Na podlagi 57. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 108/09) in 18. člena
Statuta Občine Grosuplje
(Uradni list RS, št. 1/10) je Občinski svet Občine Grosuplje na 34.
redni seji dne 12. 5. 2010 sprejel |
O D L O K |
o spremembah in
dopolnitvah zazidalnega načrta »Pri pošti« |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(splošne določbe) |
S tem odlokom se
sprejmejo spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Pri pošti (v
nadaljevanju: SDZN) ki ga je izdelal PROPLAN, Ivanka Kraljič, s.p.,
Krško, pod številko SDZN-09/08. |
2. člen |
(vsebina SDZN) |
SDZN
vsebuje besedilo, kartografski del in priloge z naslednjo vsebino:
|
(A) Odlok o SDZN
|
(B) Besedilo
|
(C) Kartografski del |
- Izsek iz
prostorskih sestavin planskih aktov 1:5000 |
Občine Grosuplje |
- Načrt parcel z
mejo območja urejanja 1:1000 |
- Geodetski
načrt s certifikatom 1:500 |
- Geodetski
načrt z mejo območja urejanja 1:500 |
- Katastrski
načrt z mejo območja urejanja 1:500 |
- Situacija
obstoječega stanja 1:1000 |
- Izsek iz
veljavnega zazidalnega načrta 1: 500 |
- Zazidalna
situacija 1:500 |
- Načrt parcel z
zakoličbo 1:500 |
- Situacija
zakoličbe 1:500 |
- Prometna
situacija 1:500 |
- Zbirna
situacija infrastrukture 1:500 |
- Prikaz
vplivov 1:500 |
- Ukrepi za
obrambo in zaščito 1:500 |
(D) Priloge
|
- Sklep o začetku
postopka SDZN |
- Odločba MOP
|
- Izvleček iz
planskega akta |
- Povzetek za javnost
|
- Obrazložitev in
utemeljitev SDZN |
- Strokovne podlage
|
- Stališča do pripomb
|
- Smernice za
načrtovanje |
- Mnenja nosilcev
urejanja prostora |
- Seznam sprejetih
aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili
upoštevani pri pripravi SDZN. |
II. UREDITVENO
OBMOČJE |
3. člen |
(obseg ureditvenega
območja) |
(1) Območje urejanja
obsega zemljišča v centru Grosupljega, na severu območje SDZN meji na
Kolodvorsko ulico, na vzhodu na večstanovanjsko pozidavo ob Levstikovi
cesti, na jugu na Trubarjevo cesto in na zahodu na Taborsko cesto.
|
(2) Območje SDZN se
nanaša na parc. št.: 1313, 1314, 1316/3, 1311/1, 1318/3, 1317/3, 1322/2,
1323/2, 1323/5, 1320/2, 1309, 1310/2, 1310/1, 1312, 1319, 1321/1,
1321/2, 1321/3, 1321/4, 1297, 1299/2, 1299/1, 1296/2 in 1296/3, vse k.o.
Grosuplje - naselje. |
(3) Skupna površina
območja SDZN je cca 0,9 ha. |
4. člen |
(ureditve izven
območja SDZN) |
Izven območja SDZN se
izvedejo priključki na javno gospodarsko infrastrukturo. |
5. člen |
(skupno vplivno
območje) |
Skupno vplivno
območje obsega parc. št.: 1313, 1314, 1316/3, 1311/1, 1318/3, 1317/3,
1322/2, 1323/2, 1323/5, 1320/2, 1309, 1310/2, 1310/1, 1312, 1319,
1321/1, 1321/2, 1321/3, 1321/4, 1297, 1299/2, 1299/1, 1296/2, 1296/3,
1277 (Kolodvorska ulica), 1302, 1303/2, 1303/3, 1307/4, 1304, 1307/5,
1306, 1320/1, 1323/3, 1323/4, (Trubarjeva cesta), 1322/1, 2225/1
(Taborska cesta), 1316/4, vse k.o. Grosuplje - naselje. |
III. UMESTITEV
NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
6. člen |
(vrste gradenj) |
Na območju SDZN so
dovoljene: |
- gradnje novih
objektov (tudi dozidava, nadzidava, legalizacija), |
- rekonstrukcije
objektov, |
- redna vzdrževalna
dela na objektih, |
- investicijska
vzdrževalna dela na objektih, |
- vzdrževalna dela v
javno korist, |
- odstranitve
objektov. |
7. člen |
(vrste dopustnih
objektov) |
(1) Na območju SDZN
so dovoljene naslednje vrste objektov po Uredbi o uvedbi in uporabi
enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega
pomena (Uradni list, RS, št. 33/03): |
- stanovanjske stavbe
(vsaj polovica uporabne površine se uporablja za prebivanje),
|
- gradbeni inženirski
objekti (npr. lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane poti,
prenosni vodovodi in pripadajoči objekti, prenosna komunikacijska
omrežja, prenosni elektroenergetski vodi, distribucijski plinovodi,
distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti, hidranti,
cevovodi za odpadno vodo, distribucijski elektroenergetski vodi in
distribucijska komunikacijska omrežja ipd.). |
(2) Na območju SDZN
je dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov na podlagi
Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št.
37/08), in sicer: |
NEZAHTEVNI OBJEKTI -
dovoljeni so: |
- objekti za lastne
potrebe: garaža in enoetažna pritlična lopa v UE1,2; uta oziroma
senčnica in utrjene dovozne poti v UE1,2,3,4; bazen v UE1,2,3;
|
- ograje v UE1;
|
- škarpe in podporni
zidovi v UE1,2,3,4; |
- pomožni
infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza v UE1,2,3,4;
|
- začasni objekti,
namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam: kiosk in
spominska obeležja v UE1,2,3,4; |
ENOSTAVNI OBJEKTI -
dovoljeni so: |
- objekti za lastne
potrebe: nadstrešek in enoetažni pritlični objekt v UE1,2,3,4; zbiralnik
za kapnico in utrjena dvorišča v UE1,2,3; |
- pomožni
infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti - objekt za
odvodnjavanje in objekt javne razsvetljave v UE1,2,3,4; pomožni
energetski objekti - dovoljeni so vsi v UE1,2,3,4, razen tipskega
zabojnika; pomožni komunalni objekti - vodovodni priključek,
kanalizacijski priključek, cestni priključek in priključek na vročevod v
UE1,2,3,4, zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok) v UE1,2,3;
|
- začasni objekti:
odprti sezonski gostinski vrt v UE1,2,3,4; oder z nadstreškom, pokriti
prireditveni prostor in začasna tribuna za gledalce v UE3,4; cirkus v
UE4; |
- vadbeni objekti:
igrišče za šport in rekreacijo v UE3,4; kolesarska steza, sprehajalna
pot in trimska steza v UE1,2,3,4; |
- spominska obeležja:
v UE1,2,3,4; |
- urbana oprema:
javna kolesarnica v UE3,4, javna telefonska govorilnica, večnamenski
kiosk in montažna sanitarna enota v UE3, transparent, skulptura in druga
prostorska inštalacija, vodnjak ali okrasni bazen, otroško igrišča in
obešanka v UE1,2,3,4. |
Nezahtevni in
enostavni objekti in drugi spremljajoči objekti morajo biti oblikovno
usklajeni s fasado, streho in kritino glavnega objekta, če s tem odlokom
ni drugače določeno. |
8. člen |
(ureditev okolice) |
Na območju SDZN so
dovoljene naslednje ureditve: |
- hortikulturne
ureditve (ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov,
grmovnic ipd.), |
- parterne ureditve
(tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic ipd.). |
9. člen |
(vrste dejavnosti) |
(1) Znotraj območja
SDZN so dovoljene naslednje dejavnosti povzete po Uredbi o standardni
klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08):
|
(G) TRGOVINA,
VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL |
- dovoljena je le: 47
Trgovina na drobno razen z motornimi vozili; |
(I) GOSTINSTVO
|
- dovoljene so vse
vrste dejavnosti; |
(J) INFORMACIJSKE IN
KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI |
- dovoljene so vse
vrste dejavnosti; |
(K) FINANČNE IN
ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI |
- dovoljene so vse
vrste dejavnosti; |
(L) POSLOVANJE Z
NEPREMIČNINAMI |
- dovoljene so vse
vrste dejavnosti; |
(M) STROKOVNE,
ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI |
- dovoljene so vse
vrste dejavnosti; |
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE
POSLOVNE DEJAVNOSTI |
- dovoljene so vse
vrste dejavnosti; |
(O) DEJAVNOST JAVNE
UPRAVE IN OBRAMBE; DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI |
- dovoljene so vse
vrste dejavnosti; |
(P) IZOBRAŽEVANJE
|
- dovoljene so: 85.1
Predšolska vzgoja |
85.5 Drugo
izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje; |
(Q) ZDRAVSTVO IN
SOCIALNO VARSTVO |
- dovoljene so: 86.2
Zunajbolnišnična zdravstvena in zobozdravstvena dejavnost |
86.9 Druge dejavnosti
za zdravje; |
(R) KULTURNE,
RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI |
- dovoljene so vse
vrste dejavnosti; |
(S) DRUGE DEJAVNOSTI
|
- dovoljene so vse
vrste dejavnosti; |
(T) DEJAVNOST
GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM, PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO
|
- dovoljene so vse
vrste dejavnosti; |
(U) DEJAVNOST
EKSTERITORIALNIH ORGANIZACIJ IN TELES |
- dovoljene so vse
vrste dejavnosti. |
(2) Na območju SDZN
so prepovedane dejavnosti, ki bi presegale zakonsko dovoljene meje
onesnaževanja zraka (smrad, plini, prah ipd.). |
(3) Na območju SDZN
je prepovedano izvajati dejavnosti, za katere bi bilo potrebno izvesti
postopek presoje vplivov na okolje po predpisih s področja varstva
okolja. |
10. člen |
(regulacijski
elementi) |
(1) Gradbena linija
je črta, na katero morajo biti delno ali v celoti s fasado postavljeni
objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. |
(2) Gradbena meja je
črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati,
lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost.
|
(3) Površina za
razvoj objekta(ov) predstavlja zemljišče, ki je omejeno z gradbenimi
mejami in/ali gradbeno linijo, na katerem je možna gradnja enega ali več
objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok. |
Na površini za razvoj
objekta(ov) je dovoljena postavitev vseh vrst objektov (stanovanjske
stavbe, gradbeni inženirski objekti, nezahtevni in enostavni objekti ter
drugi spremljajoči objekti) ter vseh zunanjih ureditev (hortikulturne in
parterne ureditve). Na površini za razvoj objekta(ov) je dopustno
urejati tudi parkirišča in zelenice. |
Stavbišča predvidenih
in obstoječih objektov prav tako predstavljajo površino za razvoj
objekta(ov). |
(4) Parkirišče je
površina, namenjena parkiranju osebnih in drugih vozil za stanujoče,
zaposlene in za obiskovalce. Na parkirišču je dovoljena postavitev
gradbenih inženirskih objektov in drugih spremljajočih objektov,
dovoljene so vse zunanje ureditve, ni pa dovoljeno graditi stavb, razen
nadstrešnic, kot manj zahtevnih ali zahtevnih objektov, ki so lahko le v
UE1 in UE2. |
(5) Zelenice so
površine, namenjene hortikulturnim in parternim ureditvam (travniki,
cvetličnjaki, drevoredi, tlakovanja ipd.). Na zelenicah je dovoljena
postavitev gradbenih inženirskih objektov, nezahtevnih in enostavnih
objektov, vseh hortikulturnih in parternih ureditev ni pa dovoljeno
graditi stavb in nadstrešnic, kot manj zahtevnih ali zahtevnih objektov.
|
(6) Faktor
zazidanosti zemljišča za gradnjo (FZ) je razmerje med zazidano površino
in celotno površino zemljiških parcel namenjenih gradnji. Pri izračunu
se upoštevajo vsi objekti glede na zahtevnost (nezahtevni in enostavni
objekti, manj zahtevni ali zahtevni objekti). |
(7) Faktor izrabe
zemljišča namenjenega gradnji (FI) je razmerje med bruto tlorisno
površino etaž nad nivojem terena in površino zemljišča namenjenega
gradnji. Nezahtevni in enostavni objekti se v izračunu FI ne upoštevajo.
|
(8) Delež odprtih
bivalnih površin (DOBP) v območju je delež odprtih bivalnih površin
glede na FI. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in
tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot
prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (dostopi, dovozi,
parkirišča, prostori za ekološke otoke). DOBP vključuje najmanj 50%
zelenih površin na raščenem terenu. Zelene površine na raščenem terenu
so površine s prisotnostjo različnih vrst vegetacije, ki so urejene na
raščenem terenu (teren z neposrednim stikom z geološko podlago in
sposobnostjo zadrževanja in ponikanja vode na lokaciji). |
(9) Kolenčni zid je
višina zidu v podstrešju, merjeno od nosilne konstrukcije (npr. plošča)
do pregiba strehe (stika poševne strehe in vertikalne zunanje stene). |
11. člen |
(ureditvene enote) |
Območje SDZN se
razdeli na naslednje ureditvene enote: |
UE1 - obstoječa
stanovanjska pozidava; |
UE2 - večstanovanjska
stavba; |
UE3 - stanovanjsko
poslovna objekta; |
UE4 - zelena parkovna
površina. |
12. člen |
(UE1 - obstoječa
stanovanjska pozidava) |
(1) Na območju
obstoječe stanovanjske pozidave veljajo naslednji pogoji: |
Vrste dejavnosti:
dovoljeno je bivanje in dejavnosti iz 9. člena tega odloka. Dejavnosti
iz 9. člena so dovoljene v pritličju in prvem nadstropju stavbe. V
višjih nadstropjih stavbe so dejavnosti dovoljene le kot samozaposlitev
stanujočih, brez dodatnih parkirnih prostorov. V pritličju objekta, ki
je orientirano proti Kolodvorski ulici, je obvezna le poslovna dejavnost
brez bivanja. |
Tipologija zazidave:
individualni prostostoječi objekti - večstanovanjski objekt, atrijski
objekt, dvojček. |
Velikost in
zmogljivost objekta: |
- Horizontalni
gabariti: določeni so v grafični prilogi št. 7. Zazidalna situacija s
površino za razvoj objekta. V nadstropnih etažah se tloris objekta lahko
poveča največ za 1,4 m od tlorisa v pritličju (zunanjih (obodnih) sten
objekta), vendar od parcelne meje mora najbolj izpostavljena točka
objekta (npr. balkon, napušč …) biti oddaljena najmanj 1,00 m. Proti
Kolodvorski ulici ni dovoljeno povečevanje tlorisa objekta. |
- Vertikalni
gabariti: največ do 13,00 m nad koto pritličja (npr. K+P+2); dopustno je
zgraditi kletno(e) etažo(e), zunaj terena je proti Kolodvorski ulici,
lahko vidno največ do 0,40 m kletne etaže, na drugih straneh stavbe pa
največ do 1,20 m. Kletna(e) etaža(e) se lahko uporabi za garažo.
