Na podlagi 171. člena
Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) ter 16. člena
Statuta Občine Dobrepolje
(Uradni list RS, št. 37/99) je Občinski svet občine Dobrepolje na 17.
seji dne 13. 7. 2004 sprejel |
O D L O K |
o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana
Občine Dobrepolje za obdobje 1986–2000, dopolnjen 2001 |
I. UVODNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta odlok določa
spremembe in dopolnitve prostorskega plana Občine Dobrepolje za obdobje
1986 do 2000, dopolnjenega in objavljenega v Uradnem listu RS, št. 11/98
in 40/98. |
Spremembe in
dopolnitve izhajajo iz uskladitve z zakonodajo, spremembami republiškega
prostorskega plana, sprememb sektorskih predlogov novih posegov,
sprememb zaradi interesov Občine in njenih občanov in zaradi prehoda na
novo tehnologijo zajema in prikaza grafičnih vsebin prostorskega plana. |
2. člen |
1. Prostorske
sestavine plana Občine Dobrepolje se s temi spremembami uskladijo z novo
zakonodajo, spremembami sektorskih predlogov novih posegov ter s
spremembami in dopolnitvami dolgoročnega in srednjeročnega družbenega
plana Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 11/99), in sicer:
|
– spremembe in
dopolnitve zaradi novih strokovnih podlag z novimi opredelitvami varstva
območij ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, |
– zaradi nove
kategorizacije javnih cesta, |
– zaradi novih
predlogov izkoriščanja mineralnih surovin in njihove sanacije,
|
– zaradi nove
opredelitve območij obrambe in zaščite, |
– zaradi novih
predlogov s strani nosilcev planiranja v energetiki in prometu;
|
2. spremembe na
podlagi interesa občanov in lokalne skupnosti |
– spremembe
grafičnega dela prostorskega plana zaradi uskladitve meja stavbnih
zemljišč s pravnim stanjem – ažuriranje stavbnih zemljišč na podlagi
upravnih dovoljenj ali izjav Občine Dobrepolje o obdobju izgradnje pred
letom 1967, |
– spremembe
prostorskega plana zaradi opredelitev novih vodnih virov in zajetij ter
njihovih varstvenih pasov, |
– spremembe
prostorskega plana zaradi predlogov širitev kmetijskih gospodarstev na
podlagi mnenja kmetijske svetovalne službe, |
– spremembe zaradi
načrtovanja komasacij kmetijskih zemljišč, |
– spremembe in
dopolnitve zaradi novih rekreacijskih območij, |
– spremembe zaradi
novih območij eksploatacije naravnih virov – kamnolomi, |
– spremembe in
dopolnitve zaradi izgradnjo novih parkirišč za tovorna vozila,
|
– spremembe in
dopolnitve zaradi izgradnje javnih poti ali lokalnih cest, zaradi ozkih
grl v naseljih, |
– spremembe povečanja
stavbnih zemljišč zaradi interesa občanov, da ostanejo v kraju bivanja
in s tem rešujejo slabo demografsko sliko večine predelov Občine
Dobrepolje, |
– spremembe načinov
urejanja območij za poselitev v manjših naseljih, |
– povečanja stavbnih
zemljišč zaradi potreb po povečanju delavnic za manjše samostojne
obrtnike in podjetnike ter kmetije, |
– povečanje stavbnih
zemljišč zaradi družbenega in socialnega programa Občine Dobrepolje,
|
– manjšanje stavbnih
zemljišč zaradi preprečevanja posegov na struge poplavnih voda in v
območja poplavnih voda, |
– začasna vrnitev
večjih območij nezazidanih stavbnih zemljišč v kmetijska zemljišča. |
3. člen |
Prikaz sprememb in
dopolnitev Prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana
Občine Dobrepolje sestavljajo: |
– pisni del odlok in
|
– grafični del:
|
Kartografski del v
merilu 1:25 000 |
Kartografska
dokumentacija v merilu 1:5 000. |
II. SPREMEMBE
DOLGOROČNEGA PLANA |
4. člen |
Dolgoročni plan
Občine Dobrepolje se spremeni in dopolni tako, da se glasi: |
DOLGOROČNI PLAN |
1. UVOD |
Dolgoročni plan je
bil dopolnjen in spremenjen leta 1989 in 1996. Dolgoročni plan
predstavlja podlago in splošno orientacijo za opredelitve in usklajeno
reševanje nalog v srednjeročnih planskih dokumentih. |
1.1. Razvoj občine v
širšem prostoru |
Občina Dobrepolje je
na južni meji osrednjeslovenske ali ljubljanske regije. Sedež občine in
njegova okolica ležita v območju ki še vedno gravitira na Ljubljano,
čeprav je središče Občine Dobrepolje, Videm oddaljeno od nje 35 km.
Najjužnejši del občine pa 55 km od Ljubljane. |
Celotna občina je s
35 ljudmi na km2 razmeroma redko poseljena, gosteje poseljen je severni
del, kjer je lociran tudi pretežni del proizvodnih zmogljivosti. Pičlo
demografsko rast ni spremljal ustrezen razvoj delovnih mest, oskrbnih
dejavnosti in komunalnega standarda. |
Tako se na eni strani
soočamo z nizko urbano stopnjo občinskega centra, močno dnevno delovno
migracijo v Ljubljano, z nerešenimi problemi financiranja družbene in
komunalne infrastrukture s posegi na kvalitetno kmetijsko zemljo,
razvrednotenjem naravnega okolja, na drugi strani pa tudi s praznjenjem
obrobnih območij in opuščanjem kmetijske zemlje. |
1.2. Demografski
razvoj |
Občina Dobrepolje
sodi s 3660 prebivalci med manjše občine v Sloveniji. Od tega je na
Vidmu, ki je občinski center 475 prebivalcev. Odseljevanje prebivalcev
iz območja občine se ustavlja. Ob ustreznih izboljšavah življenjskih
pogojev pa je realno usmerjena rast predvsem v večjih naseljih (bivši
centri KS) in občinskem centru (Videm). |
Demografski razvoj
občine bo v bodoče temeljil na naravni rasti prebivalcev in pozitivnih
selitvenih tokovih, ki bodo manjši kot so bili v preteklem obdobju in
odvisni od intenzivnosti rasti delovnih mest v občini ter načina
financiranja družbene in komunalne infrastrukture. |
Osnovni pogoj za
skladnejši razvoj je zagotovitev hitrejše rasti zaposlovanja v občini,
oziroma investicij v nova delovna mesta. Enakega pomena kot pospešen
razvoj gospodarstva in zagotavljanje pogojev za investiranje v nova
delovna mesta je sistematičen razvoj kadrov. |
1.3. Družbene
dejavnosti |
Razvoj družbenih
dejavnosti se bo izražal v njihovem obsegu in kakovosti. Prvo bo najbolj
odvisno od obsega specifičnih prebivalstvenih skupin, ki jim družbene
dejavnosti zadovoljujejo skupne potrebe, drugo pa z načinom
zadovoljevanja teh potreb. Pri tem niso najbolj pomembne samo materialne
možnosti, temveč tudi spremembe v tehnologiji, načinu izvajanja
posameznih dejavnosti ter večja ali manjša skrb za posamezno sestavino
družbenega standarda. |
1.4. Prostorski in
ekološki okviri razvoja |
Značilnost
obstoječega omrežja naselij se kaže v urejenem poselitvenem vzorcu, ki
le v nekaterih primerih kaže znake stihijskega razraščanja naselij.
Osnovne značilnosti dosedanjega razvoja poselitve in s tem povezani
problemi so: |
– odseljevanje iz
manj razvitih območij, opuščanje in zaraščanje kmetijskih površin;
socialna problematika, |
– neustrezna
preobrazba in konfliktna raba ter nedorečeno urejanje ravninskega
prostora, |
– degradacija
naravnega okolja, propadanje kulturne dediščine, |
– nezadostna
komunalna in prometna opremljenost, |
– nezadostno število
neagrarnih delovnih mest, slaba starostna struktura kmečkih prebivalcev
in neustrezna poklicna sestava, |
– nezadostna in
prostorsko slabo razporejena opremljenost z oskrbnimi in storitvenimi
dejavnostmi. |
Občina je s
sosednjima občinskima centroma Grosupljem in Velikimi Laščami, ter dalje
proti Ljubljani povezana z regionalnim cestnim omrežjem, ki je v
razmeroma dobrem stanju. S sosednjo občino Žužemberk je povezana tudi po
regionalni cesti, ki pa še ni v celoti asfaltirana. Z občino Kočevje je
povezana z lokalno cesto v makadamski izvedbi, z Občino Ivančna Gorica
pa z asfaltirano lokalno cesto. Z občino Ribnica pa nima direktne cestne
povezav razen gozdarskih cest. |
Podnebje v Občini
Dobrepolje je precej ostro. To je tipična kraška dolina z značilnim
toplotnim obratom in hladnimi zimami. Območje občine pripada k
notranjsko-kočevskemu klimatskemu rajonu, kjer se čuti vpliv Genevske
depresije (večja količina padavin v hladnejši polovici leta), s srednjo
julijsko 19,2 °C in srednjo januarsko temperaturo -2.2 °C ter povprečno
množino padavin med 1300 in 1400 mm. |
Gozdovi pokrivajo
precejšen del občine. Ob primernem gospodarjenju z gozdovi je mogoče,
dolgoročno gledano, povečati etat in s tem povečati delež gozdarstva v
družbenem proizvodu občine. Obseg za kmetijsko proizvodnjo sposobnih
zemljišč se krči. |
V občini so večja
sklenjena ravninska območja primerna za intenzivno kmetijsko
proizvodnjo, katere se glede na sedanjo kvaliteto in možne melioracije
in komasacije lahko trajno nameni kmetijski proizvodnji. Naravne razmere
narekujejo usmeritev kmetijstva v intenzivno živinorejo, pridelavo krme
in poljščin ter oživitev pašništva na površinah. |
Problem pri
dolgoročni oskrbi s pitno vodo je predvsem potencialna nevarnost
onesnaženja virov (kraški teren) ter potrebne investicije v ureditev in
čiščenje črpališč ter vodovodnega omrežja. |
Bogata kulturna
dediščina in območja ohranjanja narave ter naravne razmere s krajinsko
pestrostjo so temeljni pogoji za razvoj turizma v občini. |
Ekološko problematiko
v Občini Dobrepolje lahko strnemo v naslednje značilnosti: |
– celotna občina
pripada kraškemu svetu, pri čemer je ekološko pomembna zlasti kraška
hidrografija, ki zahteva posebno skrb pri zaščiti voda pred
onesnaženjem, |
– prebivalci občine,
ki je razmeroma redko poseljena, so naseljeni pretežno v strnjenih vaseh
v obcestni ali vrstni strukturi. Tak tip poselitve, z gosto razvrščenimi
in stisnjenimi hišami, povzroča nemalo težav pri urejanju medsosedskih
odnosov in povzroča težave pri novogradnjah, po drugi strani pa se veže
nanj izrazito ekološka problematika odstranjevanja tekočih in trdih
odpadkov (vprašanje greznic oziroma kanalizacije in divjih odlagališč).
Upoštevati je treba, da vsebujejo tudi na kmetijah tekoči odpadki vse
več škodljivih komponent (praški, čistila, barve, laki...), |
– promet, ki poteka
po območju občine povzroča v stisnjenih vaseh z ozkimi cestami problem,
ki ga je težko v celoti rešiti, |
– dolomiti in
apnenčasti agregati so v občini Dobrepolje ena redkih domačih surovin,
ki jo je možno izkoriščati in hkrati predstavljajo ekološke težave. |
2. USMERITVE, ZASNOVA
IN STRATEGIJA RAZVOJA V PROSTORU |
2.1. Globalne
usmeritve razvoja v prostoru |
Osnovni pogoj za
izvajanje skladnejšega socialnega in gospodarskega razvoja v prostoru je
oblikovanje strategije prostorskega razvoja, ki temelji na načelih
trajnostnega in sonaravnega razvoja. Ta bo na eni strani omogočal
učinkovito in ekonomsko opravičeno gospodarjenje s prostorom, humanejše
in enakovredne pogoje življenja za vse prebivalce, nemoten razvoj in
smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa
racionalno izkoriščanje obnovljivih in neobnovljivih naravnih virov,
izboljšanje in varovanje okolja, ter naravnih in ustvarjenih vrednot
tako za sedanje kot za bodoče generacije. |
Vse usmeritve razvoja
v prostoru so prikazane tudi v kartografskem delu plana, ki vsebuje
naslednje zasnove: |
1. Zasnova namenske
rabe prostora (merilo 1:25 000), |
2. Zasnova omrežja
naselij in načinov urejanja prostora z vrstami prostorsko izvedbenih
aktov (merilo 1:25 000), |
3. Zasnova vodnega
gospodarstva (merilo 1:25 000), |
4. Zasnova
komunalnega in energetskega omrežja (merilo 1:25 000), |
5. Zasnova prometnega
omrežja (merilo 1:50 000), |
6. Zasnova TT omrežja
(merilo 1:50 000), |
7. Zasnova ohranjanja
narave in varstva kulturne dediščine (merilo 1:25 000), |
8. Zasnova obrambe in
zaščite (merilo 1:25 000). |
2.2. Usmeritve
razvoja poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru (karte št. 1, 2,
3, 4, 5, 6, 7 in 8 v kartografskem delu plana) |
Za zagotovitev
skladnega in celovitega dolgoročnega prostorskega razvoja je potrebno
izoblikovati in izvajati tudi strategijo prostorskega razvoja poselitve,
pri čemer moramo upoštevati predvsem naslednje usmeritve: |
– trend stihijskega
naseljevanja v dobro dostopnih naseljih bomo ustavili z doslednim
izvajanjem urbanistične, zemljiške in komunalne politike, |
– boljšo oskrbo v
vseh območjih je pri sedanji poselitvi mogoče zagotoviti s krepitvijo
lokalnih centrov, ki morajo biti predvsem dobro dostopni gravitacijskemu
zaledju in mu nuditi ustrezno dnevno oskrbo, |
– odpiranje novih
delovnih mest v teh centrih pogojuje tudi delno priseljevanje
prebivalcev, kar dodatno krepi razvoj naselij in ustvarja pogoje za
večjo koncentracijo oskrbnih dejavnosti, |
– učinkovito
komunalno in stanovanjsko gospodarstvo bo mogoče zagotoviti z večjo
koncentracijo dejavnosti in z organiziranim urejanjem tistih naselij, ki
so vsaj delno komunalno že opremljena ali pa imajo vsestranske
dolgoročne razvojne možnosti, tako da je upravičeno usmerjati v njihovo
urejanje tudi večje začetne investicije, |
– zahtevna priprava
stavbnih zemljišč, visoka cena komunalne in energetske oskrbe, sedanja
in bodoča delovna mesta ter prometne povezave pogojujejo koncentracijo
in širitev poselitve v bolj urbanizirana območja občine in naselja s
potrebnimi dolgoročnimi potenciali za razvoj, |
– intenzivnejši
razvoj v občini je mogoč le pod pogojem, da se na podlagi vsestransko
preverjenih prostorskih možnosti in omejitev pravočasno izdela vsa
potrebna dokumentacija, da se zagotovi komunalna in prometna
infrastruktura ter da graditelji upoštevajo veljavno dokumentacijo, kar
se izvaja z ustreznim nadzorom nad posegi v prostor, |
– strateško je
potrebno na Vidmu vzpostaviti občinski center, ki bo zadovoljeval
upravne, kulturne, gospodarske, oskrbne in storitvene potrebe
prebivalcev Občine Dobrepolje, |
– smiselno je
usmerjati nekoliko hitrejši razvoj lokalnih centralnih naselij – centrov
bivših krajevnih skupnosti, vendar v mejah prostorskih možnosti, ki so v
večini naselij omejene, |
– za vsa ta naselja
bomo morali s prostorskimi izvedbenimi akti prednostno določiti površine
za stanovanjsko graditev, sicer se bo nadaljevala neorganizirana rast
naselij, |
– zagotovitev
poseljenosti v hribovitih in južnih območjih bomo dosegli le z
zavestnimi ukrepi kot so dobra prometna povezanost, možnost zaposlitve
kmetov – delavcev v bližini doma, zagotovitev osnovnega komunalnega
standarda in osnovne oskrbe, stimuliranje in usmerjanje razvoja
primarnih dejavnosti, možnosti načrtovane novogradnje stanovanjskih in
gospodarskih objektov, |
– varovanje vodnih
virov kot prednostna naloga skladnega prostorskega razvoja, zahteva
dosledno upoštevanje režimov varstvenih območij vodnih virov, kakor
tudi, glede na kraški teren, stalno spremljanje možnih vplivov iz
širšega območja, |
– sistematično
urejanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter preprečevanje
onesnaženja vodnih virov z drugimi posegi v prostor, je temeljni pogoj
in naloga za ustvarjanje zdravih bivalnih pogojev v občini, |
– s primerno
razmestitvijo in izvorom proizvodnih ter drugih dejavnosti v prostoru
bomo varovali okolje in postopoma izboljšali negativne vplive
dosedanjega razvoja: onesnaženje vode in zraka, hrup, neprimerna
preobrazba kmetijskih in gozdnih površin, degradirana območja,
|
– naravno in kulturno
dediščino bomo ohranili le z njenim pravočasnim vrednotenjem in
usklajevanjem z razvojem drugih dejavnosti, predvsem pa z zagotovitvijo
programa vključevanja območij ohranjanja narave in kulturne dediščine v
družbeno življenje, |
– pri usmerjanju
razvoja poselitve bomo morali doseči kvalitativni premik v procesu
urbanizacije in nasploh v omrežju naselij. Ta bi se moral odraziti tako
v razmestitvi dejavnosti po naseljih, v fizičnih prostorskih strukturah
naselij, v komunalni in energetski oskrbi, v prometnih povezavah med
naselji in v naseljih, kakor tudi v socioekonomskih dejavnikih ter v
načinu usmerjanja in usklajevanja razvoja v prostoru. |
Dolgoročna zasnova
organizacije dejavnosti v prostoru Občine Dobrepolje temelji tako na
specifičnih geografsko-prostorskih in ekoloških pogojih, kakor tudi na
ekonomskih in socialnih okvirih razvoja, ki pogojujejo uresničevanje
sprejetih ciljev dolgoročnega razvoja. |
Glede primernosti
prostora za prednostni razvoj posameznih dejavnosti bomo le-te
organizirali po naslednjih kategorijah v zanje primernih območjih:
|
Razvoj primarnih
dejavnosti |
– kmetijstvo bo v
Občini Dobrepolje ostalo pomembna gospodarska dejavnost, obdelovanje
kmetijskih zemljišč pa je povezano z razvojem obstoječih in novih
kmetijskih gospodarstev, |
– organizacija
dejavnosti gozdarstva, kmetijstva in črpanja kamnitih agregatov mora
biti podrejeno varstvenim režimom varovanja narave in vodnih virov,
|
– za pridobivanje
kamnitih agregatov smo izbrali lokacijo, ki ne bo v večji meri ogrožala
prebivalce in naravnega reda, na obstoječi lokaciji bomo organizirati
proizvodnjo tako, da bo čim manj moteča. Potrebno je zagotoviti
prostorske možnosti za delovanje in strokovno sanacijo in omogočiti del
prevoza materiala po železnici. V skladu z možnostmi, ki bodo dane ob
delovanju drugega dela kamnoloma in sodobnejšega obrata predelave
mineralne surovine (separacija), se bo tudi prostor na katerem deluje
zdaj kamnolom postopno saniral in namenil razširitvi obrtnih dejavnosti.
|
– dolgoročno se bo
varovalo območje kamnoloma ob Ponikvah, |
– ravninski osrednji
del občine je prednostno namenjen razvoju kmetijstva; posebna pozornost
v teh območjih velja varovanju kmetijske zemlje pred spremembo
namembnosti oziroma pravočasni uskladitvi dolgoročnih razvojnih potreb
naselij v teh območjih z interesi kmetijstva. Nujno je pospešeno izvesti
zložbe zemljišč (komasacije) v celotnem ravninskem delu občine,
|
– z melioracijami in
boljšo organizacijo kmetijstva (programi, pospeševalci) bomo usmerjali
trajnostno uravnotežen in sonaraven razvoj kmetijstva tudi v hribovitem
delu občine. |
Razvoj sekundarnih
gospodarskih dejavnosti |
– bo potekal na
obstoječih lokacijah, tako da bodo izrabile razpoložljiv prostor in v
novih obrtnih conah, |
– za razvoj
sekundarnih dejavnosti je potrebno predvideti tudi območja znotraj UO
naselij na lokacijah opuščenih kmetij (v kolikor to dopušča prostor).
