaže, podporni zid parkirišča). |
|
85.j člen
(Kranjska Gora KG SK1)
|
|
Na
parceli 119, k.o. 2168 se dopusti objekt v obsegu na stanje 14. 5. 2014
(z večjim indeksom zazidanosti, s smerjo slemena v smeri krajše
stranice, s povečanimi kapacitetami, na manjši parceli od dopustne).
|
|
85.k člen
|
|
Na parc.
št. 1261/66, 1261/67, 1261/68, k.o. Rateče se za obstoječe stavbe Rateče
163 a, 163 b, 163 c dopusti višina strešne konstrukcije pri kolenčnem
zidu 210 cm v izvedenem stanju do dne 1. 8. 2016. |
|
V. KONČNE DOLOČBE
86. člen
|
|
Z dnem
uveljavitve tega odloka prenehata veljati: |
|
– Odlok
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planskih celot J1, J2, J3
in J5 (Uradni list RS, št. 15/91, 30/96 in 70/96), ki se nanašajo na
plansko celoto J1, J2 in J3 ter |
|
– Zazidalni načrt Pišnica, Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/96.
|
|
87. člen
|
|
Prostorski ureditveni pogoji so občanom, organizacijam in skupnostim
stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Kranjska Gora, pristojnem
za urejanje prostora, v krajevnih skupnostih Rateče in Dovje Mojstrana
in na Upravni enoti Jesenice. |
|
88. člen
|
|
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
|
|
89. člen
|
|
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
|
|
Odlok o
spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za
območje Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 61/99) vsebuje
naslednje končne določbe:
|
|
III. KONČNE DOLOČBE
17. člen
|
|
Sprememba in dopolnitve Prostorskih ureditvenih pogojev za Občino
Kranjska Gora so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled
pri upravnem organu Občine Kranjska Gora, pristojnem za urejanje
prostora, pri krajevnih skupnostih Rateče in Dovje Mojstrana in na
Upravni enoti Jesenice. |
|
18. člen
|
|
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
|
|
19. člen
|
|
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
|
|
Odlok o
spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za
območje Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 49/00) vsebuje
naslednje končne določbe:
|
|
III. KONČNE DOLOČBE
4. člen
|
|
Te
spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za
Občino Kranjska Gora so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na
vpogled pri upravnem organu Občine Kranjska Gora, pristojnem za urejanje
prostora, pri krajevnih skupnostih Rateče in Dovje Mojstrana in na
Upravni enoti Jesenice. |
|
5. člen
|
|
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
|
|
6. člen
|
|
Te
spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Odlok o
spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za
območje Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 58/01) vsebuje
naslednje končne določbe:
|
|
III. KONČNE DOLOČBE
5. člen
|
|
Tretje
spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za Občino
Kranjska Gora so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled
pri upravnem organu Občine Kranjska Gora, pristojnem za urejanje
prostora in na Upravni enoti Jesenice. |
|
5. člen
|
|
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
|
|
6. člen
|
|
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
|
|
Odlok o
spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za
območje Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 17/02) vsebuje
naslednje končne določbe:
|
|
III. KONČNE DOLOČBE
31. člen
|
|
Tretje A
spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za Občino
Kranjska Gora so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled
pri upravnem organu Občine Kranjska Gora, pristojnem za urejanje
prostora, v krajevnih skupnostih Rateče – Planica, Dovje – Mojstrana in
na Upravni enoti Jesenice. |
|
32. člen
|
|
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
|
|
33. člen
|
|
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
|
|
Odlok o
spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za
območje Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 113/02) vsebuje
naslednje končne določbe:
|
|
III. KONČNE DOLOČBE
5. člen
|
|
Te
spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za Občino
Kranjska Gora so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled
pri upravnem organu Občine Kranjska Gora, pristojnem za urejanje
prostora in na Upravni enoti Jesenice. |
|
6. člen
|
|
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
|
|
7. člen
|
|
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
|
|
Odlok o
spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev na območju
Občine Kranjska Gora za območje urejanja Kranjska Gora – Prisank, z
oznako KG/H4 (Uradni list RS, št. 82/05) vsebuje naslednje končne
določbe:
|
|
IV. KONČNE DOLOČBE
5. člen
|
|
Spremembe in dopolnitve Prostorskih ureditvenih pogojev za Občino
Kranjska Gora so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled
pri upravnem organu Občine Kranjska Gora, pristojnem za urejanje
prostora in na Upravni enoti Jesenice. |
|
6. člen
|
|
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
|
|
7. člen
|
|
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. |
|
Odlok o
spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za
območje Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 111/08) vsebuje
naslednjo prehodno in končne določbe:
|
|
III. PREHODNA DOLOČBA
44. člen
|
|
Vloge za
pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so bile vložene na Upravno enoto
Jesenice, v času do uveljavitve tega odloka in za katere je bil do
uveljavitve tega odloka odmerjen in plačan komunalni prispevek občini,
oziroma so bile do uveljavitve tega odloka na občino vložene popolne
vloge za odmero komunalnega prispevka, se obravnavajo po določbah Odloka
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora –
uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 37/02, 113/02, 82/05),
ki je veljal pred uveljavitvijo tega odloka. |
|
IV. KONČNE DOLOČBE
45. člen
|
|
Šeste
spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za Občino
Kranjska Gora so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled
pri upravnem organu Občine Kranjska Gora, pristojnem za urejanje
prostora in na Upravni enoti Jesenice. |
|
46. člen
|
|
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
|
|
47. člen
|
|
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih
pogojih za območje Občine Kranjska Gora (UGSO, št. ...) vsebuje
naslednje končne določbe: |
|
III. KONČNE DOLOČBE
87. člen
|
|
Sedme
spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za Občino
Kranjska Gora so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled
pri upravnem organu Občine Kranjska Gora, pristojnem za urejanje
prostora in na Upravni enoti Jesenice. |
|
88. člen
|
|
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
|
|
89. člen
|
|
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
|
|
|
|
Št. 007-2/2017-1 |
|
Kranjska Gora, dne 29. marca 2017 |
|
|
|
Župan |
Občine Kranjska Gora |
Janez Hrovat l.r. |
|
|
|
|
Tehnični popravek Odloka o osmih (8)
spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za
Občino Kranjska Gora (Uradni
list Republike Slovenije, št. 24/2017). |
|
|
|
|
|