|
- Oblikovanje zunanje
podobe objekta: |
- Konstrukcija: po
izbiri projektanta. |
- Kota pritličja:
določena je v grafični prilogi 8. Zazidalna situacija. Kota pritličja je
ob Kolodvorski ulici največ 0,40 m nad koto obstoječega terena (merjeno
od najnižje točke terena neposredno ob stavbi), oziroma 1,20 m na drugih
straneh stavbe. |
- Kolenčni zid:
največ do 1,0 m. |
- Streha: dovoljene
so vse oblike večkapnih streh, naklona od 30°do 40°, možna je
kombinacija z ostalimi oblikami streh, s tem da je njihova površina
največ do 1/3 površine celotne strehe. Na strehi je dopustna izvedba
frčad, strešnih oken, svetlobnih trakov, postavitev kolektorjev,
oddajnikov ipd.. Smer slemena osnovnega objekta ob ulici mora biti
vzporedna s Kolodvorsko ulico. |
- Kritina: mora biti
drobne strukture, rdeče ali temno sive barve, dovoljena je delno tudi
transparentna streha, prepovedana je uporaba svetlih in reflektirajočih
materialov. |
- Fasada: omet v
svetlih tonih, steklo ali les, dopustna je kombinacija več materialov in
barv. Prepovedana je uporaba vidne pocinkane pločevine ter svetlečih in
reflektirajočih fasadnih materialov. |
- Oblikovanje
odprtin: po izbiri projektanta, pravokotne oblike, usklajeno z obstoječo
obcestno pozidavo. |
- Osvetlitev
podstrešij: po izbiri projektanta. |
Lega objekta na
zemljišču: |
- Gradbena linija:
določena je v grafični prilogi 7. Zazidalna situacija. Pri obstoječih
objektih se ob Kolodvorski ulici upošteva (ohranja) obstoječa gradbena
linija. |
- Oddaljenost objekta
od parcelne meje: najmanj 2,00 m za nove objekte (tudi dozidave), pri
obstoječih objektih se ohranjajo obstoječi odmiki. Garaža, ki ni
nezahtevni ali enostavni objekt (nadzemna ali podzemna), mora biti
najmanj 2,0 m oddaljena od parcelne meje soseda. Oddaljenost se meri od
najbolj izpostavljene zunanje (obodne) stene objekta v katerikoli etaži.
Deli objekta (npr. balkon, napušč …) ne smejo segati na parcelo drugega
lastnika. |
- Oddaljenost od
sosednjega objekta: najmanj 4,00 m za nove objekte (tudi dozidave), pri
obstoječih objektih se ohranjajo obstoječi odmiki. Oddaljenost se meri
od najbolj izpostavljene zunanje (obodne) stene objekta v katerikoli
etaži. |
- Ureditev okolice
objekta: |
- hortikulturne
ureditve (ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov,
grmovnic ipd.), |
- parterne ureditve
(tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic, brežin, opornih zidov
ipd.). |
Površine, namenjene
izključno peš prometu, so asfaltirane ali tlakovane z drobnimi tlakovci.
Parkirišča so lahko asfaltirana, tlakovana ali izvedena s travnatimi
ploščami. Medsosedska ograja je v obliki žive meje, transparentna
kovinska, betonska ali kombinirana, višine 1,20 m. Ostale zelene
površine se zatravijo in zasadijo z avtohtono vegetacijo. Brežine se
zatravijo ali zasadijo z nizkimi grmovnicami, oporni zidovi so kamniti
ali obloženi z avtohtonim kamnom. |
Stopnja
izkoriščenosti zemljišča (faktor izrabe): največ 2,0. |
Faktor zazidave
parcele: največ 0,6. |
Delež odprtih
bivalnih površin: najmanj 25%. |
Število stanovanjskih
enot: dopustno je izvesti največ 14 stanovanjskih enot, ne glede na
velikost enot. |
13. člen |
(UE2 -
večstanovanjska stavba) |
Za večstanovanjsko
stavbo znotraj SDZN veljajo naslednji pogoji: |
Vrste dejavnosti:
dovoljeno je le bivanje in dejavnosti iz 9. člena tega odloka, vendar le
kot samozaposlitev stanujočih, brez dodatnih parkirnih prostorov.
|
Tipologija zazidave:
individualni prostostoječ večstanovanjski objekt. |
Velikost in
zmogljivost objekta: |
- Horizontalni
gabariti: določeni so v grafični prilogi št. 8. Zazidalna situacija s
površino za razvoj objekta. V nadstropnih etažah se tloris objekta lahko
poveča največ za 2,0 m od tlorisa v pritličju (zunanjih (obodnih) sten
objekta), vendar od parcelne meje mora najbolj izpostavljena točka
objekta (npr. balkon, napušč …) biti oddaljena najmanj 1,00 m.
|
- Vertikalni
gabariti: največ do 13,00 m nad koto pritličja (npr. K+P+2); dopustno je
zgraditi kletno(e) etažo(e), zunaj terena je lahko vidno največ do 1,20
m. Kletna(e) etaža(e) se lahko uporabi za garažo. |
Oblikovanje zunanje
podobe objekta: |
- Konstrukcija: po
izbiri projektanta. |
- Kota pritličja:
določena je v grafični prilogi 6. Zazidalna situacija. Kota pritličja je
lahko največ 1,20 m nad koto obstoječega terena (merjeno od najnižje
točke terene neposredno ob stavbi). |
- Kolenčni zid:
največ 0,4 m. |
- Streha: dovoljene
so ravne in vse oblike večkapnih streh ter enokapnica, naklona od 15° do
20°, možna je kombinacija omenjenih oblik strehe. Na strehi je dopustna
izvedba strešnih oken, svetlobnih trakov, pergol, postavitev kolektorjev,
oddajnikov ipd. Smer slemena je vzporedna s plastnicami terena (v smeri
severozahod-jugovzhod). |
- Kritina: temno sive
barve, dovoljena je delno tudi transparentna streha, prepovedana je
uporaba svetlih in reflektirajočih materialov. |
- Fasada: omet v
svetlih tonih, dopustna je kombinacija ometa s steklom, lesom ali
betonom, dovoljene so različne barve na fasadi. Prepovedana je uporaba
vidne pocinkane pločevine ter svetlečih in reflektirajočih fasadnih
materialov. |
- Oblikovanje
odprtin: po izbiri projektanta, usklajeno z obstoječo večstanovanjsko
pozidavo. |
- Osvetlitev
podstrešij: po izbiri projektanta. |
Lega objekta na
zemljišču: |
- Gradbena linija:
določena je v grafični prilogi 8. Zazidalna situacija. Gradbena linija v
nadstropjih objekta je lahko največ 2,00 m zunaj gradbene linije v
pritličju objekta, s tem da mora biti od sosednjega zemljišča oddaljena
najmanj 1,00 m. |
- Oddaljenost objekta
od parcelne meje: najmanj 2,0 m, od javnih površin je dovoljena tudi
manjša oddaljenost, vendar ne manj kot 0,5 m. Garaža, ki ni nezahtevni
ali enostavni objekt mora biti najmanj 2,0 m oddaljena od parcelne meje
soseda. Oddaljenost se meri od najbolj izpostavljene zunanje (obodne)
stene objekta v katerikoli etaži. Deli objekta (npr. balkon, napušč …)
ne smejo segati na parcelo drugega lastnika. |
- Oddaljenost od
sosednjega objekta: najmanj 4,00 m. Oddaljenost se meri od najbolj
izpostavljene zunanje obodne stene objekta v katerikoli etaži.
|
- Ureditev okolice
objekta: |
- hortikulturne
ureditve (ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov,
grmovnic ipd.), |
- parterne ureditve
(tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic, brežin, opornih zidov
ipd.). |
Površine, namenjene
izključno peš prometu, so asfaltirane ali tlakovane z drobnimi tlakovci.