|
Razvoj terciarnih
dejavnosti |
– razvoj terciarnih
dejavnosti (obrt, storitve, trgovina, turizem) bo mogoč v naseljih, kjer
je predvidena mešana raba prostora. To pomeni gradnjo obrtnih delavnic
ob stanovanjskih objektih z dovolj velikimi funkcionalnimi površinami in
že zgrajeno infrastrukturo. |
– ureditev omrežja
trgovin bo potekala skladno z investicijskimi možnostmi in stanovanjsko
izgradnjo, pri čemer bo potrebno zagotoviti dnevno oskrbo prebivalcev,
|
– gradnja obrtnih
objektov je možna tudi v novih obrtnih conah; v skladu s sprejetimi
izvedbenimi načrti ali s prostorskimi izvedbenimi akti za manjše enote,
|
– večja skladišča
bodo zgrajena v novih obrtnih conah (Struge, Predstruge) in v Stolarni,
|
– objekti za storitve
in trgovino bodo kot novogradnje ali adaptacije obstoječih poslovnih ali
stanovanjskih objektov zgrajeni v obstoječih naseljih, |
– turistična
dejavnost bo omogočena v centralnih naseljih, v turizem usmerjenih
kmetijah, na atraktivnih območjih ter na površinah ohranjanja narave in
kulturne dediščine. |
Razvoj kvartarnih
dejavnosti, |
– med katere sodijo
upravne službe, družbene dejavnosti, idr. in bodo organizirane na Vidmu
ter na že obstoječih lokacijah v posameznih krajevnih subcentrih,
|
– zagotovili bomo
ustrezno dostopnost do vrtcev čim večjemu številu otrok, |
– razširitev
obstoječih objektov za športno dejavnost za osnovno šolo na Vidmu, v
Ponikvah, Zagorici in v drugih naseljih, |
– kot dopolnitev
obstoječih zmogljivosti za kulturne dejavnosti bomo v največji možni
meri izkoristili obstoječo stavbno dediščino in predvsem novi Jakličev
dom, |
– zdravstveno varstvo
se bo še naprej razvijalo na obstoječi lokaciji, |
– z ustreznimi
rešitvami bomo poskrbeli tudi za socialno skrbstvo občanov. |
Organizacija ostalih
dejavnosti, |
– predvsem
stanovanjske graditve in infrastrukturnega omrežja je prednostno vezana
na omrežje naselij in njihove medsebojne povezave, |
– gradnjo počitniških
hiš bomo usmerjali v ureditvena območja naselij, namenjena gradnji
sekundarnih bivališč, |
– poleg že obstoječih
športnih igrišč bomo uredili tudi nove površine namenjene športnim in
rekreacijskim dejavnostim predvsem športno dvorano pri OŠ na Vidmu;
igrišče ob šoli v Ponikvah, |
– na območju SZ od
Predstrug bomo namenili prostor za športne, gostinske in turistične
namene – komercialni namen, |
– kot dejavnost
rekreacije v naravnem okolju z koriščenjem potenciala lovskih koč in
planinskih koč – ob Podgori, nad Strugami, pod Vodicami in v Kamen Vrh,
|
– športno vzletišče
na polju med Podtaborom in Potiskavcem. |
Zasnova namenske rabe
prostora |
(karte št. 1, 2, 3,
4, 7 v kartografskem delu plana) |
Zasnova namenske rabe
je prikazana na kartografskih prilogah v merilu 1:25.000 tako, da bo s
srednjeročnimi družbenimi plani omogočena njena dokončna uskladitev in
razmejitev po parcelnih mejah. Na kartah so prikazane naslednje
kategorije rabe prostora, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi in
sprejemanju srednjeročnih planov in pri izdelavi prostorskih izvedbenih
aktov (**- obvezna izhodišča Dolgoročnega plana RS in *- obvezna
izhodišča Dolgoročnega plana Občine Dobrepolje): |
– trajno varovana
kmetijska zemljišča -1. območje kmetijskih zemljišč** (karta št. 1),
|
– varovalni gozdovi**
(karta št. 1), |
– gozdovi s posebnim
namenom* (karta št. 1), |
– ureditvena območja
naselij** (karti št. 1, 2), |
– varstvena območja
vodnih virov** (karta št. 3), |
– trase in varstvena
območja infrastrukturnih objektov in naprav** (karta št. 4),
|
– varstvena območja
naravnih vrednot in kulturne dediščine ** (karta št. 7), |
– območja za obrambo
in zaščito **(karta št. 8). |
Znotraj ureditvenih
območij posameznih naselij je pri pripravi srednjeročnih planov potrebno
obvezno upoštevati izhodišča dolgoročnega programa, zasnovo
organizacije, namensko rabo in varovana |
območja v prostoru. V
srednjeročnem planu se ti elementi podrobneje razčlenijo predvsem s
programskimi zasnovami. |
Evidenca se tekoče
dopolnjuje z novimi podatki. |
V bližnji prihodnosti
se glede na predvidene posege v prostor ne bo bistveno spremenilo
obstoječe razmerje med gozdnimi, kmetijskimi, stavbnimi in nerodovitnimi
površinami. Za zagotovitev smotrne namenske rabe prostora moramo
upoštevati naslednje usmeritve in naloge: |
– za planirani
dolgoročni razvoj poselitve (naselja in infrastruktura: urejanje in
pridobivanje stavbnih zemljišč) mora biti temeljno vodilo racionalna
raba površin znotraj obstoječih naselij, s poudarkom na prenovi in
racionalnejši ureditvi sedanjih površin naselij, stavbnega fonda in
kompleksnih območij, |
– vsi zapolnitveni
posegi v naseljih morajo biti v fazah priprave izvedbenih aktov
preverjeni tako, da si ne bi zaradi kratkoročnih rešitev zapirali
dolgoročnejših smeri razvoja naselij in posameznih območij, |
– površine, namenjene
za dolgoročni razvoj naselij morajo biti praviloma manj kvalitetne
kmetijske in gozdne površine, |
– površine, ki so
dolgoročno predvidene za poselitev, izgradnjo infrastrukturnega omrežja
in druge posege v prostor, se do spremembe namembnosti obravnavajo kot
kmetijska oziroma gozdna zemljišča s tem, da niso dopustna vlaganja v ta
območja, ki imajo dolgoročni učinek (nasadi, melioracije); sprememba
namembnosti bo dokončno opredeljena v srednjeročnih planih, |
– skupna naloga
nosilcev razvoja kmetijstva in gozdarstva je opredelitev območij
zaraščanja in dolgoročne namenske rabe teh območij ter uskladitev
bilance površin, |
– zapuščanje
kmetijske zemlje v hribovitih območjih oziroma zaraščanje z gozdovi je
potrebno preprečevati s stimulativnimi ukrepi za ohranitev poselitve in
nadaljnjega razvoja kmetijskih gospodarstev v teh območjih, |
– za agrarne
operacije so določene obsežne površine v dolinskem območju občine,
|
– pri
agromelioracijah in komasacijah je potrebno pred posegi po parcelah
razmejiti površine za dolgoročni razvoj naselij in infrastrukture ter
kmetijstva, posege agromelioracij v skladu z zakonodajo uskladiti z
naravovarstvenimi in kulturnovarstvenimi smernicami (26. člen; Uradni
list RS, št. 144/03 – Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in
enostavnih objektov, pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez
gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in
pripadajočimi zemljišči), |
– pomembnejši posegi
na kmetijska in gozdna zemljišča so ureditve zbiralnikov vode,
|
– spremembe v obsegu
kmetijskih in gozdnih zemljišč od sedaj planiranega bodo potekale na
račun gradnje počitniških naselij (tudi zmanjšanja ureditvenih območij
počitniških naselij), na račun razširitve obrtne cone OC Struge ter
širitev zaradi povečanja UO naselij. (površine se bodo omejevale zaradi
varstva vodnih virov ter varstva območij ohranjanja narave in kulturne
dediščine), |
– Občinski svet
občine Dobrepolje (v nadaljevanju: OS) bo z odlokom opredelil površine
in režim za varstvena območja vodnih virov, kar bo vplivalo na zmanjšan
obseg posegov v ta območja in na način primarne rabe prostora,
|
– OS bo z odloki
opredelil površine in režim v območjih varstva naravnih znamenitosti in
kulturnih spomenikov, ki jih bo potrebno upoštevati tudi pri rabi
kmetijskih in gozdnih površin, |
– OS bo z odloki
opredelil velikost in režim za območja varovalnih gozdov in gozdov s
posebnim namenom, kjer bo potrebno upoštevati omejitve pri gospodarjenju
z gozdovi (upoštevani so tudi gozdovi zajeti v območja varstva naravnih
znamenitosti in kulturnih spomenikov), |
– za vsa degradirana
območja (sanitarne deponije, peskokopi itd.) je potrebno izdelati in
izvajati sanacijski program in rekultivirati območja po zaključeni
uporabi v gozdne ali kmetijske površine, oziroma za drug v naprej
opredeljen namen, |
– za zagotovitev
gradnje in obratovanja elektroprenosnega omrežja bo potrebno upoštevati
omejitve pri rabi prostora. |
Zasnova omrežja
naselij in načinov urejanja z vrstami prostorsko izvedbenih aktov (karta
2 v kartografskem delu plana) |
Osnovni cilj
dolgoročne zasnove in hierarhije omrežja naselij je optimalna povezava
naselij z različnimi funkcijami in zadovoljevanje skupnih potreb,
racionalna organizacija dejavnosti v prostoru in najprimernejša raba
površin. |
Izhodišče za zasnovo
omrežja naselij je planska tipologija naselij, ki izhaja iz analize
stanja in razvojnih možnosti vsakega posameznega naselja. Opredelitev
gravitacijskih območij je dodatno izhodišča za določitev hierarhije
naselij v omrežju središč. |
Dolgoročno bomo v
občini razvijali naslednje tipe naselij: |
– ruralna naselja
(tip A), |
– prevladujoča
ruralna naselja (tip B), |
– ruralno urbana
naselja (tip C), |
– prevladujoča urbana
naselja (tip D), |
– naselja mešanih
tipov (npr. BC, CD...) |
Naselje Videm (tip D)
je občinsko središče, z zaledjem 3500 prebivalci in pričakovanim
številom rasti prebivalcev naselja do 500 do leta 2020. Naselje sodi v
tip urbanega naselja, to je naselje, ki zagotavlja oskrbo bližnjih
pretežno ruralnih naselij z upravnim, družbenimi, oskrbnimi,
storitvenimi, proizvodnimi in drugimi dejavnostmi, ki zagotavljajo
ustrezen družbeni standard v vseh območjih občine in omogočajo temelje
za kulturni in gospodarski razvoj. Poudarek razvoja bo na vsebinskem in
kvalitetnem dopolnjevanju sedanjih funkcij in vsebin. Območje
urbanistične zasnove (v nadaljevanju UZ), jasno opredeljuje možne
širitvene površine za zagotovitev potrebnih razvojnih prostorskih
kapacitet. |
Naselja Ponikve (tip
C) in Pri cerkvi – Struge ter Lipa (tip C) se bodo razvijale v krajevna
lokalna središča (subcentralne vasi) z gravitacijskim zaledjem do 1000
prebivalcev, ki s sedanjo opremljenostjo še ne dosegata stopnje
centralnosti, v katero sta razvrščena. Zato je potrebno načrtno
usmerjati nove dejavnosti in poselitev, ki bodo omogočile razvoj
ustrezne stopnje centralnosti. Naselja imajo možnost zmerne demografske
rasti in lociranja novih zaposlitvenih zmogljivosti (drobno
gospodarstvo) za lokalno zaledje polkmečkega prebivalstva. |
Kompolje (tip BC) in
Predstruge (tip D) sta mikrolokacijska centra, ki zaradi bližine
močnejših središč izgubljata svojo prvotno (ruralno) funkcijo. V teh
naseljih moramo prednostno stimulirati razvoj osnovne oskrbe in lokacije
za obrtnike. |
Usmeritve za izdelavo
prostorskih izvedbenih aktov in s tem povezanim urbanističnim urejanjem
prostora so prikazane na isti karti po ureditvenih območjih naselij.
Opredeljene so glede na pretežno namensko rabo in enotne oblikovalske in
urejevalske značilnosti. |
Uresničevanje nalog v
zvezi z urejanjem prostora zahteva pripravo in sprejem ustreznih
prostorskih izvedbenih aktov za celotno območje občine v skladu z
zakonskimi določili. |
+-----------------------------------------------------------------------------+ |
| PLANSKA CELOTA
I. | |
+------+--------------+----------------+----------------+---------------------+ |
| Zap. |
Tip |Ime naselja | Prevladujoča | Način urejanja | |
| št.
|naselja | | morfologija | naselja s PIA | |
+------+--------------+----------------+----------------+---------------------+ |
|1
|C |Ponikve |razpršena |PUP – zaokrožitev | |
|
| |VL18-19 |gradnja |obstoječih gradbenih | |
|
| | | |struktur | |
|
| | | |dopolnitve gradnje-
| |
|
| | | |UrN za del naselja | |
+------+--------------+----------------+----------------+---------------------+ |
|2
|/ |nova obrtna |Območje obrtnih |ZN Uradni list RS, | |
|
| |cona |enot |št. 98/1999 | |
|
| |VL19 | | | |
+------+--------------+----------------+----------------+---------------------+ |
|
| |VL 18, 19 |odprti prostor |LN Obvoznica Ponikve | |
+-----------------------------------------------------------------------------+ |
| PLANSKA CELOTA II. | |
+-------+-------------+---------------+----------------+----------------------+ |
| Zap. |
Tip |Ime naselja | Prevladujoča |Način urejanja naselja| |
| št.
|naselja | | morfologija | s PIA | |
+-------+-------------+---------------+----------------+----------------------+ |
|3 |C
|Predstruge |obcestna |PUP – zaokrožitev | |
|
| |VL19, 20 |zasnova |obstoječih gradbenih | |
|
| | | |struktur | |
|
| | | |UrN za del naselja, | |
|
| | | |ZN (I. in II. faza) za| |
|
| | | |del naselja, | |
|
| | | |UrN za razširitev in | |
|
| | | |URN za sanacijo | |
|
| | | |območja kamnoloma | |
|
| | | |URN za kamnolom v | |
|
| | | |Ponikvah | |
+-------+-------------+---------------+----------------+----------------------+ |
|4
|A |Cesta |obcestna |PUP – zaokrožitev | |
|
| |VL20 |zasnova |obstoječih gradbenih | |
|
| | | |struktur | |
|
| | | |ZN za del naselja | |
+-------+-------------+---------------+----------------+----------------------+ |
|5
|A |Zdenska vas |vrstna zasnova |PUP – zaokrožitev | |
|
| |VL20, Ž1 | |obstoječih gradbenih
| |
|
| | | |struktur | |
|
| | | |ZN ali PUP za del | |
|
| | | |naselja | |
|
| | | | | |
+-------+-------------+---------------+----------------+----------------------+ |
|6
|drugo |Zdenska vas |Kmetijsko ob |LN – obvozna cesta – | |
|
| |VL20 |železnici in |občinska cesta – | |
|
| | |vasi |varianti | |
+-------+-------------+---------------+----------------+----------------------+ |
| |
| | | | |
+-------+-------------+---------------+----------------+----------------------+ |
|29.
|Centralno |Športni |Športno |UrN | |
|
|rekreacijsko |center |rekreacijsko | | |
|
|obm. |Predstruge |območje z | | |
|
| |VL19 |gostinsko in | | |
|
| | |turistično | | |
| |
| |ponudbo | | |
+-------+-------------+---------------+----------------+----------------------+ |
|7
|CD |Videm |obcestna |PUP – zaokrožitev | |
|
| |VL30 |zasnova |obstoječih gradbenih | |
|
| | | |struktur | |
|
| | | |UrN ali PUP za | |
|
| | | |razširitev šolskega | |
|
| | | |kompleksa in ureditev | |
|
| | | |osrednjega trga z | |
|
| | | |avtobusno postajo in | |
|
| | | |– UrN ali ZN (LN) za | |
|
| | | |gradnjo doma za | |
|
| | | |ostarele | |
+-----------------------------------------------------------------------------+ |
| PLANSKA CELOTA II. –
nadaljevanje | |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+ |
| Zap. | Tip
|Ime naselja | Prevladujoča |Način urejanja naselja| |
| št.
|naselja | | morfologija | s PIA | |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+ |
|8
|A |Kračice |razpr. gradnja, |PUP (I. faza) | |
|
| |VL30 |območje počit. |širitev PUP – II. faza| |
|
| | |hiš | | |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+ |
|9
|A |Podgora |vrstna zasnova |PUP – zaokrožitev | |
|
| |VL30,40 | |obstoječih gradbenih | |
|
| | | |struktur | |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+ |
|10
|A |Mala vas |obcestna zasnova |PUP – zaokrožitev | |
|
| |Ž21 | |obstoječih gradbenih | |
|
| | | |struktur | |
|
| | | |UrN za del naselja | |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+ |
|11
|A |Zagorica |vrstna zasnova |PUP, zaokrožitev | |
|
| |Ž21 | |obstoječih gradbenih | |
|
| | | |struktur za del | |
| |
| | |naselja | |
|
| | | | | |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+ |
|12
|A |Brezje |obcestna zasnova |PUP – zaokrožitev | |
|
| |Ž31 | |obstoječih gradbenih | |
|
| | | |struktur | |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+ |
|13
|A |Podpeč |vrstna zasnova |PUP – zaokrožitev | |
|
| |VL30 | |obstoječih gradbenih | |
|
| | | |struktur | |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+ |
|14
|A |Bruhanja |vrstna zasnova |PUP – zaokrožitev | |
|
| |vas | |obstoječih gradbenih | |
|
| |VL30,Ž21 | |struktur
| |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+ |
|16
|BC |Kompolje |vrstna zasnova |PUP (zaokrožitev | |
|
| |Ž31 | |obstoječih gradbenih | |
|
| | | |struktur), | |
|
| | | |ZN za del naselja | |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+ |
|30
|zaselek |Jager |razpršena |PUP – zaokrožitev | |
|
| |Ž31 |gradnja |obstoječih grajenih | |
|
| | | |struktur z | |
|
| | | |zapolnitvijo vmesnih | |
|
| | | |površin | |
+-----------------------------------------------------------------------------+ |
| PLANSKA CELOTA
III. | |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+ |
| Zap. |
Tip |Ime naselja | Prevladujoča |Način urejanja naselja| |
| št.
|naselja | | morfologija | s PIA | |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+ |
|17
|A |Vodice |razpršena |PUP – dopolnitve za | |
|
| |VL9 |gradnja |kmet. namene in za | |
|
| | | |počitniško in | |
|
| | | |stanovanjsko gradnjo, | |
|
| | | |kot zaokrožitev | |
|
| | | |obstoječih gradbenih | |
|
| | | |struktur | |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+ |
|18
|A |Hočevje |obcestna zasnova |PUP – zaokrožitev | |
|
| |Ž12 | |obstoječih gradbenih | |
|
| | | |struktur | |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+ |
|19
|A |Gregorovce- |razprš. gradnja, |PUP – Zaokrožitev | |
|
| |Pekel |območje počit. |obstoječih gradbenih | |
|
| |Ž12, 13 |hiš |struktur | |
|
| | | | | |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+ |
|31.
|A |Hrib |Kmetije – samina |PUP – Zaokrožitev | |
|
| |Ž12 | |obstoječih gradbenih | |
| |
| | |struktur | |
+-----------------------------------------------------------------------------+ |
| PLANSKA CELOTA
IV. | |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+ |
| Zap. |
Tip |Ime naselja | Prevladujoča |Način urejanja naselja| |
| Št.
|naselja | | morfologija | s PIA | |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+ |
|20 |A
|Tisovec |obcestna zasnova |PUP, zaokrožitev | |
|
| |Ž33 | |obstoječih gradbenih | |
|
| | | |struktur | |
|
| | | | | |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+ |
|21
|A |Četež pri |obcestna zasnova |PUP- zaokrožitev | |
|
| |Strugah | |obstoječih gradbenih | |
|
| |Ž42 | |struktur | |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+ |
|22
|A |Potiskavec |gručasta zasnova |PUP- zaokrožitev | |
|
| |Ž42 | |obstoječih gradbenih | |
|
| | | |struktur | |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+ |
|23
|A |Kolenča |razpršena |PUP – zaokrožitev | |
|
| |vas, Tržič, |gradnja |obstoječih gradbenih | |
|
| |Paka, | |struktur | |
|
| |Ž42, 43 | | | |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+ |
|24
|C |Pri Cerkvi |obcestna zasnova |PUP- zaokrožitev | |
| |
|–Struge, | |obstoječih gradbenih | |
|
| |Lipa | |struktur | |
|
| |Ž43 | |UrN za del naselja (I.| |
|
| | | |faza) | |
|
| | | |ZN za del naselja (II.| |
|
| | | |faza) | |
|
| | | |ZN za del naselja III.| |
|
| | | |faza | |
|
| | | |ZN za del naselja VI. | |
|
| | | |faza | |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+ |
|32
|Obrtna |Pri Cerkvi |Obrtna cona |PUP za vse cone | |
|
|c. |–Struge, | |obcestnega pasu za | |
| |
|Lipa | |določene dejavnosti in| |
|
| |Ž43 | |ZN II faza za del cone| |
|
| | | |– razvojni potencial | |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+ |
|
| | | | | |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+ |
|25
|A |Podtabor |obcestna zasnova |PUP- zaokrožitev | |
|
| |Ž43 | |obstoječih gradbenih | |
|
| | | |struktur | |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+ |
|26
|A |Rapljevo |obcestna zasnova |PUP -zaokrožitev | |
|
| |R3,4 | |obstoječih gradbenih | |
|
| | | |struktur | |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+ |
|27
|A |Kukovo |obcestna zasnova |PUP, zaokrožitev | |
|
| |R4,5,15 | |obstoječih gradbenih | |
|
| | | |struktur ZN za del
| |
|
| | | |nasela | |
+------++-------------+-------------+-++---------------++---------------------+ |
Zasnova vodnega
gospodarstva |
(karta 3 v
kartografskem delu plana) |
Glavna naloga na
področju oskrbe z vodo je izboljšanje oskrbe v celotni občini
Dobrepolje; namestitev dodatnih črpalk in raziskovanje in odpiranje
novih virov, rekonstrukcija omrežja. Vodni viri so nezadostni za
planirano število prebivalcev in za zmerno nadaljnjo rast. Nujna je
dobra omrežna navezava na območja, kjer je pitne vode več, in oskrbeti
vsa naselja s tekočo vodo. |
Do prejema uradnih
evidenc pravnih režimov vodnih zemljišč – evidence MOP, bomo upoštevali
znana območja poplavnih voda in v okviru danih podatkov skrbeli, da na
teh zemljiščih ne bo dopustnih posegov, ki bi ogrožali nemoten odtok
poplavnih vod, oziroma bili v neskladju z določili zakonodaje, ki določa
dopustna poseganja na poplavnih površinah – ogroženih območjih.
|
Zasnova komunalnega
in energetskega omrežja |
(karta 4 v
kartografskem delu plana) |
Odvajanje odpadnih
voda: |
Glavna naloga je
izgradnja kanalizacijskega omrežja v občini in obvezno priključevanje
vseh območij na to omrežje. Do sedaj je zgrajena ČN Potiskavec Struge.
