|
Na podlagi
Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št.
110/02, – popr. 8/3),
Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št.
32/93), Navodil o vsebini posebnih strokovnih podlag in vsebini
prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85), 25. in 26.
člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list
SRS, št. 18/84) ter 16. člena
Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradni
list RS, št. 39/99, 61/01) je Občinski svet občine Ravne na Koroškem na
14. redni seji dne 27. 5. 2004 sprejel |
|
|
S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E |
|
|
O D L O K A |
|
|
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje matičnih okolišev Črna,
Mežica, Prevalje-Ravne; območij, ki obsegajo prostor med mejo
urbanističnih načrtov Črna, Mežica, Prevalje-Ravne in mejo ureditvenih
območij naselij, določenih z družbenim planom Občine Ravne na Koroškem,
za obdobje 1986-1990 in območja Stražišče-Breznica, za katerega v tem
srednjeročnem obdobju ni predvidena izdelava PIA (MUV, št. 20/86 in
9/93) v nadaljevanju: spremembe in dopolnitve PUP – sprememba oziroma
dopolnitev PUP za podeželje oziroma razpršeno gradnjo |
|
|
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Spremembe in dopolnitve PUP – sprememba oziroma dopolnitev
PUP za podeželje oziroma razpršeno gradnjo – se v nadaljnjem besedilu
opredelijo kot: |
|
|
– PUP 14 – izvenmestno severno območje, |
|
|
– PUP 15 – izvenmestno južno območje, |
|
|
– PUP 16 – območje posebnega pomena – Strojna. |
|
|
2. člen |
|
|
Spremembe in dopolnitve PUP – sprememba oziroma dopolnitev
PUP za podeželje oziroma razpršeno gradnjo iz 1. člena vsebujejo: |
|
|
|
|
|
A) Tekstualni del |
|
|
1. Tekstualni opisi posameznih enot PUP za podeželje
oziroma razpršeno gradnjo: |
|
|
– za PUP 14, |
|
|
– za PUP 15, |
|
|
– za PUP 16. |
|
|
|
|
|
B) Grafični del |
|
|
1. Prikaz območja na topografski karti M 1:25000. |
|
|
2. Prikaz območja na preglednem katastrskem načrtu M
1:5000. |
|
|
3. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji določajo urbanistične,
oblikovalske in druge pogoje za poseg v prostor, in sicer: |
|
|
– mejo obravnavanega območja, |
|
|
– funkcijo območja, s pogoji za izrabo in kvaliteto
graditve ali drugega posega, |
|
|
– opredelitev možnih posegov v prostor, |
|
|
– merila in pogoje za urbanistično oblikovanje posegov, |
|
|
– merila in pogoje za arhitektonsko oblikovanje posegov, |
|
|
– merila in pogoje na območju naravnih vrednot, |
|
|
– merila in pogoje na območju kulturne dediščine, |
|
|
– tolerance pri namembnosti, oblikovanju in gabaritih, |
|
|
– merila in pogoje za določanje gradbenih parcel, |
|
|
– merila in pogoje za prometno urejanje, |
|
|
– merila in pogoje za komunalno opremljanje, |
|
|
– merila in pogoje za energetsko opremljanje, |
|
|
– merila in pogoje za varovanje okolja in urejanje voda, |
|
|
– prehodne določbe. |
|
|
PUP 14 |
|
|
MEJA OBRAVNAVANEGA OBMOČJA |
|
|
4. člen |
|
|
Meja območja je opredeljena v kartografskem gradivu.
