Na
podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008 – ZVO-1B, 108/2009, 80/2010 –
ZUPUDPP, 43/2011 – ZKZ-C, 57/2012, 57/2012- ZUPUDPP-A, 109/2012, 35/2013
– skl. US, 76/2014 – odl. US, 14/2015 – ZUUJFO) in 14. člena Statuta Občine Benedikt
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) je Občinski svet Občine
Benedikt na 20. redni seji dne 27.9.2017 sprejel |
|
ODLOK |
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU
ZA OBMOČJE EUP BE 11 |
(ŠIRITEV NASELJA ZA POTREBE STANOVANJSKE
GRADNJE) |
|
I. Splošne določbe |
|
1. člen |
(pravna podlaga za izdelavo OPPN) |
Pravna podlaga za izdelavo OPPN je: |
·
Zakon o prostorskem
načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007; v nadaljevanju ZPNačrt)
vključno z ustreznim izvršilnim predpisom, t.j. Pravilnikom o vsebini,
obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta
(Uradni list RS, št. 99/2007); |
·
Odlok o prostorskem načrtu
Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/2014). |
|
II. Ureditveno območje oppn |
|
2. člen |
(opis ureditvenega območja OPPN) |
Obravnavano območje leži na južni strani
Občine Benedikt: nahaja se na robu mesta, med lokacijo s centralnimi
dejavnostmi (S), obstoječe manjše kmetijske aglomeracije (Z) ter ob
državni cesti Lenart-Gornja Radgona (V). Trenutna raba zemljišča je
večinoma njiva/travnik. Zemljišče ni pozidano. Na severnem delu območja
je grmičevje ob odvodnem jarku z iztokom v potok Drvanja. |
Predmetni OPPN obsega območje parcel
označenih v spodnji Tabeli 1. Parcele skupaj oblikujejo večje območje
"L" oblike, ki leži v rahlem naklonu: najvišji del območja (na JZ)
predstavlja obstoječa aglomeracija kmetijskih stavb od katerih se nato
teren v rahli brežini spušča proti potoku Drvanja, na severni strani ter
proti državni cesti Lenart-Gornja Radgona, na vzhodni strani, max.
višinske razlike 5 metrov. Velikost ureditvena območja OPPN je ca. 2,1
ha. |
|
Tabela 1 |
|
k.o.: 520 - BENEDIKT |
|
Parcele št.: 504/2, 505/3, 505/7,
505/8, 505/9, 505/10, 505/11-del, 506, 512/13-del, 512/29,
512/30, 512/31, 1143/1-del. |
|
3. člen |
(funkcija ureditvenega območja OPPN) |
Ureditveno območje OPPN je namenjeno za
gradnjo sodobnega stanovanjskega naselja, namenjenega predvsem družinam,
ki želijo živeti v stiku z naravo in hkrati dovolj blizu občinskega
središča. Stanovanjsko naselje sestavljajo stanovanjski objekti,
pripadajoča infrastruktura in zelene površine. Drugi objekti namenjeni
spremljajočim dopustnim dejavnostim na predmetnem območju za enkrat niso
predvideni. |
Vsekakor so dopustne vse tiste dejavnosti,
ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in prispevajo k bolj
racionalni rabi površin. |
Kot predvideno v 89. členu OPN Benedikt, so
dopustne predvsem sledeče dejavnosti: |
a) dejavnosti osnovnega šolstva; |
b) zdravstvene dejavnosti; |
c) dejavnosti socialnega varstva; |
d) dejavnosti varstva otrok; |
e) trgovske dejavnosti; |
f) poslovne dejavnosti; |
g) uslužnostno-obrtne dejavnosti; |
h) turistične dejavnosti; |
i) upravne dejavnosti; |
j) dejavnosti intelektualnih in
umetniških storitev. |
|
III. Umestitev načrtovane
ureditve v prostor |
|
4. člen |
(opis prostorske ureditve) |
Zazidalna zasnova predvideva gradnjo 21
eno-ali dvostanovanjskih stavb, postavitev nadstrešnic ali garaž za dva
avtomobila po stanovanjski enoti ter ureditev ustreznih prometnih,
odprtih in zelenih površin. Dopustna bo gradnja škarp in podpornih
zidov. |
V ureditvenem območju je, v skladu s
predpisi, ki urejajo področje gradnje, dovoljena postavitev naslednjih
enostavnih in nezahtevnih objektov: pomožni objekti za lastne potrebe,
ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni objekti, ki ne
zahtevajo novih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo in
bistveno ne povečajo potrebnih kapacitet teh priključkov, urbana oprema. |
Predvidena ureditev prometnih površin in
energetske, vodovodne ter druge komunalne infrastrukture je podrobneje
opredeljena v IV. poglavju. |
|
5. člen |
(splošni pogoji za urbanistično in
arhitekturno oblikovanje) |
S predlagano parcelacijo so določene
optimalne velikosti gradbenih parcel, ki se gibljejo med 500 m2 in 1.200
m2, in tako omogočajo zadostno svobodo pri umestitvi objektov ter
ureditev okolice. Tudi sama razporeditev parcele tako v tlorisu kot tudi
glede obstoječega naklona terena ter njihovo orientacijo omogočajo
najbolj optimalne postavitve objektov ter jim zagotavljajo čim bolj
enakovredne pogoje. Zasnova vključno s prometno in komunalne
opremljenosti omogoča gradnjo kateregakoli objekta neodvisno od drugega. |
Izbrana variantna rešitev predvideva
redkejši tip zazidave, kar upoštevajo tudi predvideni faktorji. |
Možna zazidalna površina je določena ob
upoštevanju pogojev o minimalnih odmikih od parcelnih mej, ki bodo 4 m.