Parkirišča so lahko asfaltirana, tlakovana ali izvedena s travnatimi
ploščami. Prepovedano je postavljati medsosedske ograje. Ostale zelene
površine se zatravijo in zasadijo z avtohtonimi drevesi. Brežine se
zatravijo ali zasadijo z nizkimi grmovnicami, oporni zidovi so kamniti
ali obloženi z avtohtonim kamnom. |
Stopnja
izkoriščenosti zemljišča (faktor izrabe): največ 2,0. |
Faktor zazidave
parcele: največ 0,5. |
Delež odprtih
bivalnih površin: najmanj 30%. |
Število stanovanjskih
enot: dopustno je izvesti največ 14 stanovanjskih enot, ne glede na
velikost enote. |
14. člen |
(UE3 - stanovanjsko
poslovna objekta) |
Za stanovanjsko
poslovna objekta znotraj SDZN veljajo naslednji pogoji: |
Vrste dejavnosti:
dovoljeno je bivanje in vse dejavnosti iz 9. člena tega odloka.
Dejavnosti so obvezne le v pritličju, možne so tudi v prvem nadstropju,
bivanje mora biti v več kot polovici stavbe in je dovoljeno v vseh
etažah, razen pritličja. Opravljanje dejavnosti v višjih etažah je
dovoljeno le kot samozaposlitev stanujočih, brez dodatnih parkirnih
prostorov. |
Tipologija zazidave:
individualni prostostoječ objekt. |
Velikost in
zmogljivost objekta: |
- Horizontalni
gabariti: določeni so v grafični prilogi št. 8. Zazidalna situacija s
površino za razvoj objekta. V nadstropnih etažah se tloris objekta lahko
poveča največ za 1,2 m proti gospodarski cesti na vzhodu, oziroma 2,00 m
na druge strani od tlorisa v pritličju (zunanjih (obodnih) sten
objekta). |
- Vertikalni
gabariti: |
Največja višina
objekta se meri do slemena ali najvišje točke pri ravni strehi.
|
GE (A) - višina
največ do K+P+2, oziroma do 12,00 m nad koto urejenega terena.
|
GE (B) - višina
največ do K+P+3, oziroma do 15,00 m nad koto urejenega terena.
|
V UE3 je dovoljeno
več kletnih etaž v celoti vkopanih v teren, ki so namenjene parkiranju
osebnih vozil in za spremljajoče prostore (npr. shrambe) stanovanjskih
in poslovnih prostorov. |
Oblikovanje zunanje
podobe objekta: |
- Konstrukcija: po
izbiri projektanta. |
- Kota pritličja:
določena je v grafični prilogi 8 Zazidalna situacija. Kota pritličja je
lahko največ 0,20 m nad koto urejenega terena. |
- Kolenčni zid: max
0,4 m. |
- Streha: dovoljene
so ravne strehe, blago položne večkapnice in enokapnice do 20° naklona.
Dovoljuje se kombinacija z ostalimi oblikami streh, vendar mora
prevladovati ravna oziroma večkapnica ali enokapnica. Na strehi je
dopustna izvedba svetlobnih trakov, pergol, postavitev kolektorjev,
oddajnikov ipd. |
- Kritina: temno sive
barve, dovoljena je delno tudi transparentna streha, prepovedana je
uporaba svetlih in reflektirajočih materialov. |
- Fasada: omet v
svetlih tonih, steklo, beton, les, dopustna je kombinacija različnih
materialov in barv. Prepovedana je uporaba vidne pocinkane pločevine ter
svetlečih in reflektirajočih fasadnih materialov. |
- Oblikovanje
odprtin: po izbiri projektanta. |
- Osvetlitev
podstrešij: po izbiri projektanta. |
Lega objekta na
zemljišču: |
- Gradbena linija:
določena je v grafični prilogi 8 Zazidalna situacija. Gradbena linija v
nadstropju objektov je lahko največ 1,2 m (vzhod) oziroma 2,00 m zunaj
gradbene linije v pritličju objektov. |
- Oddaljenost objekta
od parcelne meje: objekt je lahko postavljen na mejo parcele.
|
- Oddaljenost od
sosednjega objekta: najmanj 10 m. |
- Ureditev okolice
objekta: |
- hortikulturne
ureditve (ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov,
grmovnic ipd.), |
- parterne ureditve
(tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic, brežin, opornih zidov
ipd.). |
Površina trga med
objektoma se uredi po izbiri projektanta, prepovedan je asfalt. Površine
za peš promet ob stavbi (peš ulica) so urejene z istimi materiali in v
enakemu slogu kot površina internega trga. Peš steza se tlakuje ali je v
peščeni izvedbi. Parkirišča so lahko asfaltirana, tlakovana ali izvedena
s travnatimi ploščami. Prepovedano je postavljati medsosedske ograje.
Ostale zelene površine se zatravijo in zasadijo z avtohtonimi drevesi.
Brežine se zatravijo ali zasadijo z nizkimi grmovnicami, oporni zidovi
so kamniti ali obloženi z avtohtonim kamnom. Na zelenih površinah je
obvezna ureditev otroškega igrišča. |
Stopnja
izkoriščenosti zemljišča (faktor izrabe): največ 2,0. |
Faktor zazidave
parcele: največ 0,8. |
15. člen |
(UE4 - zelena
parkovna površina) |
Za prostor parka
znotraj SDZN veljajo naslednji pogoji: |
Vrste dejavnosti:
dovoljene so naslednje dejavnosti iz 9. člena tega odloka, |
(G) TRGOVINA,
VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL |
- dovoljena je le:
47.2 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z živili, pijačami
in tobačnimi izdelki; 47.621 Trgovina na drobno s časopisi in revijami;
47.761 Trgovina na drobno v cvetličarnah; |
(I) GOSTINSTVO
|
- dovoljeno je le:
56.102 Okrepčevalnice in drugi obrati; 56.103 Slaščičarne in kavarne:
|
(R) KULTURNE,
RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI |
- dovoljeno je le:
90.01 Umetniško uprizarjanje; 93.19 Druge športne dejavnosti; 93.21
Dejavnosti zabaviščnih parkov. |
Tipologija zazidave:
individualni prostostoječ objekt, vrstni objekti, paviljonski objekti.