Izgrajena bo tudi čistilna naprava pri Bruhanji vasi, na katero bo možno
priključiti del kanalizacijskega sistema. |
Pokopališča:
|
Pokopališča bomo
urejali in po potrebi tudi širili na sedanjih lokacijah. Način urejanja
se bo določal ob znanem obsegu posega v prostor. |
Zbiranje in ravnanje
z odpadki: |
V celotnem območju
Občine Dobrepolje bomo zagotovili redno zbiranje in odvažanje komunalnih
odpadkov. |
Ravnanje s posebnimi
odpadki bomo organizirali na regionalni ravni. |
Oskrba z električno
energijo: |
Oskrba z električno
energijo bo zagotovljena s postopno izgradnjo srednjenapetostnega
omrežja, transformatorskih postaj in nizkonapetostnega omrežja. Za
predvidene povezave z 20kV nadzemnimi daljnovodi in za obstoječe 20kV
nadzemne daljnovode je potrebno rezervirati oziroma upoštevati koridor
širine 30m. |
Oskrba s toplotno
energijo: |
Na področju oskrbe z
energijo je zaradi neugodnih klimatskih razmer prednostnega pomena izbor
primernega vira za pridobivanje toplote. Ob pričakovanem prostorskem
razvoju bi bila najprimernejša kombinirana oskrba z lesno biomaso z
lokacijo v neposredni bližini blokovnih objektov ali v strnjenem naselju
ali s plinom, kar bi tudi zmanjšalo potrebe po električni energiji.
|
Občina si bo v skladu
z sodobnimi tokovi preskrbe z obnovljivimi energetskimi viri zagotovila
ustrezno lokacijo za zbiranje lesne mase in za njeno predelavo v lesne
stiskance (brikete). S tem se odprejo nova delovna mesta, ter posredno
oskrbi območje občine z lastnih energetskim potencialom za pridobivanje
toplotne energije oziroma, da se lesni odpadki porabijo za korist
toplotne postaje – ogrevanje Vidma. |
Zasnova prometnega
omrežja |
(karta 5 v
kartografskem delu plana) |
Prometno omrežje in
naprave: |
Zasnova prometnega
omrežja, naprav in ureditev ter kriteriji za urejanje so prikazani v
kartografskem delu. Njihovo vzdrževanje poteka v skladu z veljavno
zakonodajo. |
Osnovno cestno
omrežje: |
Nosilec cestnega
prometa v Občini Dobrepolje je regionalna cesta, ki preko Ponikev in
Predstrug povezuje center občine z Zdensko vasjo proti Grosupljem naprej
z avtocesto. Prečno na to regionalno cesto se navezuje regionalna cesta,
ki povezuje Videm z Smuko – občinama Kočevje in Žužemberkom. V fazi
načrtovanja sta obvozni cesti – regionalna cesta mimo Ponikev in
občinska cesta mimo Zdenske vasi – lokaciji sta prikazani (druga
variantno) v kartografski dokumentaciji in kartografskem delu.
|
V občini se načrtuje
tudi novo postajališče za tovorna vozila v Strugah, saj manjši poslovni
subjekti nimajo zadosti možnosti za zakonsko določene površine.
|
Bencinski servis:
|
V občini načrtujemo
izgradnjo bencinskega servisa, na primernem prometnem vozlišču.
|
Železnica:
|
Razprave o razvoju
železniškega omrežja omenjajo tudi možnost planiranja posodobitve
železniške proge. Predvideva se izgradnja železnice in obnova
industrijskega tira za potrebe prevoza materialov – kamnolom.
|
Za vse posege v 200 m
varovalnem progovnem pasu železnice je potrebno upoštevati veljavni
Zakon o temeljih varnosti v železniškem prometu in Pravilnik o pogojih
za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja in
postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu (Uradni list SRS, št.
2/87), glede minimalnih odmikov vseh bodočih objektov od osi skrajnega
tira, gradnje protihrupne zaščite, če se pokaže za potrebno in zaščito
vseh morebitnih kovinskih delov v zemlji proti vplivu blodečih tokov v
prihodnosti elektrificirane železniške proge. |
Javni potniški in
blagovni promet: |
Z javnim potniškim
prometom bodo naselja v območju Občine Dobrepolje predvsem dobro
povezana z Ljubljano, Grosupljem pa tudi z ostalimi naselji in območji.
Linija javnega avtobusa poteka regionalni cesti skozi Videm, kjer bo
urejena tudi nova avtobusna postaja. Avtobusne postaje v ostalih
naseljih bodo urejene na sedanjih točkah oziroma jih bomo po potrebi
premaknili na ustreznejše lokacije. |
Peš in kolesarske
poti: |
Sistem peš in
kolesarskih poti bo določen s prostorskimi izvedbenimi akti, še posebej
v povezavi s stanovanjskimi, rekreacijskimi in drugimi površinami, ki so
pomembne za dostop do delovnih mest. Pomembno je vzdrževanje okoliških
poljskih poti za kolesarjenje. Načrtuje se nova kolesarska povezava med
Predstrugami in Ponikvami in sicer kot republiška regionalna kolesarska
cesta, ter lokalna tudi za potrebe funkcionalno oviranih oseb, med
Vidmom in Kompoljami. Za vse ostale poljske poti in medkrajevne
prometnice se predvideva, da se urejajo tako, da se omogoči odvijanje
kolesarskega prometa. Občina bo pri načrtovanju kmetijskih zemljiških
operacij upoštevala tudi potrebe izgradnje prometnega omrežja.
|
Zasnova TT omrežja
|
(karta 6 v
kartografskem delu plana) |
Telekomunikacijsko
omrežje |
Telefonski naročniki
v naseljih na območju Občine Dobrepolje bodo priključeni na KATC (končno
avtomatsko telefonsko centralo). |
Pošta |
Pošta bo na Vidmu in
v Strugah. |
Za območje Občine
Dobrepolje, so bile v letu 2002 izdelane nove strokovne podlage za
varstvo območij ohranjanja narave in kulturne dediščine, ki so obvezno
izhodišče pri pripravi sprememb in dopolnitev prostorskega plana.
(Gradivo so pripravili Zavod RS za varstvo narave, Zavod za varstvo
kulturne dediščine Slovenije (januar 2002)). |
Zasnova varstva
območij ohranjanja narave |
(kartografski del
plana 7) |
Poseganje, ki bi
razvrednotilo oziroma okrnilo kvaliteto območij ohranjanja narave,
zavarovanega območja ali ogrozilo biotsko raznovrstnost, je nedopustno.
Biotsko raznovrstnost, naravne vrednote in zavarovana območja je po ZON
potrebno aktivno vključevati v urejanje prostora ter rabo in
izkoriščanje naravnih dobrin ter ukrepe varstva kulturne dediščine na
način, ki ga določa zakon. |
Za posege na
območjih, ki so v Naravovarstvenih smernicah za pripravo sprememb in
dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana
Občine Dobrepolje (ZRSVN, januar 2002), ki so sestavni del planskih
podlag, opredeljene kot območja ohranjanja narave, je potrebno skladno z
določili Zakona o ohranjanju narave (ZON; Uradni list RS, št. 56/99,
31/00) pridobiti naravovarstveno soglasje. Naravovarstveno soglasje se
izda, če so posegi v skladu z usmeritvami, izhodišči in pogoji, ki so
predpisani na podlagi ZON. |
V primeru, kjer je
predpisan postopek presoje vplivov na okolje se naravovarstveno soglasje
nadomesti z okoljevarstvenim soglasjem. |
Na območjih naravnih
vrednot in zavarovanih območij je potrebno upoštevati naslednje
smernice: |
– posegi v naravo, ki
vključujejo tudi posege v prostor, se morajo planirati, načrtovati in
izvajati tako, da ne okrnijo narave, |
– načrtovanje posegov
v prostor mora temeljiti na predhodni analizi naravnih značilnosti
prostora, |
– v največji meri
varovati naravne vrednote na mestu samem, |
– v postopkih
načrtovanja, rabe ali izkoriščenja naravnih dobrin in urejanja prostora
mora pristojni državni ali lokalni organ izvesti tisto odločitev, ki ob
približno enakih učinkih izpolnjuje merilo najmanjšega možnega poseganja
v naravo in v primeru obstoja alternativnih tehničnih možnosti za
izvedbo posega ne okrni narave, |
– nosilec posega v
naravo ali izvajalec dejavnosti mora delovati tako, da v čim manjši meri
posega v naravo ter po zaključku posega ali dejavnosti približa stanje v
naravi tistemu, ki je bilo pred posegom oziroma dejavnostjo,
|
– vsakdo, ki posega v
naravo oziroma v habitat populacij rastlinskih in živalskih vrst, mora
uporabljati načine, metode in tehnične pripomočke, ki prispevajo k
ohranjanju ugodnega stanja vrste, |
– posegi v naravo, ki
lahko ogrozijo biotsko raznovrstnost, naravno vrednoto ali zavarovano
območje in za katere ni potrebno pridobiti dovoljenja po predpisih o
urejanju prostora in po drugih predpisih, se opravljajo na podlagi
dovoljenja za poseg v naravo na podlagi ZON. Dovoljenje za poseg v
naravo se izda na podlagi naravovarstvenega soglasja. |
Poleg že opredeljenih
območij ohranjanja narave je velikega pomena tudi opredelitev območij
pričakovane naravne vrednote (OPNV). Namen opredelitve OPNV je
spremljanje zemeljskih del oziroma vseh tistih posegov v naravo, pri
katerih se lahko odkrije geološka ali geomorfološka naravna vrednota, ki
jo pred pričetkom posega pokrivajo tla in vegetacijski pokrov. Tako je
glede na vrsto posega potrebno: |
– pri velikih
posegih, ki so povezani z obsežnimi zemeljskimi deli, kot so avtoceste,
železnice, plinovodi, rudarska dejavnost, obvezno izvajati nadzor nad
zemeljskimi deli, |
– pri manjših posegih
seznaniti investitorje z morebitnim geološkim nadzorom med zemeljskimi
deli, |
– novo odkrite
objekte geološke dediščine varovati glede na možnosti in situ oziroma ex
situ, v kolikor pa ni možno izvesti opisanih načinov varstva, je obvezno
natančno dokumentiranje najdb (ohranjanje na mestu odkritja in situ ali
v ustrezni zbirki ex situ). |
Seznam objektov in
območij ohranjanja narave: |
(republiških obveznih
izhodišč, zavarovanih in predlaganih za zavarovanje) |
1. Republiška obvezna
izhodišča: |
+--------+-----------------------+----------------+---------------------------+ |
|ŠT. ND.
|IME_ND |STATUS |ZVRST obm. ohranjanja | |
|
| | |narave | |
+--------+-----------------------+----------------+---------------------------+ |
|24
|Podpeška jama |NS (Uradni list |GEOM.PODZEMELJSKA-HIDR-ZOO | |
|
| |RS, št. 49/92 | | |
+--------+-----------------------+----------------+---------------------------+ |
|34
|Krviška okroglica |predlog za NS |GEOM.PODZEMELJSHA-ZOO | |
+--------+-----------------------+----------------+---------------------------+ |
2. Predlog za
zavarovanje območja kot naravnega rezervata |
+--------+------------------------+----------------+--------------------------+ |
|ŠT. ND.
|IME_ND |STATUS | ZVRST obm. ohranjanja | |
|
| | |narave | |
+--------+------------------------+----------------+--------------------------+ |
|33 |Mlake
pri Kompoljah |predlog za NR |BOTANIČNA-ZOO | |
+--------+------------------------+----------------+--------------------------+ |
3. Naravni spomeniki
in spomeniki oblikovane narave: |
(zavarovani oziroma
predlagani za zavarovanje) |
+-----+----------------------------+---------------+--------------------------+ |
|ŠT.
|IME_ND |STATUS | ZVRST obm. ohranjanja
| |
|ND.
| | |narave
| |
+-----+----------------------------+---------------+--------------------------+ |
|3
|Predstruge – smreka |Predlog za NS |DENDROLOŠKA
| |
+-----+----------------------------+---------------+--------------------------+ |
|4 |Ponikve –
tepka |Predlog za NS |DENDROLOŠKA | |
+-----+----------------------------+---------------+--------------------------+ |
|9 |Lipov gaj
pri cerkvi Sv. |SON (Uradni |OBLIKOVANA | |
|
|Antona |list RS, št. |
| |
|
| |1/96) |
| |
+-----+----------------------------+---------------+--------------------------+ |
|10
|Svetoantonska jama |NS (Uradni |GEOM.PODZEMELJSKA
| |
|
| |list RS, št. |
| |
| |
|1/96) | | |
+-----+----------------------------+---------------+--------------------------+ |
|23 |Podpeč –
lipa pri cerkvi Sv.|Predlog za NS |DENDROLOŠKA | |
|
|Martina | |
| |
+-----+----------------------------+---------------+--------------------------+ |
|25 |Podpeč –
tisa |Predlog za NS |DENDROLOŠKA | |
+-----+----------------------------+---------------+--------------------------+ |
|37 |Mala gora
– tisa |Predlog za NS |DENDROLOŠKA | |
+-----+----------------------------+---------------+--------------------------+ |
|57 |Mokovec v
odd. 23/Struge |Predlog za NS |DENDROLOŠKA | |
+-----+----------------------------+---------------+--------------------------+ |
|61 |Mala gora
– bukev |Predlog za NS |DENDROLOŠKA | |
+-----+----------------------------+---------------+--------------------------+ |
|62 |Bukev v
odd. 10a/Struge |Predlog za NS |DENDROLOŠKA | |
+-----+----------------------------+---------------+--------------------------+ |
|63 |Bukev v
odd. 10a/Struge |Predlog za NS |DENDROLOŠKA | |
+-----+----------------------------+---------------+--------------------------+ |
Zasnova varstva
kulturne dediščine |
(kartografski del
plana 7) |
Z aktivnim
vključevanjem kulturne dediščine v prostorski razvoj bomo zagotovili
predvsem njeno varovanje kot dobrino splošnega pomena, prispevali k
njeni trajni ohranitvi kot delu določenega okolja oziroma preprečili
njeno poškodovanje, propadanje in rušenje. Za potrebe prostorskega
planiranja in urbanističnega načrtovanja se poleg objektov dediščine
varuje tudi določena okolica varovane dediščine s čimer bomo
zagotavljali vizualno in funkcionalno prostorsko integriteto varovane
kulturne dediščine. |
Prepletanje različnih
novih dejstev o prostoru povzroča neskladja z do leta 1998 predvidenimi
in sprejemljivimi posegi v prostor. Občina bo ob pripravi dokumentacije
skrbela, da se stanje uporabnosti prostora ne bo manjšalo, oziroma da se
bodo izvajala vsa potrebna dela, ki bodo varovala tako objekte in
območja kulturne dediščine kot rabo prostora, ki je pripeljala do tega,
da so ta območja sploh bila evidentirana kot kulturna dediščina.
|
Evidenca kulturne
dediščine v Občini Dobrepolje ter usmeritve za njeno varstvo in
vzdrževanje so opredeljene v gradivu ''Strokovne podlage s področja
varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih
sestavin dolgoročnega plana Občine Dobrepolje'' (Zavod za varstvo
kulturne dediščine Slovenije), ki je sestavni del strokovnih podlag
dolgoročnega plana Občine Dobrepolje in predstavlja obvezno izhodišče
pri nadaljnjem planiranju. |
Občinski svet občine
Dobrepolje bo z odloki opredelil površine in režim v območjih varstva
kulturnih spomenikov, pri čemer bo potrebno za posamezno namensko rabo
prostora upoštevati predvsem naslednje varstvene usmeritve in pogoje:
|
– za območja
kmetijskih zemljišče iz vidika varstva arheološke in kulturnokrajinske
dediščine, |
– območja za
raziskovanje in izkoriščanje rudnin iz vidika varstva stavbne in
kulturnokrajinske dediščine, |
– ureditvena območja
naselij iz vidika ohranjanja celovitosti varovanih območij in varovanja
vplivnega območja, |
– območja za turizem
– načrtno vključevanje pomembnejših območij kulturne dediščine in
razvojnih nalog kulturne dediščine, |
– infrastruktura
izven naselij z vidika arheološke, krajinske in prostorsko dominantne
stavbne dediščine. |
Seznam objektov in
območij kulturne dediščine: |
(republiških obveznih
izhodišč, zavarovanih in predlaganih za zavarovanje) |
1. Republiška obvezna
izhodišča |
E 559 Ponikve –
Domačija Gačnik |
E 867 Zdenska vas –
Domačija Zdenska vas 17 |
E 868 Zdenska vas –
Hiša Zdenska vas 44 |
UR 866 Zdenska vas –
Naselje Zdenska vas |
2. Razglašeni
spomeniki |
U 1757 Ponikve pri
Rašici – Cerkev Sv. Florjana |
U 511909 Zdenska vas
– Cerkev Sv. Antona z lipami in vplivnim območjem |
U 11368 Zdenska vas –
Lipov gaj pri cerkvi Sv. Antona |
3. Predlogi za
razglasitev |
A 590314 Vodice –
Arheološko območje Limberk |
E 559 Ponikve –
Domačija Gačnik |
E 867 Zdenska vas –
Domačija Zdenska vas 17 |
U 511954 Hočevje –
Cerkev Sv. Jožefa |
U 511983 Videm –
Cerkev Sv. Križa z vplivnim območjem |
U 511984 Videm –
Pokopališče |
U 511985 Videm –
Spomenik |
U 511990 Podgorica
Cerkev Roženvenske Matere Božje z vplivnim območjem |
U 511992 Podpeč –
Cerkev Sv. Martina z lipo in vplivnim območjem |
U 512004 Tisovec –
Cerkev Sv. Petra |
U 512006 Pri cerkvi –
Struge – Cerkev Sv. Avguština z vplivnim območjem |
Z 511954 Predstruge
Spomenik žrtev NOB |
Z 9665 Videm v
Dobrepolju – Nagrobnik družine Drobnič |
Z 511962 Videm v
Dobrepolju – Spomenik padlim v prvi svetovni vojni |
Z 511968 Mala vas v
Dobrepolju – Spomenik padlim v NOB |
Z 511972 Kompolje –
Spominska plošča padlim v NOB |
Z 511973 Pri cerkvi –
Struge – Spomenik padlim v NOB |
Razvoj obrambe in
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: |
(tematska karta –
kartografski del št. 8) |
Dolgoročne cilje
razvoja obrambe in zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami bomo
uresničevali v skladu z usmeritvami pristojnega ministrstva in z
upoštevanjem vseh za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
obveznih prostorskih omejitev in z izvajanjem vseh v ta namen
predvidenih posegov. |
Varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami |
Pristojna služba
Občine Dobrepolje je predvidela potrebna območja za posamezne aktivnosti
za potrebe zaščite in reševanja – civilne zaščite, ki se pri odločanju o
dopustnosti spremembe namembnosti območij prednostno upošteva kot
občinsko obvezno izhodišče. Pri poseganju v prostor bo potrebno
upoštevati tudi evidence eventualnih poplavnih površin ob vodotokih.