Za nekatere parcele je dodatno določena gradbena meja (linija, ki jo
predvidni objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje
odmaknjen v notranjost). Zazidalna površina je razvidna iz grafične
priloge. |
STANOVANJSKE STAVBE |
Nove objekte je mogoče umestiti le na
zemljiško parcelo znotraj zazidljivega zemljišča ter ob upoštevanju
oblikovalskih pogojev za načrtovane objekte. Sledi bolj podrobna
opredelitev teh pogojev, in sicer: |
1) Objekti so praviloma
enostanovanjski in/ali dvostanovanjski (dvojčki so dovoljeni le z
upoštevanjem pogojev o minimalnih dimenzijah gradbene parcele predvideni
v OPN). |
2) Predpisani odmiki gradbene linije
od prometnic, sosednjih parcel in objektov: minimalni odmik od parcelne
meje znaša 4 m. Odmik je lahko manjši le s pridobitvijo pisnega soglasja
lastnika sosedove parcele, katerim se objekt približa. |
3) Tlorisna oblika stavbe je zarisana
načelno. Lahko je pravokotne oblike ali druge enostavne oblike "L", "C",
"U". |
4) Pri postavitvi objekta na parceli
bo treba praviloma upoštevati tudi naravne danosti terena ter kar se da
optimalno izkoriščati smer brežine oz. naklon terena. |
5) Dovoljene so tista minimalna
zemeljska dela za umestitev objekta , ki zagotovijo normalno uporabo
parcele. Dovoljena je gradnja podpornih zidov. Morebitne dodatne
višinske razlike med parcelami se lahko nadoknadijo z oblikovanju terena
z rahlimi brežinami. |
6) Predvideva se maksimalna
izkoriščenost parcele z upoštevanju faktor izrabe parcele 0,4 (računano
kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino
parcele, namenjene gradnji, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta
skupna površina vseh etaž objekta). |
7) Dopustni so nizki ter preprosto
členjeni gabariti objektov. Pri načrtovanju zunanje podobe objektov se
lahko uporabijo klasične ali bolj sodobne arhitekturne oblike, kot tudi
materiali in tehnologije; |
8) Določen višinski gabarit objektov,
ki je predpisan z etažnostjo objektov: P+1, P+M, P+Po, P+T. |
Kjer geomehanske lastnosti tal to
dopuščajo, je možno izvesti podkleteno etažo tako, da imajo lahko
objekti sledeče gabarite: K+P+1, K+P+M, K+P+Po, K+P+T. |
Novi objekti ne smejo presegati višino 9,00
m, oz. bistveno presegati višine obstoječih objektov v neposredni
okolici, kateri so prav tako označeni v načrtih, ki so sestavni del te
zasnove; |
9) Fasade naj bodo oblikovane sodobno
in z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov. Prepovedani so več kotni
izzidki, okrogline in stolpiči. |
10) Fasade naj bodo izvedene v barvni
lestvici nevtralnih svetlih tonih (pastelnih) naravnih barv. Prepovedana
je uporaba "kričečih" barv (kot so npr. močnejše modre, rdeče,
vijoličaste, zelene, rumene, oranžne in podobne barve). Dopustna je
kombinacija različnih materialov za oblogo fasade (omet, les, kamen,
cementne plošče, pločevina, itd). |
11) Morebitne balkonske ograje so lahko
izvedene iz različnih materialov (impregniran les, perforirana
pločevina, razno sestavljena kovina, steklo in podobno ter cementne
plošče). |
12) Strešna konstrukcija naj se uskladi s
funkcijo objekta. Pri oblikovanju streh je treba upoštevati sledeče
pogoje: strehe so lahko poševne dvokapne z naklonom med 35°-45° (s čopi
ali brez), enokapne-ravne (pohodne ali nepohodne) ali enokapne-položne
(nad 7° naklona). Prepovedane so več-kapne strehe ali strehe polkrožnih
oblik. Kritina je lahko opečnata, kovinska ali se lahko izvede v obliki
zelene strehe. Barve kritin naj bodo čim bolj naravnih odtenkov.