Območje na severni strani meji na Republiko Avstrijo, na severovzhodni
strani meji na Občino Dravograd, na jugozahodnem delu na Občino
Prevalje, na južnem delu na območje obstoječega PUP13 A ter na
jugovzhodu na izvenmestno južno območje PUP 15. |
|
|
Iz območja urejanja je izvzeto območje Odloka o zazidalnem
načrtu individualne zazidave »Hudopisk« (MUV, št. 20/86) ter območje
posebnega pomena – Strojna, za katero je izdelan PUP 16. |
|
|
FUNKCIJA OBMOČJA |
|
|
5. člen |
|
|
Območje obsega predvsem hribovito območje, opredeljeno s
posameznimi naselji in zaselki ruralnega značaja, večjimi gozdnatimi
površinami in posamičnimi košeninami s kmečkimi domovi. Pretežna raba
območja: kmetijstvo, sadjarstvo, gozdarstvo in turizem na kmetijah, v
manjši meri obrtna dejavnost, ter individualni stanovanjski objekti. |
|
|
Območje ima prometno povezavo ter lokalne energetske,
komunalne in informacijske vode in naprave, ki se navezujejo na vode
višjih redov. |
|
|
OPREDELITEV MOŽNIH POSEGOV V PROSTOR |
|
|
6. člen |
|
|
Na območju so možni naslednji posegi: |
|
|
– ureditev infrastrukturnega omrežja, |
|
|
– urejanje vodotokov, |
|
|
– gradnja objektov javnega značaja, |
|
|
– gradnja obrtnoposlovnih, poslovno stanovanjskih,
turističnih in stanovanjskih objektov, |
|
|
– gradnja počitniških objektov, če so izven posebej
varovanih območij, |
|
|
– gradnja gospodarskih in pomožnih gospodarskih objektov, |
|
|
– sprememba namembnosti obstoječih objektov, |
|
|
– tekoče vzdrževanje objektov in naprav, |
|
|
– gradnja enostavnih objektov. |
|
|
MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE POSEGOV |
|
|
7. člen |
|
|
Pri gradnji infrastrukturnega omrežja se morajo upoštevati
naravne danosti v prostoru, gostota poselitve in funkcija območja, ki ga
napaja. |
|
|
8. člen |
|
|
Pri urejanju vodotokov se mora v čim večji meri upoštevati
oblikovanost naravne struge. |
|
|
9. člen |
|
|
Razporeditev vseh objektov mora biti prilagojena značilni
urbanistični zasnovi prostora. Višinski gabarit, značilen za območje, ne
sme biti presežen, razen v primerih, ko je poseg del celovitejše
ureditve prostora in so za to izdelane posebne strokovne podlage. |
|
|
10. člen |
|
|
Manjši objekti, namenjeni storitveni dejavnosti ali drobni
ponudbi, morajo biti nameščeni tako, da ni oviran promet in da so
izpolnjeni sanitarno tehnični pogoji. |
|
|
11. člen |
|
|
Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje
oziroma drugih objektov toliko, da ni motena sosednja posest, da je
možno vzdrževanje objektov in da so zagotovljeni pogoji bivanja in
vzdrževanja. Minimalni odmik od parcelne meje je štiri metre, med
objekti pa 8 metrov. V primeru soglasja sosedov je lahko odmik tudi
manjši. |
|
|
Odmiki od komunalnih in energetskih vodov in naprav morajo
biti v skladu s predpisi in normativi za posamezne vrste teh vodov in
naprav. |
|
|
MERILA IN POGOJI ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE POSEGOV |
|
|
12. člen |
|
|
Gradnja infrastrukturnega omrežja se mora oblikovno in
glede uporabe materialov vključevati v naravno in grajeno okolje. |
|
|
13. člen |
|
|
Pri oblikovanju novih objektov in vzdrževalnih delih je
treba upoštevati značilnosti koroške arhitekturne regije in arhitekturne
krajine Ravne – Dravograd: |
|
|
– podolgovat tloris, |
|
|
– etažnost K + P + M, višina pozidave kapnih leg je največ
0,8 metra, |
|
|
– simetrična dvokapna streha, naklona strešin 37–45 (ni
obvezno za objekte javnega značaja), slemenitev v smeri daljše osi, |
|
|
– kritina mora biti rdeče ali temne barve, trapezna
pločevina ni dovoljena, |
|
|
– fasade morajo biti svetle barve, v kombinaciji z lesom v
temni barvi. |
|
|
14. člen |
|
|
Pri oblikovanju okolice objektov je treba upoštevati: |
|
|
– za ograje se lahko uporabi le živa meja do višine enega
metra, odmaknjena en meter od roba prometnih površin, |
|
|
– protihrupna zaščita se izvede z zasaditvijo, izjemoma z
drugimi rešitvami, |
|
|
– gradnja opornih zidov je izjemoma dovoljena, če to
zahtevajo pogoji za gradnjo. |
|
|
MERILA IN POGOJI ZA POSEGE NA PREDLAGANIH OBMOČJIH VARSTVA NARAVE |
|
|
15. člen |
|
|
Na območju PUP 14 so opredeljena predlagana območja
varstva narave: |
|
|
– ekološko pomembno območje, |
|
|
– naravne vrednote. |
|
|
OHRANJANJE NARAVE |
|
|
16. člen |
|
|
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve,
izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območji
ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu
»Naravovarstvene smernice za Spremembe in dopolnitve prostorsko
ureditvenih pogojev za območje Občine Ravne na Koroškem (ZRSVN OE
Maribor, september 2003), ki so priloga temu odloku in se hranijo na
sedežu Občine Ravne na Koroškem. |
|
|
Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
na območju, ki se ureja s tem aktom, in je ta načrtovan na naravni
vrednoti, zavarovanem območju ali območju biotske raznovrstnosti, je
treba pred začetkom izdelave projekta pridobiti naravovarstvene pogoje,
k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje, in sicer za
tista območja oziroma za tiste vrste posegov, za katere je to določeno v
naravovarstvenih smernicah. Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno
soglasje izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. |
|
|
Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom, se šteje, da je
naravovarstveno soglasje k projektnim rešitvam že pridobljeno z dnem
izdaje naravovarstvenega mnenja k lokacijskemu načrtu. |
|
|
17. člen |
|
|
Praviloma morajo biti vsi objekti grajeni v oddaljenosti
ene sestojne višine (ok. 30 metrov) od roba gozda. Gradnja pomožnih
gospodarskih objektov v gozdu praviloma ni dovoljena. |
|
|
Krčitve gozdov za kmetijske namene so možne v okviru
obstoječih kmetij, na površinah, kjer v strokovnih dokumentih Zavoda za
gozdove Slovenije ni evidentiranih ekoloških ali socialnih funkcij na
prvi stopnji poudarjenosti. Lastnik zemljišča mora pridobiti mnenje
ustrezne kmetijsko-svetovalne institucije o primernosti površine za
kmetijsko obdelavo in o smiselnosti povečanja obdelovalnih površin za
nadaljnji razvoj kmetije. |
|
|
Razpršena gradnja stanovanjskih hiš in objektov občasnega
bivanja na območju z ohranjenimi tradicionalnimi oblikami poselitve
(krajina celkov, gorski travniki in pašniki) praviloma ni možna. |
|
|
Gozdne ceste, na katerih prevladuje javna uporaba
(povezujejo nastajajoča naselja z dolino), je treba prekategorizirati v
javne ceste. |
|
|
MERILA IN POGOJI ZA POSEGE NA OBMOČJU KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
18. člen |
|
|
Na zavarovanih in varovanih območjih in objektih so posegi
dopustni pod pogoji, ki ji predpisujejo varstveni režimi ali pod
posebnimi pogoji pristojne varstvene službe. |
|
|
Za vse posege na zavarovanih in varovanih objektih in
območjih ter pri posameznih spomenikih tudi na vplivnih območjih je
treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa
kulturnovarstveno soglasje. Kulturnovarstveno soglasje je treba
pridobiti tudi za posege, ki vplivajo ali je utemeljeno pričakovati, da
bodo vplivali na varstvo, ohranjanje in vzdrževanje kulturne dediščine. |
|
|
TOLERANCE PRI NAMEMBNOSTI, OBLIKOVANJU IN GABARITIH |
|
|
19. člen |
|
|
Pri individualnih stanovanjskih objektih in pri
počitniških hišicah so dovoljena minimalna odstopanja od 17. člena tega
odloka glede materialne obdelave strehe in fasad, ob upoštevanju
konkretne lokacije in konkretnih razmer na terenu, upoštevajoč lokalne
značilnosti in mikrolokacijo objekta. Odstopanje je treba strokovno
utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
|
20. člen |
|
|
Pri objektih, ki so namenjeni proizvodni in obrtni
dejavnosti ali javnim službam, je v strnjenih urbanih naseljih možno
odstopanje od 13. člena glede materialne obdelave strehe in fasad, ob
upoštevanju lokalnih značilnosti in mikrolokacije ambienta. Odstopanje
je treba v projektu strokovno utemeljiti. |
|
|
MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL |
|
|
21. člen |
|
|
Gradbena parcela se določi v projektni dokumentaciji glede
na funkcijo objekta in zemljišča. |
|
|
Pozidanost gradbenih parcel je največ 30%. |
|
|
22. člen |
|
|
Gradbena parcela naj ne presega površine 800 m2; v
izjemnih primerih je možno povečati velikost gradbene parcele v skladu s
terenskimi razmerami. Odstopanje je treba v projektu strokovno
utemeljiti. |
|
|
Za počitniške hišice je velikost gradbene parcele največ
200 m2. Ograjevanje gradbene parcele počitniške hišice ni dovoljeno. |
|
|
MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE |
|
|
23. člen |
|
|
Zgradbe morajo biti odmaknjene od javnih cest pod pogoji,
ki jih določajo upravljavci cest. V območju varovalnih pasov je treba
pridobiti pogoje oziroma soglasje upravljavca ceste. |
|
|
Vsaka zgradba mora imeti trajno zagotovljen dostop na
javno cesto. Priključki na prometne površine morajo biti urejeni tako,
da ni oviran in ogrožen promet in da se ne poškodujejo prometni objekti.