Določitev v kartografski dokumentaciji prikazanih ogroženih poplavnih
površin je zaradi pomanjkanja uradnih podatkov, nastala na podlagi
poznavanja prostora domačega prebivalstva. V kartografskem delu, pa so
kot poplavne površine prikazana prevelika območja, da bi bil možen
prenos iz merila 1: 25 000 v merilo 1: 5 000. Na prisojnem ministrstvu
se bo meja poplavnih 100 letnih voda za območje Občine Dobrepolje šele
pripravila v ustrezni kartografski obliki. |
Za zasilna bivališča,
dekontaminacijske centre za ljudi in sredstva, za nastanitev ogroženega
ali prizadetega prebivalstva in za možnosti hitrega prevoza z zračnim
prometom, so v posebnih strokovnih gradivih določene in v prostorskem
planu varovane dvonamenske površine in objekti. |
Za uspešno
izpolnjevanje zaščitnih nalog bomo omogočali usposabljanje prebivalcev,
zlasti mladine, ki jo je potrebno kadrovsko izpopolniti in tehnično
izobraževati. Ob vsesplošnem usposabljanju prebivalstva za naloge
civilne zaščite bo posebna skrb namenjena usposabljanju in materialni
krepitvi tistih enot civilne zaščite, ki imajo glede na naloge v urbanih
sredinah najpomembnejšo nalogo. Poudarek bomo še naprej dajali
zagotavljanju pogojev za izvajanje najpomembnejših ukrepov CZ, vključno
z vzdrževanjem in projektiranjem zakonsko določenih zakloniščnih
prostorskih kapacitet. |
2.3. Podrobnejše
usmeritve za razvoj Dobrepoljske in Struške doline |
Podrobnejše usmeritve
izhajajo iz posebnega analitičnega dela "Analiza možnosti dolgoročnega
razvoja doline Gornje Krke in Dobrepoljske doline". |
Območje podrobnejših
usmeritev obsega Dobrepolje in sicer funkcionalno območje dobrepoljske
doline. |
Skupni interesi in
cilji dolgoročnega razvoja: |
1. Optimalno
izrabljanje vseh naravnih potencialov prostora, zlasti še: |
1.1. potencialov za
pridelavo poljščin in krmnih rastlin |
1.2. potencialov za
razvoj gozdarstva |
1.3. potencialov za
razvoj izletniškega turizma in rekreacije |
1.4. potencialov za
pridobivanje gradbenih materialov, toda na način, ki ne bo degradiral
drugih potencialov ali kakovosti življenjskega okolja. |
2. Ohranjanje in
vzdrževanje v največji možni kakovosti območij ohranjanja narave in
kulturne dediščine ter kakovosti življenjskega okolja za prebivalce
doline. |
3. V največji možni
meri izboljšati delovne in življenjske možnosti in razmere za prebivalce
doline. |
Opredelitve za razvoj
dejavnosti v prostoru |
Kmetijska zemljišča
|
Razvoj kmetijstva bo
potekal v postopkih spremembah in intenzifikaciji sedanjih oblik
pridelave v okviru izboljšav pridelovalnih postopkov, izboljšav
kakovosti z melioracijami in zložbami z možnimi krčitvami zaraščenih
zemljišč. Krčitve in melioracije bodo manjšega obsega v okviru tistih
zemljišč, ki so opredeljena kot kmetijska, čeprav na njih sedaj ni
kmetijske rabe in če bo za to obstojal interes lastnikov. |
Zaraščajoča se
kmetijska zemljišča se lahko meliorirajo tudi za saditev hitrorastočih
drevesnih vrst, če se s tem ne poslabšuje raba sosednjih kmetijskih
zemljišč, pri čemer zemljišča ohranijo kmetijsko namembnost. Predvideni
ukrepi za melioracijo kmetijskih zemljišč se nanašajo na popravke in
vzdrževanje že izvedene melioracije Videm – Podgora, melioracije in
komasacije se lahko izvajajo na vseh zemljiščih 1. in 2. območja
kmetijskih zemljišč, v skladu s pozitivnimi predpisi in če za to obstaja
interes lastnikov. |
Razmejitev med
kmetijskimi in gozdnimi površinami opredeljuje osnovni okvir, znotraj
katerega lahko prihaja do sprememb stanja zemljišč glede na druge
dejavnike, ki vplivajo na kmetijsko pridelavo, ohranijo pa pravni status
zemljišč, tudi v primeru, ko so opredeljena kmetijska zemljišča
zaraščena z gozdnim drevjem. |
Kmetijska pridelava
ostaja v okviru sedanjih oblik pridelovalnih enot, pri čemer nosilci
razvoja, kmetje, KZ Dobrepolje, kmetijsko pospeševalna služba in občina
Dobrepolje prevzamejo naloge iz DP. |
Kmetijska zemljišča
so opredeljena kot: |
– zemljišča trajno
namenjena kmetijski rabi – najboljša kmetijska zemljišča |
– druga kmetijska
zemljišča |
Na prvem območju
kmetijskih zemljišč je mogoča le kmetijska raba v skladu z opredelitvami
kmetijskih razvojnih načrtov ter v skladu z opredelitvami DP. Zemljišča
drugega območja je mogoče v skladu z dolgoročnim planom, s srednjeročnim
planom ali prostorsko izvedbenimi akti predvideti tudi za nekmetijske
namene. Na zemljiščih prvega in drugega območja se lahko izvedejo
kmetijske melioracije in zemljiške operacije v skladu s predhodno
izdelanim načrtom. Prav tako je potrebno pri melioracijskem poseganju v
kmetijska zemljišča spoštovati in kreativno izrabiti vse zatečene prvine
naravne prvobitnosti in kulturnega vzorca, prostorske smeri ter splošne
značilnosti krajinske slike, kot so opredeljene v analizi možnosti
dolgoročnega razvoja. Prepovedano je zasipanje kraških vrtač in
požiralnikov. |
Poljedelstvo
|
Pridelovanje poljščin
bo prilagojeno oblikam, ki jih razvija zasebno kmetijstvo. Prehajanje
rabe zemljišč iz travinja v njive in obratno, se s tem dokumentom ne
omejuje ali usmerja. |
Živinoreja
|
Razvoj živinoreje bo
vezan na sprejeto strategijo razvoja kmetijstva v državi. Tudi v bodoče
naj bi se izrabljale sedanje hlevske zmogljivosti v zasebnem sektorju.
Mogoče je določiti nove lokacije za gradnjo sodobnih kmetij, v skladu z
sodobno zakonodajo in z nadzorovanim prilagajanjem zahtevam sodobnega
“evropskega” kmetijskega gospodarstva. Obseg dejavnosti bo omejevan z
normativi, ki določajo mejo dopustne obremenitve prostora – kmetijskih
zemljišč z gnojenjem. |
Gojenje hitrorastočih
drevesnih vrst |
Pobude, ki bi nastale
v zasebnem kmetijstvu za gojenje hitrorastočih drevesnih vrst, se
usmerjajo na zaraščajoča se, ali že zaraščena kmetijska zemljišča. Z
ureditvijo takih nasadov zemljišča ne postanejo gozdna, temveč ohranjajo
status kmetijskih zemljišč. |
Gozdarstvo
|
V območju robov
doline sta dve kategoriji gozdov: |
– lesno proizvodni
gozdovi ter |
– gozdovi s posebnim
namenom. |
Z gozdnogospodarskim
načrtom so poleg že opredeljenega gozda s posebnim namenom – Gorica
vzhodno od Vidma, definirani tudi vmesni otoki gozda s posebnimi
vsebinami. Občina ima interes uvedbe tega statusa tudi za gozdna
področja vidno izpostavljena kvalitetnega roba doline. Ti se bodo z
odlokom razglasili za gozdove s posebnim pomenom. Tak odlok bo poleg
drugega odločal še: |
– strogo prepoved
sečnje na golo |
– izdelavo presoje
vplivov na okolje kot del načrta za vse večje gozdnogospodarske posege –
graditev cest, vlak, žičnic, ureditev nasadov hitrorastočih drevesnih
vrst in podobnih. |
Rekreacija in turizem
|
V območju bomo
razvijali izletniški turizem ter možnosti za lokalno rekreacijo. Zato
bomo poleg transverzalnih peš poti, ki potekajo čez območja:
|
– Evropska peš pot E7
– YU |
Označili bomo dostope
k lokalnim zanimivostim. Na območjih za rekreacijo in turizem mora
označevanje naravnih in kulturnih spomenikov potekati v soglasju z v
soglasju z Zavodom RS za varstvo narave (ZRSVN) in z Zavodom za varstvo
kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki bo k posameznemu objektu podala
strokovne osnove. Te bodo vsebinsko in oblikovno usklajene z veljavnimi
predpisi: |
– Podpeški jami in
cerkvi Sv. Martina v Podpeči |
– Lipovemu gaju in
cerkvi Sv. Antona v Zdenski vasi |
– Krkovu pri Podgori
in Kompoljah |
– razgledni točki na
Kamen vrhu |
– razgledni točki na
Grmadi ter ta območja ustrezno uredili, posebej |
– razgledni točki na
Stenah Sv. Ane |
– dostop in vhodni
del Podpeške jame |
– dostop in vhod v
Potiskavško jamo |
– Lipov gaj pri Sv.
Antonu |
Ureditev bo
vključevala: |
– Podpeško jamo
|
Odstranitev odpadnih
predmetov in druge navlake iz vhodnega dela jame, postavitev
informativnega panoja s podatki o jami, ureditev vodniške službe za
ogled notranjosti jame. Program/projekt za ureditev Podpeške jame je
potrebno izdelati v sodelovanju z ZRSVN in ZVKDS. |
– Lipov gaj pri Sv.
Antonu |
Krčenje divje zarasti
vegetacije v gaju, zdravstveni posegi v bolna drevesa, dosaditev
manjkajočih lip, ureditev prostora za občasno zbiranje – turistične
prireditve, ples na prostem, lokalni sejem in podobno. Za te posege bo
potreben prostorski izvedbeni akt – PUP. |
Turistično zanimiva
so tudi manjša naselja v dolini z ohranjenim ureditvenim vzorcem. Na
športnih igriščih v naselju Videm, zgrajenih za potrebe šole, bomo
omogočali tudi rekreativne dejavnosti za prebivalce in obiskovalce
doline. Poleg tega odprtega poligona, se bomo opredelili tudi do izbire
novega rekreacijskega centra Predstruge, ki bo imel izrazito športno
turistični in gostinski značaj, vendar v legi, ki bo prometno nemoteča
za prebivalce in skrita pogledu z vedutnih točk nad dolino. |
Energetika
|
V območju
Dobrepoljske doline je potrebno: |
Rekonstrukcija
daljnovodov bo opravljena na mestu sedanjih tras brez dodatnih posegov
na zemljišča. Novogradnje, se bodo načrtovale glede na izkazane povečane
potrebe odjemalcev ali kot infrastukturna oprema načrtovanih posegov v
prostor. |
Kanalizacija
|
Izdelati je potrebno
projekt in izvesti sistem kanalizacijskega omrežja in povezave
posameznih naselij na skupni zbiralnik ter urediti čistilno napravo za
odpadne vode pri Bruhanji vasi in v Potiskavcu. V manjših in bolj
oddaljenih naseljih predvidevamo izgradnjo manjših lokalnih čistilnih
naprav. |
Odlaganje odpadkov
|
Zbiranje odpadkov bo
organizirano v vseh vaseh v zabojnike, organiziran je odvoz na centralno
medobčinsko odlagališče v Špaji dolini. |
Vlaganja v izgradnjo
komunalne infrastrukture se bodo uresničevala v skladu s potrebami
prebivalcev in preprečevanja degradacije okolja. Poleg tega pa še:
|
– ukinila in sanirala
se bodo vsa črna odlagališča v občini, |
– saniralo se bo
neustrezno spuščanje odpadnih voda v naseljih Videm in Kompolje,
|
– uredile se bodo
javne površine v naselju Videm, |
– zbiranje posebnih
odpadkov se bo organiziralo z objavo enkrat letno na dveh ustrezno
urejenih in dostopnih zbirnih mestih. |
Pokopališče
|
Pokopališče v Strugah
bomo širili proti jugu, vzhodu in zahodu. |
Proizvodne dejavnosti
|
V občini je v
preteklih družbenih sistemih uspelo v dolini razviti tri proizvodne
prostorske enote. Te so enakomerno razvrščene po dolini, so vizualno v
ustrezni oddaljenosti od naselij, ob glavnih prometnicah, ter nemoteče
za prebivalce. Sodobno načrtovanje predvideva dve novi od naselja
oddaljeni coni, ki pa sta izven obsega čistine dolinskega turističnega
potenciala. Takšna usmeritev prostorske umestitve, se načrtuje tudi v
bodoče. Zaradi morebitne opustitve dejavnosti, se bo v območjih
dopuščala le nova proizvodna dejavnost s spremljajočimi dejavnostmi,
oziroma njihova širitev v primeru ugotovljenih razvojnih potreb.
|
Na opuščeni lokaciji
– bivša KGP – obrat proizvodnje tramov v Predstrugah, je zaradi ustrezne
prometne lege možna izbira mirne storitvene dejavnosti (opravljanje
dejavnosti v objektu za primere: |
avtomehanike,
avtopralnice, vulkanizerstva; ali bencinskega servisa), oziroma druge
nemoteče tehnične storitve, ki bi bil namenjen strankam iz doline.
|
Poleg proizvodnje
večjega obsega, se na jugu občine pri Strugah odpira novo območje
proizvodnje – po prostorskem obsegu identične obrtni dejavnosti. (Možne
deficitarne zvrsti dejavnosti – parkirišče tovornih vozil, klavnica,
lesno predelovalna obrtna dejavnost, predelava lesnih odpadkov in
podobno, glede na interes in potreb). |
Ekstrakcija
mineralnih surovin |
S kamnolomom v
Predstrugah upravlja Komunalno podjetje Ljubljana. V kamnolomu je
separacija z letno proizvodnjo ca. 122 000 m3 različnih frakcij
drobljene gradbene surovine. Sedanji kamnolom se bo sprotno saniral. Za
delovanje kamnoloma bo določena nova lokacija, v nadaljevanju sedanje.
Na območju saniranega kopa bo postavljeno novo sodobno postrojenje, ki
bo delovalo manj moteče za okolje. Dolgoročne potrebe po prostoru so
15–20 ha zemljišča. Širjenje kamnoloma bo zaradi neugodnih vplivov na
okolje usmerjeno na način, da se ti vplivi zmanjšajo na najmanjšo možno
mero. |
V dolgoročnem planu
se ohranja lokacija predvidenega kamnoloma pri Ponikvah. |
Najizrazitejše
vplive: |
– onesnaževanje zraka
– prašni delci |
– hrup |
– neugoden videz
okolja – vidne motnje |
– prometno
obremenitev ceste Predstruge – Rašica |
je mogoče zmanjšati s
preusmeritvijo odkopa v sedanjem dnevnem kopu proti jugozahodu, z
posodobitvijo opreme za bistveno zmanjšanje negativnih vplivov na okolje
in sprotno sanacijo razgaljenih pobočij. S tem bo omogočena tudi
ustrezna reliefna sanacija eksploatacijskega polja potem, ko bo
izkoriščanje surovine opuščeno. Ureditveni načrt, ki ga bo pripravil
upravljalec kamnoloma, bo poleg načina eksploatacije urejal še:
|
– položaj in vrsta
drobilcev in separacije na način, da bo onesnaženje s hrupom in prahom
okolice, posebej stanovanjskih objektov in delovne organizacije Iskra,
zmanjšano na sprejemljivo raven, |
– faznost sanacije
opuščenih eksploatacijskih polj, vendar na način, da bo upoštevana
končna sanirana kontura reliefa, |
– ureditev železnice
po stari trasi v predel kamnoloma, ki se sanira za potrebe transporta
kamnitih agregatov iz novega kamnoloma. |
Upravljavec kamnoloma
bo z Občino Dobrepolje poiskal rešitev za prometne zagate in ekološke
probleme v ustrezni odškodnini in dogovorjenem režimu obratovanja.
|
Razvoj naselij in
poselitve |
V skladu z DP bo dan
poudarek razvoju naselij: |
– Videm |
Videm je prostorsko
in funkcionalno središče doline in ima že sedaj številne središčne
funkcije: sedež Občine Dobrepolje, osemletno šolo, vrtec, knjižnico,
glasbeno šolo, matični urad, ambulanto, lekarno, policijsko pisarno,
poštni urad, sedež kmetijske zadruge, župnijski urad, pokopališče,
mrliško vežico, trgovine, gostinski obrat boljše kakovosti, kinodvorano,
športna igrišča. V bodoče se bodo središčne funkcije še povečale,
predvsem z izboljšanjem njihovih kakovosti in s poudarkom na skrbni
ureditvi naselja, z bolj poudarjenim mestnim značajem. |
V naselju so dane
možnosti širitve stanovanjske zidave predvsem v vzhodnem delu naselja. V
naselju se ureja kanalizacija ki bo speljana v skupno čistilno napravo
pri Bruhanji vasi. |
V naselju se načrtuje
izgradnja doma za ostarele občane, ki bo omogočal širitev ponudbe občine
in približal turistično privlačnost oskrbovancem in njihovim
obiskovalcem. |
V naselju se bodo
urejale javne površine – trg sredi naselja ter zelene površine. Uredilo
se bo avtobusno postajališče in ustrezna parkirna mesta za obiskovalce
oziroma uporabnike storitev naselja. |
– Predstruge
|
Naselje je spričo
železniške proge, ki poteka skozi naselje, v preteklosti dobilo značaj
proizvodnega območja Dobrepoljske doline. Posledica tega je neugoden
videz naselja, ki ni ustrezen glede na položaj naselja ob vstopu v
dolino. Zemljišča za obrtno dejavnost bodo v bodoče v novi obrtni coni.
V naselju bo s tem omogočena zidava stanovanjskih objektov. Urediti je
potrebno tudi osrednji javni prostor in predvideti otroško igrišče.
Potrebno je urediti tudi območje okolice železniške postaje ter
opuščenega kamnoloma in apnenice. |
Na delu širitvenih
površin se predvideva izgradnja gostinsko-turistično-športnega
kompleksa. Kot investitorji bodo nastopali tuji finančni vlagatelji in
investitorji iz občine. Površine bodo namenjene komercialnim namenom
oziroma ponudbi za športne, turistične in gostinske namene. Poleg več
igrišč, že načrtovanega teniškega igrišča in obstoječega gostinskega
objekta, bi se na tej lokaciji uredila tudi parkirišča, igrišča za druge
namene, manjše vadbišče za golf, nogometno, rokometno in košarkarsko
igrišče ter pokriti prostori za potrebe obiskovalcev. Pri načrtovanju se
upošteva možnost pokritja nekaterih igrišč, s čimer se delovanje in
trženje nekaterih objektov podaljša preko celega leta. |
– Kompolje
|
Po velikosti drugo
naselje v občini z nekaterimi središčnimi funkcijami, potrebuje ureditev
posameznih njegovih delov slabšega videza ter ustrezno predstavitev
zanimivega ureditvenega vzorca naselja. Naselje se ureja s prostorsko
ureditvenimi pogoji. |
Velik del naselja na
severnem delu, ki ima ohranjeno tlorisno strukturo poselitvenega vzorca
in je vrednoten kot kulturna dediščina, je v območju poplavnih površin.