Prepovedani so trajno sijoči odtenki kritin oz. glazirana kritina. |
13) Kleparski izdelki in stavbno pohištvo
naj imajo čim bolj medsebojno usklajene barve, ki so lahko izvedeni v
nevtralnejših barvah ali močnejših odtenkih RAL barvne lestvice. Zgoraj
omenjeni kleparski izdelki in pohištvo naj bodo usklajeni z barvo fasade
in s samo funkcijo objekta oziroma naj bodo izbrani na podlagi estetsko
- funkcionalnih potreb (v tem primeru mora biti izbor barve posebno
utemeljen v dokumentacij za pridobivanje gradbenega dovoljenja). |
14) Za namen gradnje je priporočena
uporaba naslednjih gradbenih materialov: opeka, les (v obliki
konstrukcijskih kot tudi dekorativnih elementov), beton, ter drugi
sodobni obložni materiali. |
15) Odstopanja od prikazanega v grafičnih
prilogah so možna v skladu z 27. členu tega odloka. |
DOPUSTNE DEJAVNOSTI V STAVBAH |
Pri dopustnih dodatnih dejavnosti v
stanovanjskih objektih je površina prostorov za te dejavnosti omejena na
največ eno tretjino skupne neto površine posamezne etaže. |
Pri dopustnih dejavnostih v ločenih
objektih ob stanovanjskih stavbah, je največja dovoljena neto zazidana
površina objekta do 80 m2. |
Kjer se predvideva umeščanje prostorov z
dejavnostmi (po 3. členu tega odloka) velja tudi sledeče: je zagotoviti
dovoz, ustrezno število parkirnih mest in dostopov za invalide do vseh
javno dostopnih objektov. |
NADSTREŠNICE ALI GARAŽE |
Nove objekte je mogoče umestiti le na
zemljiško parcelo znotraj zazidljivega zemljišča ter ob upoštevanju
oblikovalskih pogojev za načrtovane objekte. Sledi bolj podrobna
opredelitev teh pogojev, in sicer: |
1) Tlorisna oblika stavbe je lahko
pravokotne oblike, pokrita z ravno streho. |
2) Minimalni odmik od meje je 1,5 m.
Odmik je lahko manjši le s pridobitvijo pisnega soglasja lastnika
sosednje parcele, katerim se objekt približa. |
OPORNI ZIDOVI |
Oporni zidovi smejo segati do sosednje
parcelne meje oz. se lahko gradijo z osjo na parcelno mejo, ko se mejaša
skupaj strinjata. Gabarit podpornih zidov je omejen na maksimalno višino
1,80 m merjeno od zelenice do vrha zidu (na najnižji strani terena -
prikazano v prečnih prerezih). Vsi podporni zidovi višji kot 1 m morajo
biti ustrezno ozelenjeni oz. obloženi z naravnim kamnom oz. skriti za
živo mejo. Oporni zidovi ne smejo segati v območje preglednega
trikotnika. |
POSTAVITEV OGRAJ (OB PARCELNIH MEJAH) |
Ograje so lahko iz različnih materialov
(impregniran les, perforirana pločevina ali razno sestavljena kovina,
kovinska mreža, vseh naravnih barv). Prepovedane so ograje v stekleni
izvedbi in podobnih materialov (kot so npr. PVC, kaljeno steklo, itd).
Naj bodo izvedene v barvni lestvici nevtralnih svetlih tonih (pastelnih)
naravnih barv ter usklajene z barvami objektov. Prepovedana je uporaba
"kričečih" barv. Ograje ne smejo presegati višine 1,20 m in so lahko
postavljene nad AB podstavek maksimalne višine 40 cm. Ograje ne smejo
segati v območje preglednega trikotnika. |
|
6. člen |
(splošni pogoji za krajinsko ureditev) |
Ureditev zelenih površin znotraj območja
obdelave je prikazana načelno. Bolj natančno se vsi elementi opredelijo
v PGD projektni dokumentaciji. |
Proste površine okrog objektov se uredi in
ustrezno zasadi z avtohtonim drevjem in grmovnicami. Pred vsakim
objektom se predvidi prostor za zbiranje odpadkov s smetnjakom, ki je na
vizualno ne-izpostavljenem mestu. |
Funkcionalno oviranim osebam mora biti
omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem.
Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih
površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez
grajenih in komunikacijskih ovir. |
Sledijo pogoji za krajinsko oblikovanje: |
1) Za posamično gradbeno parcelo velja
min. faktor 30% proste zelene površine (nepozidane/netlakovane - proste
zelene površine), ki morajo biti ustrezno zasajene. |
2) Na vsako gradbeno parcelo je treba
zasaditi vsaj dve drevesi. |
3) Obvezna je izvedba drevoreda ob
državni cesti Lenart-Gornja Radgona, po celotni dolžini OPPN, oz. tako
kot je prikazano v kartografskem delu predmetnega OPPN-ja. Pri zasaditvi
je treba praviloma izbrati avtohtone vrste dreves. |
4) izbor rastlin mora slediti
značilnostim avtohtonega rastja na obravnavanem območju. |
|
IV. Zasnova projektnih rešitev in
pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastukturo |
Zasnova projektnih rešitev prometne
infrastrukture |
|
7. člen |
(skupne določbe prometna ureditev) |
Obravnavano območje OPPN-ja bo na
jugovzhodu prometno navezano na državno cesto RII-449, odsek 0315 Lenart
– G. Radgona od km 6,300 do km 6,500 preko obstoječega cestnega
priključka v km 6,350 in na severozahodu na obstoječo Vinogradniško pot
(JP 704961). |
Cestno omrežje obravnavanega OPPN-ja
sestavljajo povezovalna cesta delovnim imenom cesta A in priključne
ceste z delovnimi imeni: cesta B, cesta C in cesta D, ki so namenjene le
dovozu stanovalcev do predvidenih stanovanjskih stavb. Za te ceste je
predlagana ureditev dvosmerne skupne prometne površine, za motorni
promet, pešce in kolesarje. Širina skupne prometne površin, vključno z
bankino je 6,00m (2×2,25m vozni pas, 1,20m hodnik za pešce v nivojski
izvedbi in bankina 0,30m). Hitrost na skupnih prometnih površinah mora
biti omejena. |
Priključek na državno cesto RII-449, odsek
0315 Lenart – G. Radgona od km 6,300 do km 6,500 je treba urediti po
principu desno – desno, z možnostjo zavijanja levo iz priključka na
regionalno cesto in ga opremiti z ustrezno vertikalno in horizontalno
signalizacijo. Cestni priključek je potrebno oblikovati s pomočjo
košarastih krivin v razmerju R1:R2:R3 = 2:1:3. Merodajni radij R2 =
10,00m je enak zunanjemu obračalnemu krogu tovornega vozila. |
V območju priključkov je potrebno
zagotoviti preglednost, ki jo je potrebno določiti s preglednimi
trikotniki, ki upoštevajo dovoljeno hitrost na državni cesti RII – 449
odsek 0315 Lenart – G. Radgona od km 6,300 do km 6,500 in na občinski
javni poti JP 704961 – Vinogradniška pot. |
Upoštevati je potrebno IDZ za Cestni
priključek na državno cesto RII-449 (Progrin d.o.o. št. proj. 16-001 –
OPPN, G. Radgona november 2016). |
Gradnja novih prometnic in odvodnjavanje
meteornih ter precejnih vod mora biti izvedeno skladno z geotehničnimi
pogoji gradnje iz Geotehničnega poročila (MBL inženiring s.p. št.
105-09/2016, Maribor oktober 2016). Pri izvajanju zemeljskih del za vse
nove ceste, je treba obvezno vršiti geomehanski nadzor, ki bo skrbel za
tehnično pravilno izvedbo, obenem pa podajal morebitne spremembe
geotehničnih pogojev z ozirom na strukturo tal. |
Na stanovanje je treba zagotoviti minimalno
dve parkirni mesti, dodatno število parkirnih mest pa je treba določiti
v projektni dokumentaciji skladno z vrsto in obsegom dejavnosti, ki se
odvijajo v stavbah. Nadstrešnice garaže oziroma objekti, v katerih so
garaže morajo biti odmaknjeni od roba vozišča oz. skupnih prometnih
površin minimalno toliko, da bo zagotovljena potrebna manipulativna
površina pri uvozu oz. izvozu na/ iz parkirnih mest. |
Promet pešcev je speljan po nivojskih
hodnikih za pešce, medtem, ko so kolesarji vodeni po voziščih cest. Vse
predvidene ceste in priključki morajo zagotavljati prevoznost
merodajnega vozila. Izbrano merodajno vozilo je manjše tovorno vozilo,
kar ustreza tudi lastnostim osnovnim gasilskim in intervencijskim
vozilom. |
Območje OPPN leži v radiju 5min dostopnosti
do obstoječega para avtobusnih postajališč na regionalni cesti Lenart –
G. Radgona. |
|
Pogoji za komunalno in energetsko
urejanje |
|
8. člen |
(skupne določbe) |
Za načrtovano energetsko in komunalno
infrastrukturo ter infrastrukturo omrežja zvez je treba naročiti
projektno dokumentacijo. |
Projektiranje in gradnja te infrastrukture
mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh
objektov in naprav, v kolikor niso v nasprotju s tem odlokom ter skladno
z vso veljavno zakonodajo. |
Upoštevati je treba predpisane minimalne
odmike med vodovodom in kanalizacijo; minimalni horizontalni odmik je