|
Velikost in
zmogljivost objekta: |
- Horizontalni
gabariti: objekti se lahko postavijo na celotni površini UE4, tlorisni
gabarit posameznega objekta je največ do 30 m2. |
- Vertikalni
gabariti: |
Največja višina
objekta je 5,00 m in se meri od kote najnižjega dela terena ob objektu
do slemena. |
Prepovedane so kletne
etaže. |
Oblikovanje zunanje
podobe objekta: |
- Konstrukcija:
kovinska - skeletna. |
- Kota pritličja:
največ 0,20 m nad koto urejenega terena. |
- Kolenčni zid: max
0,4 m. |
- Streha: dovoljene
so blago položne večkapnice do 25° naklona. Na strehi niso dopustni
strešni elementi (frčada, kolektor ipd.). |
- Kritina: temno sive
barve, dovoljena je tudi transparentna streha, prepovedana je uporaba
svetlih in reflektirajočih materialov. |
- Fasada: kovina,
steklo, les, dopustna je kombinacija materialov in barv. Prepovedana je
uporaba vidne pocinkane pločevine ter svetlečih in reflektirajočih
fasadnih materialov. |
- Oblikovanje
odprtin: po izbiri projektanta. |
- Osvetlitev
podstrešij: ni dovoljena. |
Lega objekta na
zemljišču: |
- Gradbena linija: ni
določena. |
- Oddaljenost objekta
od parcelne meje: objekt je lahko postavljen na mejo parcele javnega
prostora, od ostalih parcelnih meja mora biti oddaljen najmanj 1,5 m.
|
- Oddaljenost od
sosednjega objekta: najmanj 5,00 m (če so vrstni objekti je dovoljen
stik z drugim objektom). |
- Ureditev okolice
objekta: |
- hortikulturne
ureditve (ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov,
grmovnic ipd.), |
- parterne ureditve
(tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic, brežin, opornih zidov
ipd.). |
Park se uredi po
izbiri projektanta, prepovedan je asfalt. Površine za peš promet se
tlakujejo ali so v peščeni izvedbi. Prepovedano je postavljati ograje.
Ostale zelene površine se zatravijo in zasadijo z avtohtonimi drevesi.
Brežine se zatravijo ali zasadijo z nizkimi grmovnicami, oporni zidovi
so kamniti ali obloženi z avtohtonim kamnom. Za ureditev parka se lahko
izvede natečaj. |
Stopnja
izkoriščenosti zemljišča (faktor izrabe): največ 0,2. |
Faktor zazidave
parcele: največ 0,2. |
Delež odprtih
bivalnih površin: najmanj 70%. |
16. člen |
(nezahtevni in
enostavni objekti) |
(1) Nezahtevni in
enostavni objekti se lahko postavljajo na celotni parceli, s tem, da ne
smejo izstopati iz gradbene linije glavne stavbe, lahko pa so od
gradbene linije odmaknjeni v globino parcele. Od parcelne meje morajo
biti oddaljeni najmanj 1,5 m, ograje pa najmanj 0,5 m, s tem, da se ne
posega v parcelo drugega lastnika. Vsi nezahtevni in enostavni objekti
so lahko postavljeni na parcelni meji javnih površin. |
(2) Objekti za lastne
potrebe (stavbe) so lahko lesene, zidane ali kovinske konstrukcije. V
UE4 so dovoljene le kovinske konstrukcije. Naklon strehe in kritina
morata biti enaki naklonu strehe in kritini glavnega objekta na isti
parceli, dovoljena je tudi ravna ali zakrivljena (polkrožna ipd.)
streha. Ostali oblikovni elementi morajo biti usklajeni z elementi
glavnega objekta. V UE4 se upoštevajo oblikovni pogoji podani v 15.
členu tega odloka. |
Garaže za osebna
vozila so lahko sestavni del stanovanjske stavbe, ali pa so samostojne
stavbe, za katere veljajo enaki oblikovni pogoji, kot za stanovanjske
stavbe v isti UE. |
(3) Ekološki otoki se
postavijo, po potrebi, na betonsko podlago in so lahko ograjeni z
netransparentno ograjo, višine do 2,00 m. Dopustna je ozelenitev z
avtohtonimi grmovnicami. |
(4) Oporni zidovi so
v kamniti izvedbi ali obloženi z avtohtonim kamnom. |
(5) Zunanje stopnice
so lesene, kamnite ali iz drugega nedrsečega naravnega materiala. |
17. člen |
(nadstrešnice) |
Nadstrešnice, ki ne
sodijo v nezahtevne in enostavne objekte iz 7. člena tega odloka, so
lahko lesene, kovinske ali betonske konstrukcije, ravne ali blago
položne strehe, z naklonom do 15°, s kritino, ki je transparentna ali
temno sive barve. Nadstrešnice se lahko izvajajo le pri UE1 in UE2. |
18. člen |
(pogoji za
oblikovanje zunanjih površin) |
(1) Zelene površine:
|
- zelenice na
parcelah se zatravijo in hortikulturno uredijo, |
- brežine se
zatravijo in zasadijo z nizkimi avtohtonimi grmovnicami, |
- zelenica ob
parkirišču na zahodu UE3 se zasadi z visokimi drevesnimi vrstami.
|
(2) Peš površine:
|
- hodniki za pešce ob
prometnicah so asfaltirani ali tlakovani, |
- peš steze so
tlakovane ali v peščeni izvedbi, |
- trg med objektoma
je urejen po izbiri projektanta, prepovedana je asfaltna izvedba,
|
- peš ulica ob
stanovanjsko poslovnima objektoma se uredi z istimi materiali in v
enakem slogu kot površine internega trga. |
(3) Ograje:
|
- medsosedska ograja
v UE1 je v obliki žive meje iz avtohtonih grmovnic, transparentna
kovinska, transparentna betonska ali kombinirana, višine 1,20 m,
|
- zaščitna ograja ob
prometnicah je iz kovinskih, betonskih ali kamnitih elementov za
preprečitev parkiranja na peš površinah (stebrički, talne kupole,
cvetlična korita ipd.) višine do 0,5 m. |
IV.
ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE
GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN
OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO |
19. člen |
(pogoji za prometno
urejanje) |
Splošni pogoji
|
(1) Ob vseh
priključkih na posamezne parcele, namenjene za gradnjo, mora biti
zagotovljeno obračanje vozil na parceli, da se prepreči vzvratno
vključevanje vozil na cesto. |
(2) Hodniki za pešce
morajo biti dvignjeni od roba vozišča in od njega fizično ločeni.
|
(3) Vsi pokrovi
jaškov morajo biti locirani izven vozišča cest oziroma na levem ali
desnem robu vozišča. |
(4) Instalacije v
cestnem telesu morajo biti napeljane v posebnih ceveh, ki omogočajo
popravila in obnovo brez naknadnih prekopov. |
(5) Vsa cestna oprema
se zaradi zimskega pluženja locira izven telesa hodnika za pešce, v
zelenici. |
(6) Pri izdelavi
projektne dokumentacije za prometno omrežje je poleg smernic za
načrtovanje in mnenja k SDZN potrebna še nadaljnja uskladitev oziroma
upoštevanje dodatnih ustnih navodil upravljavca prometnega omrežja.
|
Motorni promet:
|
(1) Interna dostopna
cesta |
Na območju SDZN se
zgradi interna dostopna cesta, ki je dvosmerna, v asfaltni izvedbi. Na
zahodni strani se priključi na Taborsko cesto (lokalna cesta LC 111011).