Za urejanje tega dela naselja in tudi drugih poplavnih stavbnih
zemljišč, bomo pristojne institucije zaprosili za strokovne usmeritve za
sanacijo. |
– Pri Cerkvi – Struge
|
Naselje predstavlja
enega pomembnejših centrov v občini. Naselju je potrebno glede na njegov
položaj zagotoviti dovolj možnosti za širitev. Obstoječi del se ureja s
prostorsko ureditvenimi pogoji, deli namenjeni širitvi pa z zazidalnimi
načrti. |
Načrtujejo se nove
dejavnosti za zagotovitev novih delovnih mest in prestavitev motečih
dejavnosti, ki so sedaj prostorsko omejene, na nove primernejše
lokacije. Pripravili smo nove namenske širitvene površine, ki se
obravnavajo parcialno s PUP za posamezne dejavnosti – promet – parkirni
prostor, mizarska dejavnost s predelavo lesnih odpadkov in pretovor
lesnih sortimentov – pretovorna dejavnost in žaga (končna predelava
lesnih odpadkov), klavnica – obrtna klavnica ter mesarija za potrebe
doline in bližnjih naselij občin Žužemberk, Velike Lašče, Kočevje in
Ribnica). Del površin v južnem delu se namenja drugim nemotečim
proizvodnim dejavnostim. |
– Ostala naselja v
dolini |
Razvoj drugih naselij
omejujejo ureditvena območja, ki hkrati razmejujejo pozidljiva zemljišča
od kmetijskih ali gozdnih zemljišč. V vseh naseljih, ki imajo
opredeljena ureditvena območja, so možne novogradnje v obsegu dolgoročno
ocenjenih potreb po njih. Za vsa naselja je opredeljena raven komunalne
infrastrukturne opremljenosti: |
– priključek na
vodovodno omrežje, |
– priključek na
zbiralnik odpadnih vod, |
– priključek na
električno omrežje, |
– priključek na
telefonsko omrežje |
– urejeno odvažanje
odpadkov na osrednje medobčinsko odlagališče komunalnih odpadkov
|
– oskrbovanje drugih
javnih površin iz sredstev za komunalno urejanje. |
Tako novogradnja, kot
prenove obstoječih objektov, se morajo izvajati v skladu z naslednjimi
smernicami: |
– objekti morajo
ohranjati lokalno arh. tipiko ter okvire tipičnih vaških gabaritov, kot
so opredeljeni v analizi možnosti dolgoročnega razvoja, |
– položaj objektov se
mora optimalno podrediti zazidalni strukturi naselja, ki je opredeljena
z zasnovo ureditve naselij, |
– sprememba
gospodarskih objektov v stanovanjske je mogoča le znotraj ureditvenih
območij naselij. |
V skladu z normativi
graditeljstva in prostorskim redom RS, se bodo določale tudi nove
lokacije in gabariti objektov za prestavitve kmetij z živinorejsko
dejavnostjo ali drugo dejavnostjo izven naselij (stan. objekt, hlevi,
gospodarska poslopja, strojne lope, območja odlaganja in hranjenja
odpadnih snovi, energetska postaja, itd.), oziroma se bo v vaseh urejalo
območja za širitve kmetij v skladu z možnostmi, ki jih bo omogočala
nastajajoča zakonodaja. |
Komasacijski načrti
morajo pri delitvi zemljišč upoštevati položaj posamezne kmetije ter
njenih gospodarskih objektov. Izven ureditvenih območij posameznih vasi
ni dovoljena nikakršna gradnja drugih samostoječih objektov, kot
čebelnjaki, lope, skednji kozolci itd. Novogradnjam in prenovljenim
objektom lastnik ureja okolje na način, ki je značilen za dosedanje
vaške ureditve. |
– Območja počitniških
hišic |
Gradnja počitniških
hišic je omejena na za ta namen opredeljena območja. |
Počitniške hišice
graditelji postavijo tako, da: |
– kar najmanj
spreminjajo naravni relief, |
– spoštujejo lokalno
arhitekturno tipiko, |
– graditelji ne smejo
zasipati naravnih vrtač, |
– graditelji morajo
upoštevati veliko vidno izpostavljenost območij in zato uporabljati
materiale in barvne tone, ki se vidno utapljajo v barvo sosednjega gozda
in travnikov, kar velja še posebej za vizualno dominantno izpostavljeno
naselje Kračice, |
– ob počitniški
hišici sme graditelj zasaditi samo sadno drevje ali neutilitarno gozdno
drevje, ki je lokalno značilno. |
Največje dovoljene
dimenzije objektov so: |
– tlorisna površina
60 m˛ za posamezno etažo – možnost etaž K+P+M – vhod v objekt v
pritlični etaži v nivoju terena oziroma do 20 cm nad nivojem terena ob
vhodu, |
– višina do slemena
strehe pri vhodu in na vedutno izpostavljenih fasadah je lahko največ 6
m, |
– na parceli je možna
postavitev dveh oblikovno usklajenih objektov za eno počitniško enoto z
medsebojnim minimalnim odmikom 4 m. |
Varstvo območij
ohranjanja narave in kulturne dediščine ter drugih kakovosti v prostoru
|
Vsi objekti in
območja ohranjanja narave in kulturne dediščine, ki so predlagani v
varovanje, se s tem planskim dokumentom varujejo. Pogoje in režim
varovanja opredeli poseben odlok, ki ga sprejme občinski svet. Pogoji
gospodarjenja ter drugih posegov v gozdove s posebnim namenom opredeli
poseben odlok, ki ga sprejme občinski svet. |
Kmetijska zemljišča
prvega območja so trajno namenjena kmetijski pridelavi in se smejo
uporabljati izključno zanjo. |
Sprejeti odloki o
varovanju območij ohranjanja narave in kulturne dediščine ter smernice,
ki jih opredeljuje krajinska zasnova dobrepoljske doline so obvezno
izhodišče za vse načrtovalne dokumente, preko katerih se krajinska
zasnova uresničuje. |
Varstvo in
izboljšanje okolja |
Varstvo in
izboljšanje okolja zagotavlja dosledno izvajanje načrtovanih opredelitev
tega dokumenta, spoštovanje opredelitev: |
– zasnove namenske
rabe prostora, |
– zasnove krajinskih
ureditev, |
– smernic za razvoj
dejavnosti v prostoru. |
Analize ranljivosti
posameznih sistemov okolja, ki so izdelane v okviru analize možnosti
dolgoročnega razvoja, je potrebno upoštevati kot smernice za razvoj
dejavnosti v prostoru in jih ustrezne službe, ki dajejo soglasja k
razvojnim posegom v prostor, ustrezno uporabljajo. |
Opredelitve za
uresničitev krajinske zasnove |
Posamezna nezazidana
območja v naseljih bomo urejali s prostorskimi izvedbenimi načrti – PIN,
preostala območja občine in ureditvena območja naselij ali njihove
posamezne dele pa bomo urejali s prostorskimi izvedbenimi akti – PUP. |
3. OBVEZNA IZHODIŠČA
ZA PRIPRAVO SREDNJEROČNIH PLANOV |
Obvezna izhodišča iz
dolgoročnega plana Republike Slovenije so v celoti upoštevana in
prikazana v kartografskem delu. Ravno tako so opredeljena občinska
obvezna izhodišča, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi
Srednjeročnih planov občine. |
4. URESNIČEVANJE
DOLGOROČNEGA PLANA |
4.1. Program
raziskav, analiz in študij, potrebnih za uresničevanje in dopolnjevanje
plana |
Temeljni instrument
za uresničevanje dolgoročnega plana bodo srednjeročni družbeni plani
občine in nosilcev planiranja, ki bodo upoštevali vsebinske usmeritve
ter konkretizirali dolgoročne razvojne cilje in naloge določene s tem
planom. |
Občina mora za
izvajanje planov sprejeti: |
– potrebne prostorske
izvedbene akte, |
– dopolniti odloke o
varovanih območjih, |
– zaostriti nadzor
nad izvajanjem planov, načrtov, odlokov in izboljšati učinkovitost
inšpekcijskih služb, poostriti kaznovalno politiko, |
– občina in ostale
pristojne institucije zagotovijo stimulativne ukrepe za izvrševanje s
planom zastavljene – predvsem prostorske politike. |
Naloge, ki so
potrebne za oblikovanje dokončnih rešitev, za spremljanje, uresničevanje
in dopolnjevanje dolgoročnega plana, so izpostavljene v posameznih
poglavjih tega plana. |
V zvezi z razvojem
posameznih dejavnosti v prostoru bodo odgovorni nosilci razvoja
zagotovili izdelavo: |
– zakonsko določene
baze podatkov o obstoječih objektih, napravah ali območjih, |
– razvojne in druge
usmeritvene projekte za potrebne gradnje oziroma območja za zavarovanja
za potrebe razvojnih kapacitet. |
V zvezi z
zavarovanjem in izboljšanjem vrednost okolja bodo odgovorni nosilci
razvoja zagotovili izdelavo: |
– študije odvoza
odpadkov za območje celotne občine ter zbiranje in odvažanje sekundarnih
surovin (Javno komunalno podjetje Grosuplje, Občina Dobrepolje) v
obstoječo deponijo odpadkov “Špaja dolina”, |
– ukrepov varstva
naravnih vrednot in kulturne dediščine, ter s tem opredelitev varstvenih
območij za pomembnejšo naravno in kulturno dediščino ter smernic za
posege v tem prostoru, pripravo odlokov o razglasitvi naravnih
znamenitosti, kulturnih spomenikov ter opredelitev spomenikov izjemnega
pomena za Republiko Slovenijo (Zavod RS za varstvo narave, Zavod za
varstvo kulturne dediščine, Občinski svet občine Dobrepolje).
|
Za učinkovitejše
usmerjanje urbanega razvoja in urejanje naselij bomo: |
– pravočasno
opredelili nadomestna kmetijska zemljišča (Občina Dobrepolje),
|
– uskladili sistem
financiranja izgradnje in delovanja komunalnega omrežja in naprav
(Občinska uprava občine Dobrepolje, JKP Grosuplje), |
– določili način
obračunavanja komunalnega prispevka in nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča v različnih tipih naselij (Občinska uprava občine Dobrepolje,
JKP Grosuplje), |
– organizirano
pristopili k sistematičnem urejanju obrtne cone v Predstrugah, Strugah
in pri obrtno proizvodni coni – Stolarni ter k pridobivanju
investitorjev (Občinska uprava občine Dobrepolje). |
Glavne naloge, vezane
na urejanje prostora so: |
– priprava geodetskih
podlag skladno s sprejetim programom (Območni geodetski upravi Grosuplje
in Kočevje), |
– priprava dodatnih
strokovnih podlag, potrebnih za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov
skladno s programom občinskega sveta Občine Dobrepolje, |
– razvoj
informacijskega sistema (evidence in spremljanje uresničevanja plana)
(Občinska uprava občine Dobrepolje), |
– organizacija
strokovnih služb s področja urejanja prostora (župan), |
– strokovne službe
Občine Dobrepolje bodo povabile k sodelovanju pristojno ministrstvo in
krajane in pristopile k pripravi karte ogroženih območij zaradi
poplavnih voda. Dopolnjena evidenca omejitvenih faktorjev, bo v pomoč
pri vrednotenju stanja in načrtovanju usmerjanja razvoja. |
4.2. Merila, načela
in pogoji za urejanje prostora |
Osnovni pogoj za
učinkovito pripravo prostorskih izvedbenih aktov je ažurna kartografska
dokumentacija, zato bomo v nadaljevanju upoštevali vse možne podatke, ki
bodo izhajali iz del državne uprave: |
– obnove upravno
davčnega dela zemljiškega katastra ter revizije vrst rabe in katastrske
klasifikacije, |
– reambulacije
temeljnih topografskih načrtov (TTN) v merilu 1:5 000 in 1:10 000,
|
– cikličnega
aerosnemanja, |
– postavitev točk
navezovalne mreže in sanacije točk nižjih redov, |
– evidence:
prostorski del zemljiškega katastra vključno s pravnimi režimi, register
prostorskih enot, evidenca stavbnih zemljišč, evidence za potrebe
urejanja prostora. |
Evidenca podatkov o
prostoru in okolju ter strokovne podlage, ki so sestavni del
dolgoročnega plana vsebujejo usmeritve, rešitve in pogoje, ki jih moramo
upoštevati pri pripravi in sprejemanju prostorskih izvedbenih aktov.
|
V procesu
kontinuiranega planiranja sprejemamo tudi obveznost in pogoj, da se
strokovne podlage in evidence stalno dopolnjujejo z novimi podatki in
spoznanji, ki morajo biti nosilcem planiranja in strokovnim
organizacijam na razpolago pri pripravi planske in izvedbene
dokumentacije. |
Usmeritve za urejanje
prostora, varstva vrednot in okolja ter obvezna izhodišča za
uresničevanje plana vsebuje dolgoročni plan občine. |
Pri urejanju pretežno
ruralnih območij in naselij v njih bomo – skladno z dolgoročno zasnovo
poselitve, namenske rabe in usmeritev razvoja v posameznih krajinskih
območjih – upoštevali naslednja temeljna načela in merila: |
– aktivirali bomo vse
primarne proizvodne potenciale ter selektivno vnašali neagrarne
funkcije, |
– razmerje med
primarnimi in urbanimi dejavnostmi bomo razvijali v smeri
komplementarnega prepleta dejavnosti in njihove ekološke skladne
vgraditve v krajino – opredeliti moramo podrobna merila za povezovanje
in razmejevanje mejnih struktur, |
– razvoj naselij in
spremljajočih dejavnosti bomo usmerjali skladno z merili, ki jih
nalagajo potenciali, omejitve, ekološke in morfološke značilnosti
kulturnokrajinskih sistemov in samih naselij. |
Za urejanje naselij z
značilno enotno morfološko strukturo veljajo zaradi podobne problematike
preobrazbe in rabe prostora naslednja okvirna merila in načela:
|
– pri razvoju vseh
vasi (gručasta, vrstna, obcestna zasnova) je poudarek na ohranitvi
morfološke zasnove in programski fizični revitalizaciji naselja,
|
– v primeru
programske diferenciacije naselja moramo zagotoviti nemoten razvoj
kmečkih gospodarstev in ločiti kmetijske proizvodne površine od novih
urbanih, |
– v vrstnih vaseh je
mogoča rekonstrukcija posameznih kmetij. Nadomestni objekti kmetijskih
gospodarstev morajo slediti morfološkemu vzorcu naselja. Nedopustna je
gradnja novih nekmetijskih objektov na zavrtnicah kmetij, |
– za nekmečke
prebivalce moramo zagotoviti lokacije na zunanjem robu naselja, vendar
tako, da ne posegamo v najboljša kmetijska zemljišča in tako, da ne
kvarimo vaške tipike, |
– obcestna naselja
imajo največ možnosti za urbano rekonstrukcijo in prostorsko
intenzifikacijo. Poudarek urejanja mora biti na oblikovni in komunalni
sanaciji. Preprečiti moramo nekontrolirano rast in zraščanje obcestnih
naselij. |
Za urejanje
prostorsko in oblikovno heterogenih naselij veljajo naslednja merila in
načela: |
– opredeliti moramo
homogene morfološke skupine v naseljih (podrobne ureditvene enote) in
določiti režime za njihovo urejanje, |
– z ureditvenimi
načrti (z elementi dolgoročnega razvoja) bodo opredeljeni stiki med
posameznimi obstoječimi morfološkimi strukturami in novo poselitveno
strukturo. Nova poselitvena struktura se mora naslanjati na merila, ki
izhajajo iz kompozicije celotnega naselja in tipa kulturne krajine,
|
– za vsako homogeno
območje znotraj naselij moramo definirati nadaljnji razvoj in določiti
oblikovalske in urejevalske pogoje in načela. Skladno s prostorsko in
oblikovalsko problematiko, planiranimi posegi, postopnostjo izgradnje in
lastniško problematiko bomo določili načine urejanja in razmejitev teh
območij s srednjeročnim prostorskim planom. |
Podrobneje
razčlenjena merila, načela in pogoji za urejanje naselij glede na
njihove razvojne usmeritve in funkcije v omrežju naselij pa bodo
opredeljene v srednjeročnem planu Občine Dobrepolje. |
III. SPREMEMBE
SREDNJEROČNEGA PLANA |
5. člen |
Srednjeročni plan
Občine Dobrepolje za obdobje 1996–2000 se spremeni in dopolni tako, da
se glasi: |
SREDNJEROČNI PLAN |
5. UVOD |
Srednjeročni plan
Občine Dobrepolje temelji na Dolgoročnem planu Občine Dobrepolje ter na
ocenjenih možnostih in pogojih družbenoekonomskega razvoja v občini.
Podlaga za oblikovanje srednjeročnega plana so prav tako razvojne
usmeritve oziroma predvideni pogoji nadaljnjega prostorskega razvoja, ki
so opredeljeni v prostorskem planu Republike Slovenije. |
5.1. Prebivalstvo in
zaposlovanje |
Počasna rast
prebivalstva, demografska ogroženost v preteklih letih je in še bo
povzročila vrsto problemov, predvsem na socialnem področju, kjer je
najbolj opazno zaostajanje standarda na področju družbenih dejavnosti
kot tudi na področju komunalne infrastrukture. V tem srednjeročnem
obdobju predvidevamo ustavitev padanja rasti prebivalstva in njegovo
ustalitev ali tudi skromno rast. |
Razporeditev
prebivalcev po območjih v občini bo enakomernejša kot doslej. V
naseljih, kjer se je število prebivalcev precej zmanjšalo, bomo morali
ta trend zaustaviti, predvsem z ukrepi za izboljšanje družbenega
standarda ter zagotovitvijo delovnih mest v lokalnih središčih.
|
5.2. Razvoj družbenih
dejavnosti |
Skrbeli bomo za
izboljšanje kakovosti storitev v posameznih dejavnostih ter za dvig
strokovne ravni zaposlenih. še nadalje bomo uveljavljali enakomerno
dostopnost dobrin in storitev družbenih dejavnosti za občane občine. Pri
tem bomo dali prednost tistim krajem v občini, ki najbolj zaostajajo.
|
Ustrezne prostorske
zmogljivosti in izvajanje programov družbenih dejavnosti bomo
zagotavljali z načrtnim vzdrževanjem ter obnavljanjem že obstoječih
objektov. |
Zdravstvo in socialno
varstvo |
Na področju
zdravstvenega varstva v Občini Dobrepolje bomo zasledovali naslednje
cilje: |
– boljše zdravstveno
stanje prebivalstva z zmanjševanjem obolevnosti, |
– učinkovitejše,
boljše in dostopnejše zlasti osnovno zdravstveno varstvo z zagotovitvijo
primerne zdravstvene mreže in zobozdravstvene mreže. |
Gornji cilji bodo
doseženi z uresničevanjem prednostnih nalog, ki so: |
– širitev zdravstveno
vzgojne dejavnosti, |
– večanje obsega
preventivnih metod dela pri preprečevanju, odkrivanju, zdravljenju in
rehabilitaciji bolezni srca in ožilja, rakastih obolenj in zobne
gnilobe, |
– občina predvideva
pripravo dokumentacije za izgradnjo doma za ostarele in funkcionalno
ovirane osebe, ter možnost dnevnega varstva oziroma oskrbe funkcionalno
oviranih starejših krajanov. |
Otroško varstvo
|
S tem srednjeročnim
planom določamo temeljne cilje razvoja otroškega varstva kot so postopno
izenačevanje pogojev za razvoj in življenje vseh predšolskih otrok ter
dopolnjevanje institucionalnih oblik dela z dodatnimi programi za vse
otroke. |
Osnovno šolstvo
|
Osrednja skrb bo
namenjena izvajanju zagotovljenega programa z uveljavljanjem dela in
življenja osnovne šole. Sprememba šolskih okolišev se ne predvideva.
Sistem prevozov učencev je potrebno izboljšati tako, da bo vsak učenec
imel možnost prevoza in možnost sodelovati v interesnih dejavnostih.
Sicer pa bodo šole v tem obdobju izvajale več interesnih dejavnosti
tehničnega in kmetijskega področja. |
Kultura |
Na področju kulture
bo dan glavni poudarek razvoju tistih dejavnosti, ki nudijo kulturne
dobrine večjemu številu občanov in omogočajo njihovo aktivno udeležbo.
Zato bomo v programu dela na področju kulture prednostno obravnavali
naloge za razvoj knjižničarstva, krepitev in razvoj ljubiteljske
dejavnosti v kulturnih društvih in ukrepe za ohranitev območij
ohranjanja narave in kulturne dediščine. Pospešili bomo čimbolj skladen
razvoj kulturnih dejavnosti v občini, ter povečali dostopnost kulturnih
dobrin občanov z boljšo izrabo obstoječih kulturnih prostorov in
oživitvijo dejavnosti v Jakličevem domu. |
Spomeniki, na katerih
se bo izvajalo varstvo v tem obdobju: |
– U511909 Zdenska
vas, p.c. sv. Antona Padovanskega z vplivnim območjem, |
– UR 866 – ROI
naselje Zdenska vas, jedro / vaško, U (umetnostni spomenik); n
(nezavarovan). |
Telesna kultura
|
Bolj kot do sedaj
bomo morali izenačevati pogoje otrokom za aktivnosti v telesni kulturi.
Primanjkljaj čutijo otroci, ki niso vključeni v vrtec, mladina, ki nima
ustreznih objektov, predvsem v manjših vaseh in šolah, kjer še nimajo
izenačenih minimalnih pogojev z ostalimi učenci znotraj naše občine.
|
Šport mladih v
inačici množičnosti pa naj bi se odrazil v športni rekreativni
dejavnosti odraslih. Zatorej lahko pričakujemo nadaljnji porast in
kvaliteto v športni rekreaciji v toliko večji meri, v kolikor bo boljši
pristop do mladih v društvih in šolah pri interesnih dejavnostih in
telesni vzgoji. Za športno rekreativno dejavnost bomo skušali
interesentom zagotoviti obstoječe in nove športne prostore in površine
za vadbo; s prednostjo tistih rekreacijskih skupin, kjer je število
aktivnih v vadbeni skupini večje. |
5.3. Oskrbne in
storitvene dejavnosti |
Osnovna naloga
trgovine je stabilna, kvalitetna in dobro dostopna preskrba
prebivalstva. Razvoj trgovine bo temeljil na privatni pobudi in na
zahtevah trga, racionalizaciji in modernizaciji poslovanja ter kadrovski
usposobljenosti. |
Razvoj turizma v
občini bomo gradili na osnovi naravnih danosti s krajinsko pestrostjo,
bogate kulturne dediščine, bližine Ljubljane, z rekreacijskim
povpraševanjem ter tranzitnega pomena občine. Nosilci razvoja turizma in
gostinstva v občini se morajo povezati z večjimi turističnimi
organizacijami ter proučiti možnost otvoritve turistične poslovalnice v
občini Dobrepolje, ki bo obiskovalcem (izletnikom in turistom) nudila
vse informacije glede kakovosti gostinskih uslug in možnosti obiskov
naravnih in kulturnih znamenitosti v Občini Dobrepolje. V gostinski
dejavnosti bodo posebno skrb namenili zlasti kvaliteti gostinskih
storitev in pestri ponudbi. V zasebnem gostinstvu bomo pri odpiranju
novih in boljšem izkoriščanju obstoječih lokalov poiskali možnosti
stimuliranja kvalitetnejše gostinske in turistične ponudbe. |
Drobno gospodarstvo
in obrtne dejavnosti imajo pomembno vlogo tako z vidika
prestrukturiranja in racionalizacije gospodarstva kot tudi možnosti
večjega zaposlovanja. Pospeševali bomo razvoj drobnega gospodarstva.