0,5m in minimalni vertikalni odmik 3,0 m. V kolikor tega odmika ni
mogoče doseči je potrebno vodovod ustrezno zaščititi. |
|
9. člen |
(vodooskrba) |
Za potrebe priključitve predvidenih
objektov na vodovodno omrežje in zagotovitev požarne vode na predmetnem
območju OPPN-ja je treba izgraditi primarne in sekundarne vodovodne
cevovode z vso pripadajočo opremo na območju obdelave in izven njega in
sicer: |
·
primarni vodovodni cevovod LŽ
150 od priključka Terme do obstoječega vodovodnega cevovoda PE HD DN 63
(pri Čolnikov trg 4). |
·
sekundarni vodovodni cevovod
PE HD 110, od novega cevovoda LŽ 150 do obstoječega vodovodnega cevovoda
PEHD DN 63 v Vinogradniški poti |
·
sekundarni vodovod PE HD 110
v novi dovozni cesti znotraj območja obdelave OPPN-a z navezavo na
obstoječi vodovodni cevovod na jugovzhodu območja |
·
demontirati del obstoječega
vodovodnega cevovoda PEHD DN 63, ki poteka po severozahodnem delu
obravnavanega območja |
|
10. člen |
(odvajanje odpadnih vodah) |
Predviden je ločen sistem odvajanja
meteornih in komunalnih odpadnih voda. |
-Komunalne odpadne vode- |
Odpadne komunalne vode je treba preko
predvidene fekalne kanalizacije navezati na obstoječe kanalizacijsko
omrežje z iztokom na obstoječo komunalno čistilno napravo, ki se nahaja
na nasprotni strani potoka Drvanja, ob naslovu Čolnikov trg 1. |
-Meteorne vode- |
Odvajanje čistih padavinskih voda iz
utrjenih površin in strešin je treba urediti tako, da bo v čim večji
možni meri zmanjšan odtok padavinski vod z urbanih površin. Padavinske
vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi se
speljejo v predvideno meteorno kanalizacijo z iztokom v potok Drvanja
preko predvidenega zadrževalnika. Iztok predvidene meteorne kanalizacije
v potok Drvanjo je treba opremiti z iztočno glavo. |
Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in
manipulativnih površin je treba urediti preko ustrezno dimenzioniranih
usedalnikov in lovilcev olj (SIST EN 858-2), iz katerih se nato vode
speljejo v predvideno meteorno kanalizacijo z iztokom v potok Drvanja. |
Ponikanje odpadnih meteornih vod ni
dopustno. Koeficient vodopropustnosti zemljin k= 1,0*10-9 do 1,0*10-11
m/s. |
-Precejne vode- |
Na obravnavanem območju velika možnost
pojavljanja precejnih voda. Treba je izvesti dreniranje objektov.
Drenaže je treba izvesti tako, da ne pride do poškodbe temeljnih tal.
Iztoke iz drenaž je treba odvesti v predvideno meteorno kanalizacijo. |
V fazi projektiranja je treba upoštevati
Geotehnično poročilo (MBL inženiring s.p. št. 105-09/2016, Maribor
oktober 2016). |
|
11. člen |
(elektrooskrba) |
Napajanje predvidenih stanovanjskih
objektov bo možno iz nove transformatorske postaje 20/0,4 kV, za kar bo
treba: |
·
demontirati obstoječo TP
t-296 Benedikt 2; |
·
zgraditi novo
transformatorsko postajo 20/0,4 kV na parc. št. 471/12 k.o. Benedikt
ustrezne izvedbe in moči in jo vključiti v obstoječe SN omrežje; |
·
zgraditi ustrezni
nizkonapetostni kabelski razvod od nove transformatorske postaje do
predvidene prostostoječe razdelilne omarice za napajanje stanovanjskega
naselja; |
·
zgraditi ustrezni
nizkonapetostni kabelski priključek od razdelilne omarice do
predvidenega stanovanjskega objekta; |
·
napajanje predvidene javne
razsvetljave bo iz predvidene transformatorske postaje. |
·
Javna razsvetljava: tipi
svetilk in drogov za javno razsvetljavo se določijo enotno. Svetilke se
razporedijo tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim
normativom in standardom (varčne ali diodne svetilke). Razvod kablov
javne razsvetljave se izvede v kabelski kanalizaciji elektroenergetskega
razvoda iz predvidene TP. |
·
Pri načrtovanju in gradnji
razsvetljave cest in javnih površin je treba upoštevati predpise o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja; |
·
Za osvetljevanje naj se
uporabijo žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oz. rdečo svetlobo in ne
oddajajo UV spektra; to so natrijeve plinske žarnice (nizkotlačne ali
visokotlačne). Neprimerne so nizkotlačne in visoko tlačne živosrebrne
žarnice; |
·
Svetilke naj bodo neprodušno
zaprte, da ne predstavljajo pasti za žuželke in usmerjene v tla, brez
sevanja svetlobe nad vodoravnico; |
·
Osvetljenost javnih površin
se zmanjša tako, da se med 23:00 in 05:00 del svetilk izklopi ali se
vsem zmanjša svetilnost. |
|
12. člen |
(telekomunikacije) |
Navezava na obstoječe TK omrežje je mogoča
na kabelski kanalizacije, poteka na SZ strani ob Vinogradniški poti.