Profil vozišča je 2x2,50, oziroma 2x2,75 m, obojestransko pravokotno
parkirišče je globine 5,00 m. |
(2) Gospodarska cesta
|
Na severovzhodu UE3
in UE4 se zgradi gospodarska cesta, ki je dvosmerna z obračališčem, v
asfaltni izvedbi in ki se priključi na Trubarjevo cesto (zbirna cesta LZ
112182). Profil vozišča je 2x2,50, oziroma 2x2,75 m z enostranskim
hodnikom za pešce, širine do 1,60 m. |
(3) Mirujoči promet:
parkirišča dimenzij 2,5x5,00 m, oziroma po veljavnih predpisih, se
zagotovijo na vsaki posamezni parceli za vsaki stanovanjski objekt ali
na javnih površinah znotraj UE. Lahko so asfaltirana, tlakovana ali
izvedena s travnatimi ploščami. Kletne etaže stanovanjskih objektov se
lahko namenijo parkiranju. V UE3 je dovoljena izvedba podzemne garaže
pod stavbami, prometnimi in zelenimi površinami. Na parkiriščih se
zagotovijo parkirna mesta za invalide, dimenzij 3,50x5,0 m, oziroma po
veljavnih predpisih. V UE1,2,3 morata biti zagotovljena 2 parkirni mesti
(PM)/stanovanje in v UE1,3 najmanj 1 PM/30 m2 poslovne površine. Za
potrebe dejavnosti in stanovanj se v UE3 lahko koristijo javne parkirne
površine znotraj iste UE. |
(4) Kolesarski
promet: se odvija po vozišču prometnic. |
(5) Peš promet: se
odvija po hodnikih za pešce v sklopu prometnic, ki so asfaltirani ali
tlakovani, širine do 1,60 m. Na zahodni strani niza objektov (poslovno
stanovanjskega kompleksa) se mora urediti hodnik za pešce in peš steze
oziroma peš ulica, širine najmanj 2,50 m, ki je urejena v enakem slogu
kot interni trg med objektoma. Ob južni strani Kolodvorske ulice
(krajevna cesta LK 113371) se zgradi hodnik za pešce, širine do 1,60 m,
upoštevajoč obstoječi drevored, ki se ohranja. |
(6) Trg med objektoma
- se uredi po izbiri projektanta, prepovedano je asfaltiranje površine
trga. Pod površino trga je dopustna izgradnja garaž, oziroma podzemne
kleti. |
20. člen |
(pogoji za komunalno,
energetsko in telekomunikacijsko urejanje) |
Splošni pogoji:
|
(1) Na trasi
priključnega vodovoda oziroma v njegovem varovalnem pasu je prepovedano
postavljati vse vrste gradbenih objektov. |
(2) V varovalnem pasu
vodovoda je prepovedano dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za
posledico zviševanje ali zniževanje globine vodovoda od predpisane.
|
(3) Na mestih poteka
infrastrukturnih vodov (vodovoda, elektrike, telefona ipd.) pod
povoznimi površinami se vode položi v zaščitno cev, ki sega najmanj 1,5
m čez obe strani roba vozišča. |
(4) Vodomerni jašek
se izvede na vedno dostopnem mestu in ne na parkirnih prostorih ali
prometnih površinah. |
(5) Obračunski
vodomer se v klasični vodomerni jašek namesti tako, da je minimalna
globina vodomera 1,50 m od pokrova jaška. |
(6) Pri projektni
obdelavi, kjer se natančno opredeli potek komunalne, energetske in
ostale infrastrukture na območju cest, je potrebno v primeru odstopanj
od že načrtovanih tangenc, eventualnih potreb po prestavitvah, zaščitah
in dograditvah rešitve predhodno uskladiti z upravljavcem teh cest.
|
(7) Posegi v
varovalnem pasu objekta gospodarske javne infrastrukture se izvajajo pod
strokovnim nadzorom pristojnega organa oziroma službe. |
(8) Sajenje dreves z
globokimi koreninami v varovalnih pasovih posameznih objektov
gospodarske javne infrastrukture ni dovoljeno, oziroma mora odmik dreves
od posameznih vodov znašati najmanj 1,50 m, od vodovoda in kanalizacije
pa najmanj 2,00 m. |
Vodovodno omrežje
|
(1) Območje SDZN se
napaja iz javnega vodovodnega sistema Grosupljega. |
(2) Območje SDZN se
preko novega vodovodnega priključka zankasto naveže na obstoječi vodovod
PE o 110 mm, ki poteka po Trubarjevi cesti ter na obstoječi vodovod NL o
100 mm, ki poteka po Kolodvorski ulici. Zagotovita se pitna in požarna
voda. |
(3) Vsi objekti se
priključijo na nov razvod preko lastnega odjemnega mesta, lociranega na
lastni parceli. Vodomerni jaški se locirajo na posameznih parcelah, na
vedno dostopnem mestu (zunaj ograj ipd.), lahko so betonske izvedbe
kvadratnega tlorisa, svetlih dimenzij 100x100 cm, globine najmanj 150 cm
ali montažni, ki morajo biti toplotno izolirani. Pri nestanovanjskih
stavbah morajo biti v vodomerne jaške vgrajena dva merilna mesta za
beleženje porabe vode v gospodinjstvu in gospodarstvu. Za beleženje
porabe vode znotraj posameznih stanovanjskih in poslovnih enot se v
hodnikih predvidijo interni vodomeri, ki imajo možnost elektronskega
odčitavanja. |
(4) Celotno vodovodno
omrežje znotraj SDZN se izvede iz PE ali LŽ duktilne cevi, preseka
najmanj 100 mm. Minimalna globina vodenja cevi je 1,2 m do temena cevi.
|
(5) Pri izdelavi
projektne dokumentacije za predmetno vodovodno omrežje je poleg smernic
za načrtovanje in mnenja k SDZN potrebna še nadaljnja uskladitev oziroma
upoštevanje dodatnih ustnih navodil upravljavca vodovoda. |
Hidrantno omrežje:
|
(1) Za zagotovitev
požarne vode se dopolni obstoječe hidrantno omrežje s postavijo
hidrantov na razdalji najmanj 80,00 m. |
Kanalizacijsko
omrežje: |
(1) Izvede se ločen
sistem kanalizacije. |
(2) PADAVINSKE
ODPADNE VODE: s prometnih površin in streh objektov se vodijo v novo
meteorno kanalizacijo, ki se priključuje na obstoječo meteorno
kanalizacijo, ki poteka ob Trubarjevi in Taborski cesti. Z voznih
površin in parkirišč se meteorne vode vodijo v meteorno kanalizacijo
preko cestnih požiralnikov, peskolovov in lovilcev olj. |
(3) KOMUNALNA ODPADNA
VODA: na območju SDZN se izvede vodonepropustna kanalizacija z
upoštevanjem zahtevanih odmikov od sosednjih komunalnih naprav in
objektov. Komunalne odpadne vode se vodijo v obstoječo fekalno
kanalizacijo, ki poteka ob Taborski, Trubarjevi in Kolodvorski cesti ter
naprej v čistilno napravo. Nov cevovod se izvede s kvalitetnimi PVC ali
HCCP cevmi zadostne togosti, najmanj SN 8. Priključitev posameznih
objektov se izvede v revizijskem jašku, najmanjši presek
kanalizacijskega priključka je 160 mm. Minimalna kvaliteta cevi mora
zadoščati standardom, predpisanim v tehničnih pravilnikih EU. Obstoječi
vodi, ki potekajo pod predvidenimi objekti se ukinejo. |
Elektroenergetsko
omrežje |
(1) SREDNJENAPETOSTNI
RAZVOD (SN) |
Znotraj območja SDZN
se postavi nova transformatorska postaja 20/0,4 kV. TP se mora izvesti z
zankanjem z novim zemeljskim 20 kV vodom, ki se naveže na predvideni
zemeljski vod ob Levstikovi ulici, ki poteka med TP Grosuplje Sodišče in
TP Grosuplje Kolodvor. Obstoječi SN vod, ki poteka čez območje SDZN, se
ukine. |
(2) NIZKONAPETOSTNI
RAZVOD (NN) |
Na območju SDZN se NN
razvod vodi v kabelski kanalizaciji iz predvidene TP 20/0,4 kV.