Ustanavljanje enot drobnega gospodarstva in obrtne dejavnosti bomo
podprli, še posebej tiste dejavnosti, ki so ekološko nesporne in ki
zagotavljajo nova delovna mesta. |
5.4. Komunalna,
vodnogospodarska in energetska infrastruktura |
Zaradi zoženih
materialnih možnosti se opredeljujemo za selektivno politiko usmerjanja
izgradnje prednostnih objektov komunalne in energetske infrastrukture.
|
Spodbujali bomo
racionalno rabo energije z aktivnimi in pasivnimi ukrepi (predvsem z
dodatno toplotno izolacijo objektov, s koncepti in organizacijo
poselitve ter uporabo alternativnih in komplementarnih energetskih
virov). Naloge na tem področju bodo tudi v bodoče sodile med prednostne.
|
Komunalno
gospodarstvo |
Za zagotavljanje
skupnih potreb in interesov za vzdrževanje, rekonstrukcijo in graditev
komunalnih objektov in naprav bodo uporabniki in izvajalci zagotavljali
sredstva na naslednj načine: |
– uresničevali bomo
politiko cen komunalnih storitev, |
– zaradi povečanja
obsega komunalnih dejavnosti in s tem komunalnih uslug ter izboljšanja
vzdrževanja na obstoječih sistemih se bodo upravljavci komunalnih
dejavnosti ustreznejše organizirali, |
– za razširitev
kanalizacijskega omrežja bomo zagotovili investicije za izgradnjo
kanalizacije v Občini Dobrepolje, skupaj s čistilnimi napravami,
|
– sanirali bomo
vodovod in zamenjali dotrajana omrežja na območju občine, |
– z odlokom bomo
zaščitili obstoječe in potencialne vire pitne vode in določili njihove
varstvene pasove, |
– nevarne in strupene
odpadke bodo organizacije in obrtniki, ki jih proizvajajo, odlagali na
za to predvideni skupni deponiji v ljubljanski regiji; do njene
usposobitve pa jih bodo skladiščili v skladu s sprejetimi pravilniki.
|
Toplotna oskrba
|
Proučili bomo možnost
organizirane oskrbe območja Občine Dobrepolje s toplotno energijo. Možne
lokalne danosti – lokalni vir– biomasa za potrebe toplotne postaje za
večje objekte ali skupine objektov in izkoriščanje sončne energije z
sodobnimi pristopi v izgradnji objektov. |
Oskrba z električno
energijo |
Razvoj oskrbe z
električno energijo bo potekal v okviru elektroenergetskega sistema
Republike Slovenije. Na območju občine se bodo popolnile lokalne
transformatorske postaje, za katere je potrebno predvideti prosto
lokacijo na koncu daljnovodnih koridorjev. Lokacija mora biti čim bliže
eventualnim bodočim porabnikom ter normalno dostopna z vozili.
|
V planu je za vsako
naselje potrebno rezervirati koridor širine 30 m za izgradnjo 20 kV
nadzemnih napajalnih elektroenergetskih vodov. |
Za posamezne objekte,
kateri potrebujejo večjo priključno moč (obrtna cona, žaga, večje
delavnice…) je potrebno predvideti koridor 20 kV daljnovoda s
pripadajočo transformatorsko postajo. |
5.5. Prometna
infrastruktura |
Vzdrževanje cest je
dejavnost posebnega družbenega pomena. Zagotovitev uspešnega vzdrževanja
omrežja cest na območju Občine Dobrepolje je naloga, ki je nujna za
normalen razvoj in ohranitev poseljenosti. Obnovljene ali rekonstruirane
in asfaltirane bodo vse krajevne in lokalne ceste v občini. |
Rekonstrukcija ceste
pomeni razširitev ceste – oziroma razširitev vključno s položitvijo
asfalta. Obnovitev in ojačitev ceste (večja vzdrževalna dela) pa pomeni
zamenjavo tamponske podlage ceste z naravnim tamponom, oziroma navedena
zamenjava tampona vključno z obnovitvijo asfalta. |
Pri novogradnjah ali
adaptacijah objektov, ki se nahajajo v varovalnem pasu državnih cest in
lokalnih cest ne bodo priznane odškodninske zahteve zaradi hrupa,
tresenja in podobno. |
5.6. Telekomunikacije
|
5.7. Stanovanjsko
gospodarstvo |
V Občini Dobrepolje
bomo izvajali predvsem individualno stanovanjsko gradnjo glede na
izkazani interes in potrebe. Pri gospodarjenju s stanovanjskim skladom
bomo skrbeli, da bodo izpolnjeni minimalni tehnični in drugi normativi
in standardi za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš. |
5.8. Stavbno
zemljiško gospodarstvo |
Za stanovanjsko
gradnjo, gradnjo proizvodnih, oskrbnih in infrastrukturnih objektov bomo
zagotovili potrebna nova stavbna zemljišča. Pridobivali in urejali jih
bomo na podlagi sprejetih zazidalnih, ureditvenih in lokacijskih
načrtov. Pridobili bomo tudi del zemljišč, ki bodo potrebna za gradnjo v
naslednjem planskem obdobju. Območja stavbnih zemljišč so opredeljena v
prostorskih vidikih tega plana. |
6. CILJI IN USMERITVE
V ZVEZI Z UREJANJEM PROSTORA IN VARSTVOM OKOLJA |
6.1. Temeljni cilji
razvoja v prostoru |
Temeljni cilji, ki
jih moramo doseči z načrtnim urejanjem prostora in varstvom okolja so:
|
– smotrna
organizacija dejavnosti v prostoru in raba prostora, |
– varovanje naravnih
virov, naravnih in ustvarjenih vrednot, |
– varovanje in
izboljšanje človekovega okolja. Dolgoročni plan občine, ki vsebuje
usmeritve za uresničevanje teh ciljev, bo osnovno vodilo za opredelitev
posegov v prostor in za njegovo urejanje. |
Sprejeta zasnova
poselitve in izhodišče za usmerjanje novih dejavnosti in za širitev
sedanjih zmogljivosti: |
– razvoj naselij bomo
usmerjali na površine, ki so v ta namen opredeljene v dolgoročnem plan;
učinkovito komunalno in stanovanjsko gospodarstvo bomo zagotovili z
večjo koncentracijo stanovanj in delovnih mest v naseljih, ki so delno
komunalno že opremljena, |
– zagotovili bomo
hitrejši razvoj lokalnih središč vseh stopenj v mejah ugotovljenih
prostorskih možnosti in potreb zaledja; v teh naseljih bomo z načrtnim
usmerjanjem stanovanj in novih dejavnosti postopoma zagotovili višji
komunalni standard, primerno oskrbo in možnosti zaposlitve skladno z
velikostjo gravitacijskega zaledja in oddaljenostjo od večjih središč,
|
– osnovni pogoj za
uresničevanje planiranega razvoja v pretežno urbanih naseljih je
pravočasno pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter preprečevanje
neusmerjenega prometa z zemljišči, |
– trend stihijskega
poseljevanja v dobro dostopnih naseljih bomo ustavili z doslednim
izvajanjem urbanistične, zemljiške in komunalne politike, |
– v ruralnih in
pretežno ruralnih naseljih bomo razpoložljiva stavbna zemljišča
prednostno namenjali gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih
gospodarstev, |
– zagotovitev
poseljenosti v manj dostopnih območjih bomo dosegli z zavestnimi ukrepi
kot so dobra prometna povezanost, osnovni komunalni standard in bližina
osnovnega izobraževanja. |
Globalna namenska
raba površin in usmeritve za njeno preobrazbo so določene z dolgoročnim
planom. |
Pri vseh posegih v
prostor, ki so vezani na spremembo namenske rabe zemljišč bomo dosledno
upoštevali usklajen razvoj vseh.dejavnosti v prostoru, še zlasti pa
uveljavitev širših občinskih interesov pred vaškimi: |
– varovanje vodnih
virov je prednostnega pomena pri namenski rabi površin in urejanju
prostora, zato zahteva poleg doslednega upoštevanja režimov varstvenih
območij tudi, glede na kraški teren, stalno spremljanje možnih vplivov
iz širšega območja, |
– učinkovito
gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in z gozdom bo mogoče ne samo z
uskladitvijo namenske rabe površin, temveč predvsem z uresničevanjem
dolgoročnih razvojnih programov in z razvojem sistema poselitve, ki bo
zagotavljal aktiviranje vsega prostora, |
– črpanje kamnitih
agregatov bo potekalo na obstoječi lokaciji za potrebe izvedbe sanacije,
po odprtju nove pa na novi lokaciji; pri opredelitvi lokacije in načina
črpanja pa je prednostnega pomena varovanje vodnih virov, območij
ohranjanja narave in kulturne dediščine. Sanacija degradiranih območij
je obvezna za vse uporabnike, |
– naravno in kulturno
dediščino moramo vključiti v celovito urejanje prostora; pri tem moramo
preseči današnji predvsem konzervatorski pristop ter povezati interese
družbenega razvoja s potrebami po njeni ohranitvi in vzdrževanju,
|
– naravne razmere s
krajinsko pestrostjo in bogato dediščino moramo bolje izkoristiti pri
razvijanju turizma ter za rekreacijske potrebe prebivalcev občine in
širšega zaledja. |
Izboljšanje in
varovanje okolja mora biti učinkovita kurativna in preventivna
dejavnost, ki mora biti povezana predvsem z naslednjimi nalogami:
|
– primerna
razmestitev in izbor proizvodnih in drugih dejavnosti v prostoru,
|
– razvoj tehnologije
čiščenja onesnaženja, ki nastaja v proizvodnih procesih, |
– načrtno vlaganje v
čistilne naprave in v izgradnjo kanalizacijskega omrežja, |
– organizirano
zbiranje in ravnanje z odpadki, |
– pravočasna presoja
vplivov posameznih posegov v prostor, |
– ustrezna
organizacija prometa in drugih dejavnosti, ki povzročajo hrup in
onesnaževanje, |
– varstvo okolja in
izboljšanje njegove kvalitete mora biti sestavni del ravnanja
organizacij in skupnosti ter občanov pri sprejemanju odločitev, pri delu
in v prostem času. |
Na podlagi določil
dolgoročnega plana bomo sprejeli prostorske izvedbene akte kot podlago
za operativno uresničevanje dogovorjenih nalog. |
Vse predvidene
investicije, ki še niso podrobno preverjene v fazi vključevanja v
planske akte, bomo preverili ob izdelavi prostorskih izvedbenih aktov.
|
Pri urejanju naselij
bo v tem obdobju poudarek na zapolnitvah in kvalitetnemu urejanju
pretežno pozidanih območij, zato moramo naseljem in delom naselij, kjer
bo prevladovala prenova in nadomestna gradnja posvetiti enako
urejevalsko pozornost kot urejanju novih območij. |
Podrobne strokovne
presoje in sprejetje ustreznih prostorskih izvedbenih aktov moramo
zagotoviti tudi za posege v prostor izven naselij: gradnji cest,
hidromelioracijam, gradnji počitniških objektov, črpanju kamnitih
agregatov, urejanju odlagališč odpadkov. |
6.2. Prostorska
organizacija dejavnosti in namenska raba prostora v območjih, kjer so
predvidene naloge v zvezi z urejanjem prostora |
Organizacija
dejavnosti v prostoru, sprememba namembnosti prostora in določila za
izvajanje nalog v tem planskem obdobju temeljijo na usmeritvah
dolgoročnega plana (glej kartografski del plana in pripadajočo
kartografsko dokumentacijo). |
Vsi planirani posegi
v prostor in naloge v zvezi z urejanjem prostora so v tekstualnem delu
plana prikazani po planskih conah, planskih celotah in ureditvenih
območjih, opredeljenih v dolgoročnem planu občine. Obodna razmejitev
območij, v katerih se bodo izvajali posegi, je prikazana v kartografski
dokumentaciji. Ob pripravi kartografske dokumentacije srednjeročnega
plana so bile izdelane tudi strokovne osnove, izdelane v merilu 1:2 500
za planske celote I, II in III, ki vsebujejo podrobnejše opredelitve za
urejanje posameznih naselij. |
+------------------------------------------------------------------------------+ |
| PLANSKA CELOTA
I. | |
+------+--------------+----------------+----------------+----------------------+ |
| Zap. |
Tip | Ime naselja | Prevladujoča |Način urejanja naselja| |
| št. |
naselja | | morfologija | s PIA | |
+------+--------------+----------------+----------------+----------------------+ |
|1
|C |Ponikve |razpršena |dopolnitve – PUP,
| |
|
| |VL18-19 |gradnja |dopolnitve
gradnje-UrN| |
|
| | | |za del naselja
| |
+------+--------------+----------------+----------------+----------------------+ |
|2
|/ |nova obrtna |/ |novo ureditveno
| |
|
| |cona | |območje- ZN za
celotno| |
|
| |VL19 | |območje Uradni list
| |
|
| | | |RS, št. 98/99
| |
+------+--------------+----------------+----------------+----------------------+ |
|33 |Drugo
– |Med naselju |Gozdna in |LN – za novo obvozno | |
|
|promet |Ponikve in |kmetijska |cesto za Ponikve in
LN| |
|
| |Predstruge |zemljišča |za kolesarsko cesto
| |
|
| |VL18, 19, 20 | |med Ponikvami in
| |
|
| | | |Predstrugami
| |
+------------------------------------------------------------------------------+ |
| PLANSKA CELOTA
II. | |
+-------+-------------+---------------+---------------+------------------------+ |
| Zap. |
Tip | Ime naselja | Prevladujoča | Način urejanja naselja | |
| št. |
naselja | | morfologija | s PIA | |
+-------+-------------+---------------+---------------+------------------------+ |
|3
|C |Predstruge |obcestna |dopolnitve-PUP, | |
|
| |VL19, 20 |zasnova |širitev-UrN za del | |
|
| | | |naselja, | |
|
| | | |ZN (I. za del naselja, | |
|
| | | |UrN za razširitev in | |
|
| | | |sanacijo območja | |
|
| | | |kamnoloma | |
+-------+-------------+---------------+---------------+------------------------+ |
|4
|A |Cesta |obcestna |dopolnitve-PUP, | |
|
| |VL20 |zasnova |širitev-ZN za del | |
|
| | | |naselja (skupinska | |
|
| | | |lokacijska | |
|
| | | |dokumentacija) | |
+-------+-------------+---------------+---------------+------------------------+ |
|5
|A |Zdenska vas |vrstna zasnova |dopolnitve-PUP, | |
|
| |VL20, Ž1 | |širitev -ZN ali PUP za | |
|
| | | |del naselja (skupinska | |
|
| | | |lokacijska | |
|
| | | |dokumentacija) | |
|
| | | | | |
+-------+-------------+---------------+---------------+------------------------+ |
|34
|drugo |Zdenska vas |Kmetijsko ob |LN – obvozna cesta – | |
|
| |VL20 |železnici in |občinska cesta – | |
|
| | |vasi |varianti
| |
+-------+-------------+---------------+---------------+------------------------+ |
|28
|drugo |Predstruge |/ |UrN – sanacija | |
| |
|novo območje | |kamnoloma z | |
|
| |kamnoloma | |izkoriščanjem | |
|
| |VL 19, 29 | |UrN – širitev kamnoloma | |
|
| | | |z načrtom sanacije – | |
|
| | | |novo območje | |
+-------+-------------+---------------+---------------+------------------------+ |
|29
|Centralno |Športni |Športno |UrN za coniranje in | |
|
|rekreacijsko |center |rekreacijsko |ureditev celotnega | |
|
|obm. |Predstruge |območje |območja | |
|
| |VL19 | | | |
+-------+-------------+---------------+---------------+------------------------+ |
|7
|CD |Videm |obcestna |-dopolnitve-PUP, | |
|
| |VL30 |zasnova |-širitev-UrN ali PUP za | |
|
| | | |razširitev šolskega | |
|
| | | |kompleksa in ureditev | |
|
| | | |osrednjega trga z | |
|
| | | |avtobusno postajo in | |
|
| | | |-PIN za gradnjo doma za | |
|
| | | |ostarele | |
+------------------------------------------------------------------------------+ |
| PLANSKA CELOTA II. –
nadaljevanje | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+ |
| Zap. |
Tip |Ime naselja | Prevladujoča | Način urejanja naselja | |
| št. |
naselja | | morfologija | s PIA | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+ |
|8 |A
|Kračice |razpr. gradnja, |dopolnitev-PUP (I. | |
|
| |VL30 |območje počit. |faza) | |
|
| | |hiš |širitev-PUP (II: faza) | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+ |
|9
|A |Podgora |vrstna zasnova |dopolnitev gradnje-PUP | |
|
| |VL30 | | | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+ |
|10
|A |Mala vas |obcestna zasnova |dopolnitve-PUP, | |
|
| |Ž21 | |širitev-UrN za del | |
|
| | | |naselja | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+ |
|11
|A |Zagorica |vrstna zasnova |dopolnitve-PUP, | |
|
| |Ž21 | |zaokrožitev obstoječih | |
|
| | | |gradbenih struktur za | |
|
| | | |del naselja | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+ |
|12
|A |Brezje |obcestna zasnova |dopolnitve, širitev-PUP | |
|
| |Ž31 | | | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+ |
|13
|A |Podpeč |vrstna zasnova |dopolnitev gradnje-PUP | |
|
| |VL30 | | | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+ |
|14
|A |Bruhanja |vrstna zasnova |dopolnitve gradnje-PUP | |
|
| |vas | | | |
|
| |VL30, Ž21 | | | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+ |
|16
|BC |Kompolje |vrstna zasnova |dopolnitve-PUP | |
|
| |Ž31 | |(zaokrožitev obstoječih | |
|
| | | |gradbenih struktur), | |
|
| | | |širitev-ZN za del | |
|
| | | |naselja | |
|
| | | | | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+ |
|30
|zaselek |Jager |razpršena |PUP – zaokrožitev | |
|
| |Ž31 |gradnja |obstoječih grajenih | |
|
| | | |struktur z zapolnitvijo | |
|
| | | |vmesnih površin | |
+------------------------------------------------------------------------------+ |
| PLANSKA CELOTA
III. | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+ |
| Zap. |
Tip |Ime naselja | Prevladujoča | Način urejanja naselja | |
| št. |
naselja | | morfologija | s PIA | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+ |
|17
|A |Vodice |razpršena |PUP – dopolnitve za | |
|
| |VL9 |gradnja |kmet. namene in za | |
|
| | | |počitniško stanovanjsko | |
|
| | | |gradnjo, kot | |
|
| | | |zaokrožitev obstoječih | |
|
| | | |gradbenih struktur | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+ |
|18 |A
|Hočevje |obcestna zasnova |dopolnitve gradnje-PUP | |
|
| |Ž12 | | | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+ |
|19
|A |Gregorovce- |razprš. gradnja, |dopolnitve-PUP, | |
|
| |Pekel |območje počit. |Zaokrožitev obstoječih | |
|
| |Ž12, 13 |Hiš |gradbenih struktur | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+ |
|31
|A |Hrib |Kmetije – samina |PUP – Zaokrožitev | |
|
| |Ž12 | |obstoječih gradbenih | |
|
| | | |struktur | |
+------------------------------------------------------------------------------+ |
| PLANSKA CELOTA
IV. | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+ |
| Zap. |
Tip |Ime naselja | Prevladujoča | Način urejanja naselja | |
| št. |
naselja | | morfologija | s PIA | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+ |
|20
|A |Tisovec |obcestna zasnova |dopolnitev gradnje-PUP, | |
|
| |Ž33 | |in zaokrožitev | |
|
| | | |obstoječih gradbenih | |
|
| | | |struktur | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+ |
|21
|A |Četež pri |obcestna zasnova |dopolnitev gradnje-PUP | |
|
| |Strugah | | | |
|
| |Ž42 | | | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+ |
|22
|A |Potiskavec |gručasta zasnova |dopolnitev gradnje-PUP | |
|
| |Ž42 | | | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+ |
|23
|A |Kolenča |razpršena |dopolnitve gradnje –PUP | |
|
| |vas, Tržič, |gradnja | | |
|
| |Paka, | | | |
|
| |Ž42, 43 | | | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+ |
|24
|C |Pri Cerkvi |obcestna zasnova |dopolnitev gradnje, | |
|
| |–Struge, | |širitev-PUP | |
|
| |Lipa | |UrN za del naselja (I. | |
|
| |Ž43 | |faza) | |
|
| | | |PUP za del naselja | |
|
| | | |ZN za del naselja (III. | |
|
| | | |faza) | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+ |
|32
|Obrtna |Pri Cerkvi |Obrtna cona |PUP cone obcestnega | |
|
|c. |–Struge, | |pasu za točno določene | |
|
| |Lipa | |dejavnosti | |
|
| |Ž43 | | | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+ |
|
| | | | | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+ |
|25
|A |Podtabor |obcestna zasnova |dopolnitev gradnje, | |
|
| |Ž43 | |širitev-PUP | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+ |
|26
|A |Rapljevo |obcestna zasnova |dopolnitev gradnje, | |
|
| |R3,4 | |širitev-PUP | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+ |
|27
|A |Kukovo |obcestna zasnova |dopolnitev gradnje-PUP, | |
|
| |R4,5,15 | |širitev-ZN za del nasalj| |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+ |
Stanovanjska gradnja
|
Gradnja stanovanj, ki
bo v Občini Dobrepolje predvsem individualna, se bo vršila predvsem
znotraj ureditvenih območij naselij (seznam naselij in načine urejanja
glej v tabeli zgoraj). Površine v ureditvenih območjih teh naselij
zadoščajo tudi za potrebe v daljše časovno obdobje. |
Izven ureditvenih
območij naselij je na območjih razpršene gradnje možna le dopolnilna in
nadomestna gradnja stanovanjskih objektov namenjenih za lastne potrebe
prebivalcev. Ta območja so prednostno namenjena razvoju in obnovi
kmečkih in polkmečkih gospodarstev. Možna je tudi prenova, obnova,
prezidava in dozidava objektov, ki je v skladu z obstoječo tipologijo
objektov v tem območju in širšem prostoru. |
V območja stavbnih
zemljišč so vključena tudi zemljišča z gospodarskimi objekti.