|
Predvideni objekti se bodo lahko vključili
v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet centrale, za kar bo treba
dograditi TK kabelsko omrežje pod pogoji upravljavca in v fazi PGD
dokumentacije naročiti projekt. Obstoječe zemeljsko TK omrežje na
obravnavanem območju bo treba ustrezno zaščititi, medtem, ko se zračno
omrežje demontira in nadomesti z zemeljskim TK kablovodom na osnovi
projektne rešitve. |
|
13. člen |
(plinovod) |
Na obravnavanem območju ni plinovodnega
omrežja. Možno je predvideti ogrevanje iz skupnega rezervoarja na
utekočinjeni naftni plin (UNP) za več objektov skupaj. V tem primeru
mora biti plinovodna instalacija oz. sistem oskrbe z UNP izveden v
skladu z veljavnimi predpisi. |
|
14. člen |
(ogrevanje) |
Ogrevanje predvidenih objektov je treba
predvideti na ekološko primerna goriva: toplotna črpalka, ekstra lahko
kurilno olje (ELKO), utekočinjeni naftni plin (UNP), biomasa,
elektrika…. Rezervoarji za utekočinjen naftni plin morajo biti vkopani.
Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno. |
|
15. člen |
(odpadki) |
Z zemeljskem materialom od izkopov za
temelje je treba ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z
odpadki, ki ostanejo pri gradbenih delih. Odpadke v času gradbenih del
in po izgradnji je potrebno zbirati ločeno ter poskrbeti za njihovo
dokončno deponiranje ali recikliranje. |
Zaradi varovanja okolja in higiensko
estetskih pogojev se zagotovi deponiranje in odvoz odpadkov v skladu z
veljavnim občinskim Odlokom o načinu opravljanja obveznih lokalnih
gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini
Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 66/2015). |
Na obravnavanem območju je treba postaviti
ločeno zbiralnico frakcij (ZLF) in zagotoviti reden odvoz odpadkov. |
|
V. Rešitve in ukrepi za celostno
ohranjanje kulturne dediščine |
|
16. člen |
(varstvo kulturne dediščine) |
V območju urejanja ni registriranih enot
kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino
niso potrebni. |
Ne glede na prejšnjo točko velja ob vseh
posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim,
ki najditelja / lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo
del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na
mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu
z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki
jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to
zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče. |
Zaradi varstva arheoloških ostalin je
potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije
omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in
opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik
zemljišča/investitor/odgovorni vodja mora o dinamiki gradbenih del
obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine OE Maribor vsaj 10 dni
pred pričetkom zemeljskih del. |
|
17. člen |
(varstvo naravne dediščine) |
Na območju ni naravnih vrednot ali območij
pomembnih za biotsko raznovrstnost, območje ne leži na posebnem
varstvenem območju Natura 2000 ali ekološko pomembnem območju. |
Ker se predmetni OPPN nahaja na območju
pričakovanih naravnih vrednot Slovenske gorice - Nahajališče fosilov
(školjke, polži, morski ježki, septarijske konkrecije), sta s strani
Zavoda RS za Varstvo Narave izdani sledeči priporočili: |
a. V primeru najdbe mineralov ali
fosilov se mora najditelj ravnati po 74. členu ZON-a. Najdbo mora
najditelj prijaviti pristojnemu ministrstvu, hkrati pa jo mora zaščititi
pred uničenjem, poškodbo, krajo. |
b. Pri posegih se naj investitorja in
izvajalca del seznani z možnostjo obstoja naravnih vrednost ter, da o
najdbi čim prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo
narave. |
|
VI. Rešitve in ukrepi za varstvo
okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave |
|
18. člen |
(vpliv na okolje) |
Z načrtovanimi ureditvami in ob upoštevanju
ukrepov, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja, se pričakuje sprejemljiv
vplivov na okolje, ki ne presega zakonsko dopustnih meja za posamezno
sestavino okolja. |
|
19. člen |
(varstvo pred hrupom) |
V skladu z veljavno Uredbo o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. list RS št. 105/2005) je območje
razvrščeno v III. stopnjo varstva pred hrupom. |
Morebitne umeščene dejavnosti ne smejo biti
vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. |
Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav
in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije
hrupa. |
Gradnja naj poteka v dnevnem času, v nočnem
času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugi del.