Uporabniki se na NN elektro omrežje priključujejo preko elektro omaric,
ki so locirane na vedno dostopnem mestu na parceli ali fasadi objekta.
Dovoljuje se postavitev skupnih omaric za največ 3-4 odjemna mesta.
|
(3) JAVNA
RAZSVETLJAVA (JR) |
Na območju SDZN se NN
kabel za napajanje JR položi ob robu pločnika v zaščitno PVC ali PE cev.
V skupni jarek s kablom se položi ozemljitveni valjanec Fe/Zn 25x4 mm,
na katerega so priključeni vsi stebri javne razsvetljave. Ob vseh javnih
površinah na območju SDZN se montirajo svetilke javne razsvetljave
višine do 4 m. Razdalja med svetilkami lahko znaša največ 40 m in je
odvisna od višine stebrov, tipa sijalke ter potrebnega nivoja svetlosti.
|
Telekomunikacijsko
omrežje (TK) |
Območje SDZN se
priključi na obstoječe TK omrežje ob Trubarjevi cesti. Glavna kabelska
kanalizacija se izvede s PVC cevmi o110 mm. Iz kabelske kanalizacije
bodo do posameznih parcel izvedeni posamezni odcepi. Posamezni objekti
se priključijo preko dovodne TK omarice, ki mora biti na vedno dostopnem
mestu. |
Kabelska televizija (KTV)
|
KTV kabelska
kanalizacija bo potekala v isti trasi s telefonsko. Območje SDZN se
priključi na obstoječe KTV omrežje izven SDZN. Trasa bo skupna s
telefonsko kabelsko kanalizacijo, vendar z ločenimi jaški. |
Odstranjevanje
odpadkov |
(1) Na območju SDZN
se za stanovanja uvede odvoz komunalnih odpadkov iz skupnih zbirnih
mest. Zbirno mesto mora biti vedno dostopno, ob javni cesti in se opremi
s tipskimi posodami, ki se postavijo na betonsko podlago. Zbiranje je
ločeno, biološki in mešani odpadki. |
(2) Odpadke, ki imajo
značaj sekundarnih surovin (embalaža/papir, kartoni, lesni odpadki in
drugo/, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je
potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo
predelavo. |
(3) Dovoljuje se
postavitev ekološkega otoka, če bodo za to izkazane potrebe. Lokacija
ekološkega otoka ne sme biti locirana na trgu oziroma njegovi neposredni
bližini. |
Ogrevanje - vročevod
|
(1) Objekti se
priključijo na primarni priključni vod KELIT o 200 mm, ki poteka ob
Kolodvorski ulici in se napaja iz skupinske kotlovnice ob
Grosupeljščici. Pri dimenzioniranju novega priključnega vročevoda
znotraj območja SDZN se poleg predvidenih objektov znotraj SDZN morajo
upoštevati objekti, ki so izven območja SDZN (vrtec,
stanovanjsko-poslovni objekti). |
(2) Dovoli se uporaba
alternativnih virov energije v skladu z veljavno zakonodajo. |
V. REŠITVE IN UKREPI
ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE |
21. člen |
(varovanje okolja) |
Varstvo vode in
podtalnice |
Na območju SDZN se ne
nahajajo varovana vodna območja podtalnice, vodnih virov ali varstvenih
pasov črpališč vodovodov. Padavinske odpadne vode s prometnih površin se
preko lovilcev olj vodijo v javno meteorno kanalizacijo. Odpadna
komunalna voda se mora preko javnega kanalizacijskega omrežja speljati
na čistilno napravo. |
Varstvo zraka
|
Objekti ne smejo
povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne
sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z
veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka. |
Varstvo pred hrupom
|
Skladno s 4. členom
Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št.
105/05, 34/08) se območje SDZN uvršča v III. stopnjo varstva pred
hrupom, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju 60 dBA za dan in
50 dBA za noč, kritične pa 69 dBA za dan in 59 dBA za noč. |
Varstvo plodne zemlje
|
Pri zemeljskih delih
se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se uporabiti za
ureditev zelenic ali sanacijo degradiranih površin v Občini Grosuplje.
|
Odstranjevanje
odpadkov |
Na območju urejanja
se uredi organizirano zbiranje odpadkov po posameznih odjemnih mestih.
Gradbeni odpadki se odstranjujejo, transportirajo in odlagajo skladno z
veljavnimi predpisi. |
22. člen |
(ohranjanje narave) |
Na območju SDZN ni
evidentiranih naravnih vrednot. |
23. člen |
(varstvo kulturne
dediščine) |
(1) Območje SDZN se
nahaja v neposredni bližini enot kulturne dediščine, in sicer:
|
- EŠD 21012 Grosuplje
- dvostrani drevored ob Kolodvorski cesti, |
- EŠD 11876 Grosuplje
- Arheološko območje ob železnici. |
(2) Pri gradbenih
delih je potrebno upoštevati zadostni odmik od dreves (minimalno 4,0 m
od debla). V primeru, da se poškoduje koreninski splet, je potrebno
korenine ravno prirezati in teren humusirati ter zatraviti. Tlakovanje
oziroma asfaltiranje neposredno ob drevesih ni dovoljeno. |
(3) Posušena drevesa
in tista, ki ogrožajo obstoječe objekte, se poruši ter istočasno
nadomesti z novimi iste vrste. |
(4) Investitor mora
vsaj 14 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno obvestiti ZVKDS OE
Ljubljana. |
24. člen |
(varstvo krajinskih
značilnosti) |
(1) Na območju SDZN
se morajo kote objektov in cestišča prilagajati obstoječi konfiguraciji
terena. |
(2) Na območju SDZN
se ozelenitve izvedejo z avtohtonimi rastlinskimi in drevesnimi vrstami. |
25. člen |
(način ravnanja s
prstjo in odvečno zemljo) |
(1) Ob izkopu
gradbene jame se odstrani plodna zemlja in se deponira na primernem
mestu. Uporablja se za ureditev zelenic ali za sanacijo degradiranega
prostora v občini. |
(2) Deponije in
dovozne poti ne smejo potekati preko registrirane arheološke dediščine. |
VI. REŠITVE IN UKREPI
ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
26. člen |
(rešitve in ukrepi za
obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
Potres |
Pri načrtovanju novih
objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je treba upoštevati
določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v
potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VII. stopnje
lestvice Mercalli - Cancan - Seiberg. |
Požar |
(1) Požarno varstvo
vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z
veljavnimi požarnovarstvenimi predpisi. |
(2) Notranji prometni
sistem cest omogoča dostop do objektov, s čimer se zagotavlja dostop z
vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce, hidrantno
omrežje zagotavlja zadostne količine požarne vode. Medsebojna
oddaljenost med novimi objekti je minimalno 10,00 m, v primeru manjšega
razmika se morajo upoštevati drugi ukrepi za preprečitev prenosa požara
z objekta na objekt. |
(3) Investitorji
objektov, za katere bo ob upoštevanju Priloge 1 iz Pravilnika o
spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni
list RS, št. 132/06) pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev
gradbenega dovoljenja obvezna izdelava študije požarne varnosti, so
dolžni pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti
požarno soglasje k projektnim rešitvam. |
Obramba in zaščita
|
(1) Zaklonišč,
zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi
dejstvovanji glede na predpise s tega področja ni potrebno predvideti.