Novogradnja stanovanjskih objektov na teh zemljiščih ob robovih in izven
ureditvenih območij naselij je mogoča le izjemoma na podlagi predhodne
strokovne presoje, ki bo temeljila na interesu kmetijske dejavnosti
sokrajanov in občine ter bila usklajena s prostorskimi planskimi akti
RS. |
Centralne dejavnosti
|
Prednostna naloga v
zvezi s prostorsko organizacijo teh dejavnosti je v tem planskem obdobju
rezervacija primernih stavbnih zemljišč za centralne dejavnosti pred
nesmotrno pozidavo. To bomo zagotovili s pravočasno pripravo in
sprejemom prostorskih izvedbenih aktov, ki bodo upoštevali razvojne
potrebe. |
Tako na Vidmu
načrtujemo širitev športne dvorane in sicer kot dopolnitev k obstoječi
strukturi s širitvijo prostorov na sosednje parcele. |
V vseh večjih vaseh
bomo skladno z izraženimi interesi in potrebami zagotovili primerne
površine za razvoj storitvene in uslužnostne obrti. Lokacije za te
dejavnosti bomo zagotovili predvsem v centralnih območjih naselij, delno
pa v novih obrtnih conah. |
Proizvodne in
servisne dejavnosti |
Razvoj proizvodnih
dejavnosti je bil v obdobju do leta 2000 usmerjen predvsem v širitev in
tehnološko izboljšavo sedanjih proizvodnih podjetij, in sicer pretežno
na obstoječih tonamenskih zemljiščih (glej kartografsko dokumentacijo in
prvotne strokovne osnove v merilu 1:2 500). |
V bodoče bomo
zagotovili za prostorski razvoj proizvodnih dejavnosti stavbna zemljišča
in določili pogoje za urejanje sedanjih stavbnih zemljišč (določanje
ustreznih dejavnosti in urejanje degradiranih stavbnih zemljišč v
Predstrugah). |
Nove predvsem med
seboj dopolnjujoče dejavnosti – danes še neznane investicije bomo
usmerjali predvsem v obrtno proizvodno cono pri Stolarni in v novi
obrtni coni med Ponikvami in Predstrugami ter v Struge. |
V pričakovanju
privatne iniciative smo določili tudi manjše samostojne lokacije JZ od
Strug v Obrtni coni – za specifične dejavnosti ter za hrupne in prometno
problematične dejavnosti lesne in lesno predelovalne industrije ter
vzporedne potrebe dejavnosti prevozništva iz bližnjih naselij.
|
Počitniška naselja
|
Za gradnjo
počitniških objektov sta v občini predvideni dve ureditveni območji, ki
sta: Kračice in Gregorovce-Pekel (glej kartografsko dokumetacijo in
tabelo zgoraj). Drugih območij za gradnjo počitniških hiš ne bomo
odpirali. |
Interesente, ki bi
želeli bivati v saniranih objektih opuščenih kmetij, bomo napotili v
vaška okolja, kjer bo le s sanacijo objektov mogoče ohraniti tudi vas
kot celotno urbano okolje (Tisovec, Potiskavec, Rapljevo, Kukovo, druga
naselja in manjši zaselki). |
Prometne in komunalne
dejavnosti |
Od ministrstva za
promet smo prejeli določeno traso obvozne ceste za naselje Ponikve in
varujemo območje trase pred posegi, ki bi ovirali graditev ceste –
republiško obvezno izhodišče. |
Občina v prostorskih
vsebinah plana varuje vzporedno ob sedanji regionalni cesti tudi traso
za regionalno kolesarsko prometnico od Ponikev do Predstrug – obvezno
republiško izhodišče. |
V bodoče bomo
nadaljevali z zagotovitvijo potrebnih stavbnih zemljišč in potrebno
dokumentacijo za izboljšanje občinske cestne mreže. Pri načrtovanju in
urejanju naselij bomo posvetili posebno pozornost urejanju primernih
dostopov poti in cest, predvsem bomo v območjih sanacije razpršene
gradnje ob cestah varovali koridor za kolesarke ceste in hodnike za
promet peščev. |
Komunalne dejavnosti
|
Zagotovili bomo
stavbna zemljišča in potrebno dokumentacijo za razširitev pokopališča v
Strugah (glej tabelo zgoraj) in pripravili načrte za ureditev nekaterih
vaških centrov. |
Vsi objekti morajo
biti priključeni na javno kanalizacijo za odpadno vodo. Na območju
varstvenih pasov vodnih virov mora biti zgrajena vodotesna kanalizacija.
Do izgradnje kanalizacije je odpadne vode možno odvajati v vodotesne
individualne greznice. Pri tem je potrebno upoštevati ukrepe za zaščito
vodnih virov za navedeno območje in navodila za izgradnjo gnojišč in
greznic. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati tudi možne poplavne vode
– zakonodaja. |
V vseh naseljih je
potrebno forsirati izgradnjo ločene kanalizacije. Sanitarne odplake je
potrebno speljati do čistilne naprave, tehnološko onesnažene vode pa je
možno priključiti le, če so predhodno očiščene do mere kot to zahteva
sanitarna inšpekcija. V kolikor se v tehnološkem postopku uporabljajo
strupene snovi, se zahteva reciklaža z odvozom suspenzij na za to
določena odlagališča. |
Vse meteorne vode z
utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, morajo biti speljane
preko lovilcev olja v meteorno kanalizacijsko omrežje, ponikalnico ali
naravni vodotok. |
Meteorne vode z
zelenih ali gozdnih površin in streh morajo biti speljane v ponikalnice
oziroma naravne recipiente (odprte jarke). |
Uporabniki prostora,
ki na svojem zemljišču vršijo manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne
snovi (goriva, olja, kemikalije) lahko to opravljajo le v pokritih
prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob
eventualnem razlitju snovi lahko to v celoti prestreže. |
Strogo je prepovedano
odlaganje odpadkov v opuščene struge – rokave potokov ali na
zamočvirjena kmetijsko manj vredna zemljišča. Za trde odpadke (ki niso
strupeni) je dovoljeno odlaganje le na deponijah, ki so za to posebno
urejene. |
Zaradi občutljivega
kraškega območja bo posebej predpisana dovoljena uporaba gnojil
(herbicidov, pesticidov) na kmetijskih intenzivnih površinah.
|
V teh spremembah
plana načrtujemo izgradnjo ČN v Bruhanji vasi za naselje Videm, Bruhanja
vas in ostala priključena naselja, ter izgradnjo kanalizacije do ČN v
Potiskavcu za naselja Struge, Potiskavec in del Kolenče vasi.
|
Vodnogospodarske
ureditve |
Za načrtovane
vodnogospodarske ureditve bomo v tem obdobju zagotovili predvsem
prostorske pogoje za obnovo in sanacijo dotrajanih ali poškodovanih
objektov in naprav. |
Vsi vodotoki in
hudourniki ter njihova poplavna območja (inundacijska območja poplavne
vode 100-letne pogostnosti) območja predstavljajo prostor varovalnega
režima. Za posege v ta prostor je potrebno pridobiti posebne pogoje
odnosno soglasje upravnega organa, ki je pristojen za vodno
gospodarstvo. V ta zaščiteni prostor je potrebno vključiti tudi območja
s hudourniškim značajem, kjer kakršenkoli poseg v prostor lahko povzroči
sekundarne erozijske procese in ogrozi imetje in življenje občanov.
|
Vse površinske vode,
ki pritekajo na območje urejanja in ga prečkajo, je potrebno urediti
tako, da bodo vsi stanovanjski in drugi objekti varni pred 100-letnimi
poplavnimi vodami. Tako zbrane vode je potrebno speljati vse do
naravnega recipienta, ki jih je sposoben sprejeti brez škode za dolvodne
obrežne lastnike (prebivalci, naselja). |
Pred izdelavo
zazidalnih načrtov za dele ureditvenega območja si mora investitor
pridobiti elaborat poplavne in hudourniške ogroženosti območja. Ta
elaborat je sestavni del zazidalnega načrta območja. |
Nujno je usklajevanje
na področju določanja poplavnih površin. Zaradi neusklajenosti pri
pripravi pravnih režimov pričakujemo, da se bo pričelo s pripravo
usmeritev za usklajevanje med vodnogospodarskimi obveznimi izhodišči,
varstvom kulturne dediščine in usmerjanjem poselitve (primer naselja –
Kompolje). |
Kmetijske in gozdne
površine |
Kmetijske površine
|
Za večjo kmetijsko
proizvodnjo bomo določili pogoje za izvedbo kmetijskih zemljiških
operacij na območju cele občine. Območje agromelioracij prostorsko še ni
proučeno, zato je pri načrtovanju le-teh potrebno predhodno preveriti
omejitve v prostoru (varovalni pasovi vodnih virov, kulturne – predvsem
arheološke dediščine in območij ohranjanja narave ter druge prostorske
planske odločitve). Na vseh kmetijskih zemljiščih 1. in 2. kmetijske
cone v občini so možne in dopustne zemljiške operacije – agromelioracije
in komasacije, če se s tem strinjajo lastniki zemljišč v skladu z
pozitivno zakonodajo. Komasacije se izvajajo po zakonu o kmetijskih
zemljiščih, agromelioracije pa v skladu z obsegom območja in vrsto
načrtovanih posegov za izvedbo spremembe talne strukture in izgradnjo
infrastrukture v skladu z ustrezno zakonodajo. |
Zaustavili bomo trend
zaraščanja kmetijskih zemljišč in jih, kjer je le mogoče ponovno
vključili v kmetijsko dejavnost. |
Gozdne površine
|
Gospodarske gozdove
bomo izkoriščali in urejali na podlagi veljavnih gozdnogospodarskih
načrtov. |
Upoštevali bomo
omejene pogoje gospodarjenja v varovalnih gozdovih in gozdovih s
posebnim pomenom, ki so opredeljeni v dolgoročnem planu. Za območja
zaraščanja, katera se bodo namensko opredelila za gozdarstvo, bo Zavod
za gozdove pripravil programe za vlaganja v pospešeno vključevanje teh
območij v gozdno proizvodnjo. |
Gradnja novih gozdnih
cest je prikazana v grafičnem delu DP v M 1: 25 000 |
Območja za
pridobivanje mineralnih surovin |
Pridobivanje
dolomitnih in apnenčastih agregatov bomo zagotovili na podlagi izdelanih
izvedbenih aktov na območju pri naselju Predstruge (način urejanja glej
v kartografsko dokumentacijo in tabelo zgoraj). Novo območje v
nadaljevanju obstoječega kamnoloma v Predstrugah. |
Za obstoječi kamnolom
v Predstrugah predlagamo razširitev s sanacijo, ki mora biti v skladu z
prostorskim izvedbenim načrtom, do katerega se mora opredeliti tudi
Zavod RS za varstvo narave. |
6.3. Naloge v zvezi z
urejanjem prostora |
Izdelava prostorskih
planskih in izvedbenih aktov |
V tem obdobju bomo
dopolnili prostorske planske akte in izvedbene akte. Prostorski
izvedbeni akti so: |
– Prostorski
izvedbeni načrti PIN, zazidalni načrt ZN, Ureditveni načrt UrN,
Lokacijski načrt LN. |
– Prostorski
ureditveni pogoji PUP za celotno območje občine. |
Realizacija nalog v
zvezi z urejanjem prostora zahteva pripravo in sprejem ustreznih PIN za
vsa območja, kjer so predvideni pomembnejši posegi v prostor.
|
PIN, ki se bodo
izdelali v tem planskem obdobju, so prikazani v tabeli v 5. členu tega
odloka v poglavju 6.4.. Prikazani so tudi PIN, ki bodo v tem obdobju
prostorsko opredeljeni zaradi pravočasne priprave zemljišč za graditev
po letu 2002 (opredeljeni kot II. faza izvedbe). |
Dinamika in
zaporednost izvedbe PIN bo opredeljena na podlagi interesa investitorjev
v programu, ki ga sprejme OS Dobrepolje. V skladu s tovrstno zakonodajo
se bo določil tudi obseg, dinamika priprave geodetskih in drugih podlag,
način financiranja izdelave PIN ter nadaljnjih del pri graditvi
komunalne ureditve območij. |
Celotno območje
občine, ki se ne ureja s PIN, se ureja s PUP oziroma začasno s PUP do
sprejetja predvidenih PIN. Določila PUP za planske celote opredeljene v
tabelah poglavja 6.4. tega člena, so usklajena z usmeritvami za urejanje
naselij različnih tipov, ki so opredeljeni v dolgoročnem planu in se
upoštevajo kot obvezno izhodišče pri pripravi sprememb in dopolnitev
PUP. |
Usmeritve za pripravo
prostorskih izvedbenih aktov (PIA) |
Pri pripravi PIA bomo
upoštevali naslednje usmeritve: |
– Podrobno bomo
razčlenili namensko rabo skladno s planirano organizacijo dejavnosti v
posameznem območju; pri tem bomo zavarovali lokacije za objekte in
naprave širšega družbenega pomena, ki se bodo gradili v kasnejših fazah;
|
– Izboljšali bomo
sedanje in uredili nove prometne ureditve in povezave, ki bodo omogočale
varen promet in v največji možni meri zaščito okolja pred hrupom;
|
– Zmanjšali bomo
komunalne probleme z načrtovanjem komunalnega omrežja in naprav, ki ga
bo mogoče postopoma izgrajevati in izboljševati; |
– Upoštevali bomo vsa
v dolgoročnem planu opredeljena varstvena in zavarovana območja ter
usmeritve o možnih posegih in ureditvah v teh območjih; |
– Upoštevali bomo
omejitve, opredeljene v odloku o varstvu vodnih virov; |
– Pooblaščena
organizacija za varstvo območij ohranjanja narave in kulturne dediščine
je dolžna pravočasno pripraviti smernice in pogoje za aktivno varovanje
dediščine; |
– Prednostno bomo
pripravili načrte sanacij degradacije okolja in škodljivih vplivov v
varovanih območjih; |
– Pri urbanističnem
načrtovanju in ureditvah bomo poleg funkcionalnih vidikov enakovredno
upoštevali merila za oblikovanje kulturnega in humanega bivalnega ter
delovnega okolja, pri tem bomo urejevalsko pozornost enakovredno
posvečali urbanim in ruralnim naseljem; |
– Pri urejanju
krajine bomo poleg funkcionalnih vidikov enakovredno upoštevali
ohranitev značilne krajinske podobe ter ekološkega ravnotežja;
|
– Za vse peskokope in
kamnolome se izdelajo ureditveni načrti; sanacija se izvaja sočasno z
eksploatacijo; |
– Vsi melioracijski
posegi se pred pripravo tehničnega načrta kompleksno ovrednotijo iz
krajinskega in ekološkega vidika; skladno z ugotovljeno problematiko se
na podlagi celovitih strokovnih usmeritev izdela UrN ali PUP;
|
– Pri urejanju
vodotokov je uskladiti akcije vodnega gospodarstva, kmetijstva, ribištva
in krajinskega varstva, prednost pred gradnjo kanalov naj ima povečanje
kapacitete rečne struge in vsaj delno ohranjanje vegetacije;
|
– Oblikovalsko
pozornost bomo posvečali tudi vključevanju naselij v kulturno krajino,
predvsem oblikovanju robov naselij (arhitektonski in krajinski vidik);
|
– Posebno pozornost
bomo namenili tudi možnosti razvoja kmetijskih gospodarstev, za katere
je nujna gradnja večjih gospodarskih kapacitet. V spremembah PUP
določilih bomo določili sprejemljive načine za izvedbo tovrstne
graditve; |
– Preverili bomo vse
obremenitve okolja (sedanje in pričakovane) ter načrtovali njihovo
sanacijo; |
Preverili bomo vse
oblike ogroženosti prebivalcev ter materialnih dobrin ter vključili v
PIA določila v zvezi z gradbeno tehničnimi in obrambno zaščitnimi ukrepi
na obravnavanem območju. |
Izdelava prostorsko
izvedbenih aktov mora biti tudi v skladu z pogoji in usmeritvami, ki jih
podajo pristojne službe varstva narave in kulturne dediščine (Zavod RS
za varstvo narave regijske področne izpostave, Zavod za varstvo kulturne
dediščine Slovenije regijske področne izpostave) k vsakemu aktu posebej,
v obliki posebnih strokovnih podlag. Obstoječi elaborati
(Naravovarstvene smernice za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih
sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Dobrepolje ter
Strokovne podlage s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in
dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Dobrepolje),
ki so bili izdelani na Zavodu RS za varstvo narave in Zavodu za varstvo
kulturne dediščine Slovenije januarja 2002 so v celoti vključeni v
prostorsko plansko dokumentacijo občine kot del posebnih strokovnih
podlag. |
Geodetska dela
|
Geodetska dela in
prostorske evidence so sestavni del urbanističnega in prostorskega
načrtovanja. V skupnem programu občine, upravne enote in republike bodo
v skladu s pristojnostmi posameznega subjekta pričete in v pretežni meri
opravljene naslednje naloge: |
– revizija vrst rabe
in katastrske klasifikacije |
– nastavitev
prostorskega dela zemljiškega katastra |
– dopolnitev registra
območij teritorialnih enot |
– nastavitev evidence
stavbnih zemljišč |
– nastavitev evidence
za potrebe urejanja prostora. |
Geodetska uprava bo z
ustrezno organizacijo zagotovila tudi redno vzdrževanje potrebnih
geodetskih evidenc. Geodetska uprava bo skupaj s posameznimi naročniki
izdelave prostorskih izvedbenih aktov (zazidalnih in drugih načrtov)
pravočasno zagotavljala izdelavo ustreznih podlag v merilu 1: 1 000 in
1: 500. |
6.4. Programske
zasnove za območja, kjer se bo izvajala kompleksna graditev ali prenova
|
Skladno s strokovnimi
navodili za pripravo prostorskih planov občin so sestavni deli
srednjeročnih planov tudi programske zasnove za območja, kjer se bo
izvajala kompleksna graditev ali prenova. Dopuščena je možnost, da
občinski sveti sprejmejo programske zasnove naknadno, po istem postopku
kot družbeni plan. V tem poglavju obravnavamo zato le znane elemente
programskih zasnov, ki jih je mogoče dopolniti na podlagi priprave
dodatnih strokovnih podlag. |
V tabeli programskih
zasnov se dopolnijo naslednje vsebine posameznih območij: |
PLANSKA CELOTA I. |
+------+-------+----------+-------------+-------------------------------------+ |
|1 |C
|Ponikve |razpršena |dopolnitve gradnje -UrN oz PUP za | |
| |
| |gradnja |celotno naselje | |
+-----------------------------------------------------------------------------+ |
|Program:
| |
|– dopolnitev in
izboljšava programa centralnih dejavnosti, predvsem osnovne | |
|preskrbe in šp.