Gradbišče lahko obratuje le v dnevnem času med 7.00 in 19.00 uro. |
|
20. člen |
(varstvo pred onesnaženjem zraka) |
V času izkopa zemljine in gradbenih del je
treba ob neugodnih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti
ali drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje. |
Predvideni objekti ne smejo bistveno
povečevati onesnaženosti zraka. Ogrevanje predvidenih objektov je treba
predvideti na ekološko primerna goriva. |
Potrebno je upoštevati vso veljavno
zakonodajo s področja zaščite pred onesnaženjem zraka. |
|
21. člen |
(zaščita pred onesnaževanjem podtalnice) |
Negativne vplive na vode v času gradnje in
po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z
naslednjimi ukrepi: |
·
pri posegu v prostor je
potrebno upoštevati zunanje meje priobalnih zemljišč, ki znašajo pri
vodotokih 2. reda (potok Drvanja) 5m od meje vodnega zemljišča. Na
vodnem in priobalnem zemljišču ni dopustno posegati v prostor, razen za
izjeme skladno s predpisom; |
·
iztok predvidene meteorne
kanalizacije v potok Drvanjo je treba opremiti z iztočno glavo; |
·
odpadne in izcedne vode, ki
nastajajo na gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih na
gradbišču, se ne smejo izpuščati v podzemne vode. Z njimi je treba
ravnati v skladu z določili Uredbe o emisijah snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja. Za primere razlitja
škodljivih tekočin (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro
ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na
gradbišču. Ureditev gradbišča mora biti takšna, da graditev ne ogroža
podtalnice; |
·
na gradbišču ni dovoljeno
izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk); |
·
vsa začasna skladišča in
pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi je treba
zaščititi pred možnostjo izliva v tla; |
·
oskrba delovnih strojev se
mora vršiti na ustrezno utrjenih površinah. Gorivo je dovoljeno dovažati
le v originalni embalaži. Na gradbišču mora biti na voljo ustrezna
oprema in sredstva za takojšen poseg v primeru nesreče. V primeru
razlitja tekočin je treba onesnaženo zemljino odstraniti in ravnati z
njo kot z naravnim odpadkom; |
·
začasne deponije je treba
predvideti izven struge vodotoka ter območja potencialno ogroženega z
visokimi vodami potoka Drvanja, območja pod vplivom zalednih vod ali
erozijsko in plazovito ogroženega območja. |
V primeru nezgod v času gradnje, prometnih
nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in
drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti
izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti
najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto. |
22. člen |
(varovanje tal) |
Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred
gradnjo objektov in prometne, komunalne ter energetske infrastrukture in
omrežja zvez, je treba deponirati in jo uporabiti za ureditev nasipov
ter zelenic. Začasne deponije rodovitne prsti je potrebno izvesti v
kupih do 1,2 m tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Pri tem ne
sme priti do mešanja živice in mrtvice, do onesnaževanja in erozije. |
Med gradnjo je treba: |
·
posege v tla izvajati tako,
da bodo prizadete čim manjše površine tal; |
·
z viški materiala od izkopa
gradbenih jam za temeljenje ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o
obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov; |
·
posebno pozornost posvetiti
onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali
drugih materialov. V tem primeru je treba onesnaženi material pred
odlaganjem na začasno ali trajno deponijo preiskati skladno z določili
veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja
mora biti določena tudi lokacija začasnega odlagališča; |
·
na celotnem območju gradbenih
del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, ki so povezane z
izvajanjem gradnje, zagotoviti zbiranje in odstranjevanje vod (v kolikor
te nastajajo). To še posebno velja za primer nezgode z razlitjem ali
razsutjem nevarnih snovi; |
·
na območju gradbišča,
transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po katerih bo
potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporabljati le
tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo. |
Po končani gradnji je treba odstraniti
pomožne objekte in vse ostanke začasno deponiranih materialov ter
primerno urediti površine. |
|
VII. Rešitve in ukrepi za obrambo
ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
23. člen |
(varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in varstvo pred požarom) |
Požarno varnost je treba zagotoviti v
skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju je treba
upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo
nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja
požara med posameznimi poselitvenimi območji. Upoštevati oz. zagotoviti
je treba: |
·
na obravnavnem območju NI
nevarnosti: |
·
poplav |
·
visoke podtalnice |
·
treba je upoštevati požarno
ogroženost naravnega okolja; |
·
treba je zagotoviti vire za
zadostno oskrbo za gašenje: |
·
v sklopu OPPN je načrtovano
hidrantno omrežje, katero se priključi na obstoječe vodovodno omrežje,
ki nudi zadostne količine požarne vode; |
·
v hidrantnem omrežju je
potrebno zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov skladno z
zahtevami od 3. do 12. člena II. In III. poglavja Pravilnika o tehničnih
normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št.