|
(2) Potrebna je
ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč (Zakon o varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami). |
Arhitektonske ovire
|
Na vseh komunikacijah
se izvedejo klančine z naklonom 1:13 do 1:15. |
VII. NAČRT
PARCELACIJE |
27. člen |
(načrt parcelacije) |
Načrt gradbenih
parcel in koordinate zakoličbenih točk gradbenih parcel in objektov so
prikazani v grafičnem delu SDZN. |
28. člen |
(javno dobro) |
Javno dobro
predstavljajo vse prometnice in parkovne zelene površine. |
VIII.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE SDZN |
29. člen |
(etapnost gradnje) |
(1) Ureditve v UE1 in
UE4 se izvajajo neodvisno od ostale gradnje na območju SDZN.
|
(2) Ureditve v UE2 se
izvajajo neodvisno od ostale gradnje na območju SDZN pod pogojem, da se
najprej v celoti ali delno zgradi infrastruktura, po trasah določenih v
SDZN in dimenzioniranih za končno število uporabnikov, upoštevajoč tudi
UE3. |
(3) V UE3 se v prvi
fazi izvede podzemna garaža (kolikor je potrebna) ter prometna in
infrastrukturna ureditev celotnega območja. V drugi fazi se gradijo
objekti. |
(4) Na parceli morajo
biti zagotovljene najmanj dovozna cesta (po trasi, predvideni s tem SDZN
in upoštevajoč pogoje tega SDZN glede širine, vzdolžnega in prečnega
profila), elektrika, vodovod in kanalizacija (upoštevajoč trase in
zmogljivosti po pogojih tega SDZN). |
(5) V vseh UE je
dovoljena fazna gradnja posameznih objektov (stavbe, gradbeno inženirski
objekti), kot zaključena funkcionalna celota. |
30. člen |
(obveznosti
investitorjev in izvajalcev) |
(1) Pred gradnjo mora
investitor opraviti geološke raziskave terena in upoštevati rezultate
le-teh. |
(2) Pri izvajanju
posegov v prostor je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet in dostope
do objektov, v času gradnje racionalno urediti gradbišče, gospodarno
ravnati s prstjo in upoštevati pogoje tega odloka. |
(3) V primeru
rekonstrukcije ali obnove občinske ceste je investitor oziroma njegov
pravni naslednik priključka dolžan preurediti priključek na novo stanje.
|
(4) Po izgradnji
objekta do katerekoli gradbene faze je potrebno urediti okolico,
splanirati teren, odpeljati odvečno zemljo, gradbeni material in ostale
gradbene odpadke. |
31. člen |
(dopustna odstopanja
od načrtovanih rešitev) |
(1) Tolerance za
horizontalne gabarite objektov so podane znotraj površine za razvoj
objekta(ov), pri tem je potrebno upoštevati druga določila tega odloka
(faktor izrabe, zazidave ipd.). Objekti so lahko manjši ali večji in
drugačne tlorisne oblike od grafično prikazanih. |
(2) Tolerance za
vertikalne gabarite so podane z največjo možno višino objekta, dovoljeni
so nižji objekti. Od določene višine objekta lahko odstopajo postavitve
dimnikov, anten, oddajnikov ipd. ter v primeru arhitektonskega
oblikovnega poudarka, ki zaseda največ 1/3 površine strehe. |
(3) Ograjevanje
parcel ni obvezno. |
(4) Dovoljena so
odstopanja od določitve lokacije in števila vhodov/izhodov v objekt,
garažo oziroma na parcelo. |
(5) Dovoljeno je
odstopanje od gradbene linije za 1,40 m znotraj ali zunaj nje, vendar
največ v 1/3 dolžine fasade (brez teras ipd.). |
(6) Zaradi urejanja
lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija (prilagajanje
obstoječi parcelaciji), ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki
se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel. |
(7) Dovoljeno je
odstopanje od parcelacije, določene s tem odlokom (prilagajanje
parcelacije) v primeru izvedbe zemeljskih del pri gradnji prometne
infrastrukture (vkopi, nasipi ipd.). |
(8) Dovoljena so
odstopanja od kot pritličij za ±0,50 m, oziroma se prilagajajo koti
izgrajenega javnega cestišča in od njega ne smejo biti višje od 0,50 m.
|
(9) Pri objektih in
trasah prometne, komunalno-energetske infrastrukture in sistema zvez je
dovoljeno odstopanje od predvidenih tras, lokacij, višinskih kot,
globini polaganja, medsebojnih razmikov, zmogljivosti in priključkov na
gospodarsko javno infrastrukturo ipd., če se pojavijo utemeljeni razlogi
zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve.
|
(10) Mikrolokacije
priključnih in javnih infrastrukturnih vodov je možno prilagoditi v
primeru tehnično ustreznejše rešitve. |
(12) Dovoljeno je
priključevanje objektov na obstoječo infrastrukturo ob soglasju
upravljavca infrastrukture in Občine Grosuplje. |
(11) Pri gradnji cest
je dovoljeno manjše odstopanje od poteka ceste v prostoru, prečnega
profila in višinskih kot zaradi lastništva ali terenskih pogojev, ni pa
dovoljeno zmanjševanje predvidenih širin vozišč in hodnikov za pešce,
razen v primeru, ko pride do odstopanja geodetske izmere na terenu od
kartografskega prikaza, vendar se mora dimenzioniranje vedno izvesti na
osnovi veljavne prometne zakonodaje. |
(12) V UE4 je
dovoljena ureditev vhoda v podzemno garažo v UE3. |
IX.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
32 člen |
(začasna namembnost
zemljišč) |
Zemljišča, ki ne bodo
pozidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se
uporabljala pred veljavnostjo tega odloka. |
33. člen |
(projekti za
pridobitev gradbenega dovoljenja) |
Projektiranje
prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture se
izvede v skladu z veljavnimi predpisi na posameznem področju. |
34. člen |
(vpogled v SDZN) |
SDZN je
na vpogled pri pristojni občinski službi Občine Grosuplje in Upravni
enoti Grosuplje. |
35. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad izvajanjem
SDZN opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
36. člen |
(uveljavitev) |
(1) Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenje.
|
(2) Z dne uveljavitve
tega odloka preneha veljati Odlok o zazidalnem načrtu - Pri pošti
(Uradni list RS, št. 41/97) in Odlok o začasnih ukrepih za zavarovanje
urejanja prostora na podlagi Programa priprave za spremembe in
dopolnitve zazidalnega načrta Pri pošti (Uradni list RS, št. 50/06). |
Št. 352-58/96 |
Grosuplje, dne 12.
maja 2010 |
Župan |
Občine Grosuplje
|
Janez Lesjak l.r. |