igrišče ob šoli | |
|– stanovanjska
gradnja, predvsem zgostitev obstoječih struktur, | |
|– ureditev trga
v naselju, | |
|– ohranitev
kmetijske kot prevladujoče funkcije v naselju, | |
|– razvoj
obrtnih in storitvenih dejavnosti, | |
|– nadaljnji
razvoj Delavsko varstvenega zavoda, | |
|– ohranjanje in
vzpostavitev zaključenih, kvalitetno oblikovanih ambientov. | |
+------+-------+----------+-------------+-------------------------------------+ |
|2 |/
|nova |/ |ZN v izvajanju objavljen v Uradni | |
| |
|obrtna | |list RS, št. 98/1999 | |
| |
|cona | | | |
+-----------------------------------------------------------------------------+ |
|Program:
| |
|– razvoj
obrtnih in storitvenih dejavnosti za potrebe celotne občine, | |
|– komunalna
ureditev območja, | |
|opredelitev
načina zazidave. | |
+-----------------------------------------------------------------------------+ |
PLANSKA CELOTA II. |
+------+-------+------------+-----------+-------------------------------------+ |
|3 |C
|Predstruge |obcestna |dopolnitve-PUP, širitev-UrN (I. | |
| |
| |zasnova |faza) za del naselja, | |
| |
| | |ZN (II. faza) za del naselja, | |
| |
| | |UrN za sanacijo in razširitev | |
| |
| | |območja kamnoloma in UrN za športno | |
| |
| | |rekreacijski kompleks | |
+-----------------------------------------------------------------------------+ |
|Program:
| |
|– razvoj
mešanih obrtno stanovanjskih dejavnosti, | |
|– preveritev
možnosti za izkoriščanje obstoječega stavbnega fonda v obrtno- | |
|storitvene
dejavnosti s preveritvijo možnosti za spremembo namembnosti | |
|objektov,
| |
|– preprečitev
stihijske gradnje – faznost izgradnje, | |
|– posodobitev
in razširitev kamnoloma sanacija s funkcionalno ureditvijo | |
|sodobnega
zaprtega strojnega obrata, | |
|– ureditev
železniške povezave obrata v kamnolomu z železniškim omrežjem, | |
|– komunalna
ureditev naselja. | |
+------+-------+------------+-----------+-------------------------------------+ |
|4 |A
|Cesta |obcestna |dopolnitve-PUP, širitev-ZN za del | |
| |
| |zasnova |naselja | |
+-----------------------------------------------------------------------------+ |
|Program:
| |
|– ureditev
centra vasi, | |
|– ohranitev
pretežno kmetijske funkcije za dele naselja s kmetijami z | |
|interesom
širitve dejavnosti, | |
|– preprečitev
stihijske gradnje z izdelavo zaokrožitev obstoječih gradbenih | |
|struktur v delu
naselja, ki se bo urejal z ZN. | |
+------+-------+------------+-----------+-------------------------------------+ |
|5 |A
|Zdenska vas |vrstna |dopolnitve-PUP, | |
| |
| |zasnova |širitev -ZN ali PUP za del naselja | |
+-----------------------------------------------------------------------------+ |
|Program:
| |
|– ureditev
centra vasi, | |
|– ohranitev
pretežno kmetijske funkcije za dele naselja s kmetijami z | |
|interesom
širitve dejavnosti, | |
|– preprečitev
stihijske gradnje z izdelavo zaokrožitev obstoječih gradbenih | |
|struktur v delu
naselja, ki se bo urejal z ZN ali PUP. | |
+------+-------+------------+-----------+-------------------------------------+ |
|6.2 |/
|novo območje|/ |novo ureditveno območje – UrN za | |
| |
|kamnoloma | |celotno območje v nadaljevanju | |
| |
| | |obstoječega kamnoloma v Predstrugah | |
+-----------------------------------------------------------------------------+ |
|Program:
| |
|– prometna
navezava na železniško omrežje | |
|– ekološko in
krajinsko sprejemljiva ureditev kamnoloma s sprotno sanacijo | |
|opuščenih
delov, | |
|– komunalna
ureditev območja. | |
+-----------------------------------------------------------------------------+ |
Priloga sprememb in
dopolnitev – Priloga: programska zasnova za sanacijo kamnoloma v
Predstrugah. |
Priloga sprememb in
dopolnitev – Priloga: programska zasnova za novi kamnolom v nadaljevanju
kamnoloma v Predstrugah |
+-----+------+---------------+-------------+----------------------------------+ |
|7 |CD
|Videm |obcestna |za nadaljevanje urejanja naselja s| |
| |
| |zasnova |PUP in ZN ali UrN za dom za | |
| |
| | |ostarele | |
+-----------------------------------------------------------------------------+ |
|Program:
| |
|– dopolnitev in
izboljšava programa centralnih dejavnosti, ki sodijo v | |
|pomembnejše
(občinsko) lokalno središče | |
|– ureditev
centra vasi z avtobusno postajo, | |
|stanovanjska
gradnja za potrebe lokalne koncentracije prebivalcev, | |
|razvoj manjše
proizvodne in storitvene obrti, | |
|– ohranitev in
razvoj kmetijske funkcije za dele naselja s kmetijami z | |
|interesom
širitve dejavnosti, | |
|– širitev
območja za šport kot dopolnitev k obstoječi strukturi, razširitev | |
|šolskega
kompleksa, | |
|– bencinska
črpalka, | |
|– komunalna
ureditev, | |
|– izgradnja
kolesarske poti od Vidma do Kompolj po izvedbi komasacije | |
|kmetijskih
zemljišč. | |
+-----+------+------------+----------------+----------------------------------+ |
|8 |A
|Kračice |razpršena |dopolnitev-PUP (I. faza) | |
| |
| |gradnja, |širitev-PUP (II. faza) | |
| |
| |območje počit. | | |
| |
| |hiš | | |
+-----------------------------------------------------------------------------+ |
|Program:
| |
|– ohranitev
pretežno kmetijske funkcije, | |
|– preprečitev
stihijske gradnje s faznostjo izgradnje. | |
+-----+------+------------+----------------+----------------------------------+ |
|10 |A
|Mala vas |obcestna |dopolnitve-PUP, širitev-UrN za del| |
| |
| |zasnova |naselja | |
+-----------------------------------------------------------------------------+ |
|Program:
| |
|– ureditev
centra vasi, | |
|– ohranitev
pretežno kmetijske funkcije, za del naselja s kmetijami z | |
|interesom in
možnostjo širitve dejavnosti, | |
|– preprečitev
stihijske gradnje z izdelavo UrN za del naselja, ki je | |
|predviden za
širitev. | |
|– zaokrožitev
gradbenih struktur na južnem robu naselja pod gozdom. | |
+-----+------+------------+----------------+----------------------------------+ |
|11 |A
|Zagorica |vrstna zasnova |dopolnitve-PUP | |
+-----------------------------------------------------------------------------+ |
|Program:
| |
|– oblikovanje
manjšega javnega prostora v vasi, | |
|– ohranitev
obstoječe tlorisne strukture naselja, | |
|– ohranitev
pretežno kmetijske funkcije z razvojem obstoječih kmečkih | |
|gospodarstev,
| |
|– preprečitev
stihijske gradnje z izdelavo podrobnejših določil PUP za | |
|zaokrožitev
gradbenih struktur za del naselja, ki je predviden za širitev, | |
|– graditev
manjšega športnega igrišča za potrebe vasi. | |
+-----+------+------------+----------------+----------------------------------+ |
|16 |BC
|Kompolje |vrstna zasnova |dopolnitve-PUP, širitev-ZN za del | |
| |
| | |naselja (skupinska lokacijska | |
| |
| | |dokumentacija), | |
| |
| | |UrN za ureditev trga | |
| |
| | | | |
+-----------------------------------------------------------------------------+ |
|Program:
| |
|– ureditev
centra vasi, | |
|– ohranitev
pretežno kmetijske funkcije z razvojem obstoječih in novih | |
|kmečkih
gospodarstev, | |
|– preprečitev
stihijske gradnje kot zaokrožitev obstoječih gradbenih | |
|struktur v delu
naselja, ki se bo urejal z ZN, | |
|– izgradnja
kolesarske ceste, po izvedeni komasaciji od Vidma do Kompolj. | |
+-----+------+------------+--+-------------+----------------------------------+ |
PLANSKA CELOTA III. |
+------+------+-----------+-------------+-------------------------------------+ |
|19 |A
|Gregorovce-|razpršena |dopolnitve-PUP, za del naselja (I. | |
| |
|Pekel |gradnja, |in II. faza), skupinska lokacijska | |
| |
| |območje |dokumentacija | |
| |
| |počit. hiš | | |
+-----------------------------------------------------------------------------+ |
|Program:
| |
|– zgostitev
grajene strukture v že pozidanem območju (I. faza), | |
|– preprečitev
stihijske gradnje z izdelavo skupinske lokacijske | |
|dokumentacije v
delu naselja (II. faza). | |
+-----------------------------------------------------------------------------+ |
PLANSKA CELOTA IV. |
+------+-----+-------------+-------------+-----------+------------------------+ |
|24 |A
|Pri Cerkvi - |Žužemberk 43 |obcestna |dopolnitev gradnje -PUP,| |
| |
|Struge, | |zasnova |širitev- | |
| |
|Lipa | | |UrN za del naselja (I. | |
| |
| | | |faza), | |
| |
| | | |ZN za del naselja (II. | |
| |
| | | |faza) | |
| |
| | | |PUP za enote obrtne | |
| |
| | | |dejavnosti | |
+-----------------------------------------------------------------------------+ |
|Program:
| |
|– dopolnitev in
izboljšava programa centralnih dejavnosti, predvsem osnovne | |
|preskrbe,
| |
|– ureditev
drugih rekreacijskih površin v naselju, | |
|– ureditev in
razširitev pokopališča, | |
|– stanovanjska
gradnja, predvsem zgostitev obstoječih struktur, | |
|– ureditev trga
v naselju Pri cerkvi, | |
|– ohranitev
kmetijske kot prevladujoče funkcije v naselju, | |
|– preprečitev
stihijske gradnje z izdelavo UrN in ZN, ki omogočata faznost | |
|izgradnje
posameznih delov naselij, | |
|– razvoj
obrtnih in storitvenih dejavnosti. | |
+------+-----+-------------+-------------+-----------+------------------------+ |
|27 |A
|Kukovo |Ribnica 4, |obcestna |dopolnitev gradnje-PUP | |
| |
| |5, 15 |zasnova |širitev-ZN za del | |
| |
| | | |naselja | |
+-----------------------------------------------------------------------------+ |
|Program:
| |
|– preprečitev
stihijske gradnje z izdelavo ZN za območje za širitev, | |
|– namembnost
naselja kmetijska dejavnost z možnimi dopolnilnimi programi. | |
+-----------------------------------------------------------------------------+ |
6.5. Usmeritve za
urejanje drugih območij v naseljih |
Za urejanje drugih
posegov v območja naselij bomo upoštevali naslednje usmeritve.
|
Pokopališča se
urejajo z določili PUP. |
Manjše površine za
šport in rekreacijo v naseljih se urejajo s PUP, večje sklenjene športne
površine pa z UrN. |
6.6. Urejanje ostalih
naselij |
Ruralna, pretežno
ruralna in ruralno-urbana naselja se bodo v tem planskem obdobju urejala
na podlagi določil PUP. |
Stanovanjska gradnja
bo v skladu z določili prostorskih ureditvenih pogojev dovoljena tudi v
mejah ostalih strnjenih naselij in zaselkov (v okviru VIII. kat.)
predvsem za prenovo in dograditev obstoječih domačij. Po zmanjšanju
kmetijske proizvodne zaradi prilagajanja pogojem EU in za ohranitev
prebivalcev v občini v predelih vasi, kjer se opušča intenzivna
kmetijska pridelava, se za posamezne predele vasi dopušča pozidava z
enodružinskimi stan. objekti. |
Zaradi spremembe
možnosti preživljanja s kmetijsko dejavnostjo v občini se v PUP določijo
območja, kjer je dopustna sprememba iz kmetijskih gospodarskih objektov
v gospodarske objekte določenih kompatibilnih gospodarskih dejavnosti,
ki jih za tovrstna naselja predvideva oziroma jih bo dopuščal veljavni
Prostorski akt Republike Slovenije. |
Podrobne usmeritve za
urejanje različnih tipov naselij so kot obvezno izhodišče za pripravo
prostorskih izvedbenih aktov, opredeljene v DDP. |
6.7. Urejanje posegov
v prostor izven naselij |
Za območja vseh
planiranih hidromelioracij se izdelajo UrN. Posegi v prostor se morajo
pred pripravo tehničnega načrta urediti tudi iz krajinskega in
ekološkega vidika. Končna rešitev mora upoštevati vidike vodnega
gospodarstva, kmetijstva, ribištva, varstva območij ohranjanja narave in
krajine. |
Za območja
agromelioracij se izdelajo PUP razen v območjih kjer je zaradi varovanja
narave in kulturne dediščine potrebna izdelava UrN. |
Za vsa območja
pridobivanja mineralnih surovin se izdelajo UrN, ki vključujejo
nadaljnjo eksploatacijo in začasno sanacijo območij. |
Za infrastrukturne
objekte in naprave izven naselij se izdelajo lokacijski načrti oziroma
odgovarjajoči projekti na osnovi veljavne zakonodaje. Za omrežje
lokalnega pomena se izdela lokacijska dokumentacija oziroma
odgovarjajoči projekti na podlagi določil PUP. |
Na prvih območjih
kmetijskih zemljišč je predvidena intenzivna kmetijska izraba za
poljedelstvo in živinorejo, zato na teh zemljiščih še posebej ne bomo
dovoljevali urbanističnih posegov, živih mej in podobno, ki bi bili v
nasprotju z določili v republiških prostorskih aktih. Enako velja tudi
na drugem kmetijskem območju, če niso v sklopu naselij ali na prostoru,
ki je v dolgoročnem planu opredeljen, kot prostor predviden za takšno
gradnjo. |
Celotni ravninski del
kmetijskih in delno zaraščajočih zemljišč območja občine, se predvideva
za urejanje s komasacijami po Zakonu o kmetijskih zemljiščih s PUP ali v
primeru zahtevnejših posegov z izvedbami hidromelioracij po Zakonu o
urejanju prostora in Zakonu o vodah s PIN – prostorskimi izvedbenimi
načrti. Izvedba bo fazna za lastniške komplekse posameznih naselij
oziroma skupine naselij ter se bo točna meja komasacij kot spremembe
lastniške in parcelne strukture ali večjega posega ki zahtev urejanje z
PIN, določala v fazi pristopa k pripravi dokumentacije in pred
pridobivanjem podpisov soglašanja lastnikov kmetijskih oziroma drugih
zemljišč, glede na dogovor občine in upravne enote. |
Ker komasacije same
ne predstavljajo posega graditve v prostoru, ampak le menjavo lastništva
in obliko parcelne strukture, se v območje lahko vključi tudi nepozidana
stavbna zemljišča zavrtnic ali celotne kmetije, kar bi omogočilo razvoj
kmetij v naseljih ali v skladu z usmeritvami PUP omogočanje pridobitve
stavbnih parcel za domačine. |
V komasaciji se za
potrebe razvoja infrastrukture opredeli tudi parcelni pasovi ob
prometnicah, kjer se v interesu krajanov in občine uredijo potencialni
infrastrukturni koridorji za graditev komunalnih, energetskih in
prometnih objektov in naprav. Te parcele se opredeli kot kmetijska
zemljišča, kjer se dopuščajo s PUP določeni posegi v prostor. S tem se
dela infrastrukturnega in krajinskega opremljanja občine pocenijo
predvsem za potrebe urejanja krajine, izgradnje prometne infrastrukture
za omogočanje gibanja funkcionalno oviranih oseb, za potrebe športa in
rekreacije in za povezavo naselij z kolesarskimi potmi. Za občino je
bistvenega pomena izgradnja ustreznih senčnih kolesarskih poti in
ureditev prometnic z ozelenitvijo – drevoredi za potrebe dodatne ponudbe
doline – dom ostarelih, rekreacijski potencial vzporedno z kompleksom
manjšega športnega stadiona in možne širitve za gradnjo manjših naselij
za varovana stanovanja v predelih opuščenih naselij, kjer se kmetijska
pridelava opušča ali so naselja že zapuščena (južni del občine).
|
6.8. Naloge v zvezi z
varstvom okolja |
Varstvo pred hrupom
in zagotavljanje ustrezne insolacije objetkov in prostorov |
Pri pripravi
posameznih PIN in PUP bomo posebno pozornost namenili: |
– varstvu pred
prekomernim hrupom v naravnem ali bivalnem okolju in sicer z določitvijo
v tovrstni zakonodaji dopustnih mejnih obremenitev. Posebna pozornost bo
namenjena vaškim naseljem, zaradi varovanja pravic do III. hrupne cone v
nočnem in dnevnem času, ki jo ob svojem delu povzroča kmetijska
dejavnost. Investitorji in načrtovalci graditev stanovanjskih objektov v
vaseh bodo morali upoštevati, da so kmetije delovna enota, ki
obremenjuje okolje tudi s hrupom, |
– varovanju in
načrtovanju kvalitetno osvetljenih bivalnih in delovnih prostorov.
|
Zaradi naglega
gospodarskega razvoja in ob zapostavljanju ekoloških vidikov postaja
problem urejanja okolja vse bolj zapleten. Zadnje čase pa se vedno bolj
krepi družbena zavest o nujnosti bolj organiziranih naporov za reševanje
obstoječih in novo nastajajočih okoljskih (=okolje) in ekoloških
problemov. |
Kljub ukrepom in
določenim naporom v prejšnjem srednjeročnem obdobju, glavni problemi
okolja še vedno ostajajo: |
Kemične snovi,
nevarni in posebni odpadki v okolju |
Za reševanje teh
problemov načrtujemo, da se bodo vse organizacije in obrtniki, ki kot
stranski produkt proizvajajo take snovi, vključile v zato ustanovljen
regijski konzorcij in da bodo nevarne in posebne odpadke odlagali na
posebej za to določeni regijski deponiji. |
Odlaganje komunalnih
odpadkov |
V občini je
organiziran odvoz odpadkov na regionalno deponijo. |
Onesnažena voda
|
V prejšnjem obdobju
so bile nakazane rešitve v zvezi s čiščenjem odpadnih voda. Z izgradnjo
čistilnih naprav bo zagotovljena možnost, da se ustrezno prečiščujejo
industrijske in komunalne odplake najbolj problematičnih območij.
Prioritetna naloga ostaja izgradnja kanalizacijskega sistema v naseljih,
na katerega se bodo obvezno morali priključiti vsi onesnaževalci vode.
|
Za zavarovanje
potencialnih virov pitne vode bo sprejet odlok o zaščiti vodnih virov v
občini Dobrepolje. |
Onesnaževanje zraka
|
Območje občine še
vedno spada v cono ustrezne čistosti zraka, za katero ni potrebno
sprejemati posebnih ukrepov. |
Izgubljanje orne
zemlje |
Po sprejemu
intervencijskega zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem
namembnosti smo iz zazidljivih con izvzeli vsa kmetijska zemljišča I. in
II. kategorije. Poizkuse samovoljne gradnje na teh zemljiščih
inšpekcijske službe dosledno odpravljajo. Izjemni možni posegi na ta
zemljišča so sprejeti z dolgoročnim planom Občine Dobrepolje.
|
Zaraščanje kmetijskih
zemljišč je prisotno za kmetijstvo na manj primernih zemljiščih, kjer je
ekonomsko upravičeno bodo taka zemljišča ponovno rekultivirana.
Prepočasi pa poteka preurejanje pašnikov in travnikov v orne njivske
površine, predvsem v nižinskem delu, kjer so za to bolj primerni pogoji.
|
Nered v gradnjah
|
Občina je pred letom
2000 pripravila zadostne površine za individualno gradnjo, ki pa zaradi
zaostajanja ustrezne zakonodaje še ni prinesla primernega trga z
zemljišči, ki bi omogočal sprotno reševanje stanovanjskega problema za
posameznika. |
Zaustaviti moramo
nespremenljive trende in zahtevamo odločnejše posredovanje pri začetih
nedovoljenih gradnjah in preprečitev novih. |
Kamnolomi, peskokopi
in drugi posegi v prostor |
Sanacija opuščenih
kopov in priprava ustrezne dokumentacije za sanacije ostaja ena izmed
pomembnih nalog iz prejšnjega obdobja. |
Poizkušali se bomo
izogniti parcialnemu reševanju posegov v prostor in pomanjkanju
strokovnosti v določenih fazah, kar je do sedaj pogojevalo izsiljevanje
rešitev novih posegov v prostor brez alternativnih variant. |
6. člen |
Zaključek
|
Občinski svet bo
zagotovil izdelavo celovite analize o stopnji onesnaženosti okolja v
občini in izdelavi katastra onesnaževalcev. |
Takojšnjo saniranje
okoljskih in ekoloških problemov ni možno opraviti v tako kratkem času
kot je petletno srednjeročno obdobje. Zato si poleg postopnega saniranja
obstoječih žarišč lahko postavimo za cilj, da ne bomo odpirali novih
problemov na tem področju. |
Do leta 2002 smo
stremeli za tem, da so postali ekološki kriteriji novih investicij
enakovredni ekonomskim. V nadalje pa moramo vztrajati, da ekološki vidik
in vidik razvoja kraja v demografskem smislu postaneta najpomembnejša
kriterija pred vsemi ostalimi. |
7. člen |
Kartografske vsebine
prostorskih sestavin sprememb in dopolnitev dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Dobrepolje, dopolnjenega 2001, in druge
priloge – programske zasnove, so stalno na vpogled na Občini Dobrepolje
in na Upravni enoti Grosuplje. |
8. člen |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 35005-1/04 |
Videm, dne 13. julija
2004. |
Župan |
Občine Dobrepolje
|
Anton Jakopič l. r. |