30/91, Ur. list RS 83/2005), in sicer: v stavbi, s prostornino do 3.000
m³, ki nima vgrajen sprinklerski sistem, je potrebna količina vode za en
požar 10 l/s. |
·
Treba je zagotoviti potrebne
odmike med objekti ali potrebne požarne ločitve, oz. vse tiste ukrepe za
preprečevanje širjenje požara na sosednje objekte, v skladu s tehnično
smernico TSG-1-001:2010 |
·
Zagotovitev pogojev za varen
umik ljudi, živali ali premoženje pri požaru ter dostopov, dovozov in
delovnih površin za intervencijska vozila; |
·
Treba je zagotoviti potrebne
površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti
za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za
gasilska vozila je moč zagotoviti na površinah cest ali na funkcionalnih
zemljiščih posameznih stavb. Potrebne površine za gasilce ob zgradbah
morajo upoštevati normo SIST DIN 14090, julij 1999; |
·
dovozne poti za gasilsko
intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo
osni pritisk 100 kN. |
V primeru nezgod v času gradnje, prometnih
nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in
drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti
izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti
najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto. |
Upoštevati je treba cono potresne
ogroženosti in temu primerno predvideti način gradnje (7. Stopnja).
Obravnavano območje Slovenskih goric oz. Benedikta sodi po Karti
potresne nevarnosti Slovenije za povratno dobo 475 let v širše področje,
kjer se upošteva vrednost potresnega pospeška temeljnih tal: agR = 0,100
x g. |
|
24. člen |
(zaščita pred erozijo) |
Treba je predvideti sanacijo vseh na novo
odprtih ali z dodatnimi posegi prizadetih površin, za katere je
predvideti zadostno utrditev, planiranje, zatravljenje, odvodnjavanje,
zaščitne mreže, tako da se preprečijo zdrsi ali erozije v prostoru. |
Globlje vkope v pobočje je potrebno
izvajati le ob sodelovanju geomehanika. Pred izvedbo globljih vkopov je
treba izdelati ustrezno dokumentacijo za izvedbo zavarovanja stabilnosti
brežin vkopov, pobočja nad njimi oz. eventualno ogroženih obstoječih
objektov. |
V fazi izvedbe PGD in PZI dokumentacije je
potrebno upoštevati priloženo Geotehnično poročilo (MBL inženiring s.p.
št. 105-09/2016, Maribor oktober 2016). |
|
VIII. Etapnost |
|
25. člen |
(etapnost) |
Načrtovane ureditve je možno izvajati
etapno, pri čemer se etape oblikujejo tako, da predstavlja vsaka etapa
zaključeno funkcionalno celoto z vsemi potrebnimi napravami za normalno
obratovanje. Etapnost se določi v projektni dokumentaciji. |
V primeru etapne izgradnje dostopnih cest,
je za vsako etapo zagotoviti možnost obračanja vozil (ali na območju
neograjenih dovozov na privatne parcele ali z ureditvijo začasnih
obračališč). |
|
IX. Odstopanja |
|
26. člen |
(odstopanja glede oblikovanja stavb in
odprtih površin) |
Znotraj zazidljivega dela gradbene parcele
je možno združevanje gradbenih mas in spremeniti števila stavb. Zaradi
naklona terena, nevarnosti erozije oziroma zalednih in precejnih voda je
možna tudi drugačna oblika in velikost vsake posamezne stavbe (znotraj
zazidljivega območja, upoštevajoč gradbenih linijah), kar se določi s
projektno dokumentacijo. |
Potrebno je ohraniti enotno obulično
oblikovanje (predvsem glede gabaritov in izbor fasadnih barv) po
posameznih enotah, t.i. ob cesti med dvema križiščema. |
Pozidanost zemljiške parcele brez
enostavnih in nezahtevnih objektov, ne sme presegati 40% velikosti
zemljiške parcele. |
Tehnični elementi za zakoličenje objektov
se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni
dokumentacij v skladu z določili tega odloka. |
Vse višinske kote se natančno določijo v
PGD projektni dokumentacij. Določitev višinskih kot objektov ne sme
negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov. |
Pri javnih skupnih zelenih površinah
odstopanja niso dopustna. |
|
27. člen |
(odstopanja glede infrastrukturnih
ureditve in parcelacije) |
Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalne,
energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem
prostorskim aktom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem
proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali
vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z
oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne
boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva
načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati
bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na
okolje. |
Tehnični elementi za zakoličenje parcel se
v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni
dokumentaciji v skladu z določili tega odloka. Možno je združevanje in
razdruževanje parcel. |
Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti
nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanju prostora
podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od
pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanju
prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. |
|
X. Končne določbe |
|
28. člen |
(vpogled v OPPN) |
OPPN je stalno na vpogled na sedežu Občine
Benedikt. |
|
29. člen |
(uveljavitev) |
Ta Odlok se objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin, na oglasni deski in v svetovnem spletu ter stopi v
veljavo petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
Številka: 35054-001/2015-35 |
Datum: 27. 9. 2017 |
|
Občina
Benedikt |
|
Milan Gumzar, župan |
|