Skupni priključki na prometnice se izvedejo tam, kjer je to možno. |
|
|
Priključki na prometne površine se smejo graditi le s
soglasjem upravljavca. Pri graditvi in rekonstrukcijah cest se
priključki predvidijo s projekti. |
|
|
Pri posegu v varovalni pas državnih cest si mora
investitor pridobiti pogoje za vsak tak poseg posebej. |
|
|
Za vse posege v 200-metrski varovalni pas železniške proge
je treba upoštevati določila Zakona o varnosti v železniškem prometu
(Uradni list RS, 85/00) in Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih ali
drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja naprav v varovalnem
pragovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list
SRS, št. 2/87 in 25/88) glede minimalnih dovoljenih odmikov. |
|
|
24. člen |
|
|
Pri zasnovi cestnega omrežja je treba upoštevati naslednjo
zakonodajo, normative in predpise: |
|
|
– Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97), |
|
|
– Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št.
30/98), |
|
|
– Uredba o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS,
št. 33/98), |
|
|
– Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na
javnih cestah (Uradni list RS, št. 16/00), |
|
|
– Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih
prometnih površin (FAGG, PTI 1991), |
|
|
– ostale tehnične normative, standarde in pravilnike. |
|
|
V nadaljnjem načrtovanju priključevanja na državne ceste
je treba smiselno upoštevati Interna navodila za postopke pri izdaji
soglasij za priključke na državne ceste, ki jih je izdala Direkcija RS
za ceste oktobra 2001. |
|
|
MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO OPREMLJANJE |
|
|
25. člen |
|
|
Pri gradnji infrastrukturnega omrežja se morajo upoštevati
naravne danosti v prostoru, gostota poselitve in funkcija območja, ki ga
napaja. |
|
|
V zaselkih in na območjih, kjer je že zgrajena
kanalizacija, javni vodovod in nizkonapetostno električno omrežje, se
morajo nove zgradbe s predhodnim soglasjem upravljavcev priključiti
nanje. Če zgradbe ni možno priključiti na javno kanalizacijo, morajo
biti odplake speljane v greznico v skladu s poprejšnjim zdravstvenim
soglasjem. |
|
|
MERILA IN POGOJI ZA ENERGETSKO OPREMLJANJE |
|
|
26. člen |
|
|
V postopku pridobitve projektne dokumentacije in pred
pridobitvijo gradbenih dovoljenj morajo posamezni investitorji pridobiti
soglasja za priključitev na distribucijsko elektro omrežje. |
|
|
27. člen |
|
|
V okviru možnosti je treba vzpodbujati razvoj daljinskih
sistemov oskrbe z energijo za potrebe ogrevanja naselij, predvsem z
zemeljskim plinom, kjer to ni možno, pa z ekološko primernimi kurivi, s
poudarkom na obnovljivih virih energije. |
|
|
MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA IN UREJANJE VODA |
|
|
28. člen |
|
|
Za varovanje okolja, premoženja in ljudi je treba: |
|
|
– ugotoviti ničelno stanje onesnaženosti zraka – emisijske
vrednosti in določiti preventivne ukrepe pred prekomernim onesnaženjem
(Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v
zraku – Uradni list RS, št. 73/94), |
|
|
– zagotoviti protiprašno urejeno okolico živilskih obratov
(11. člen Pravilnika o higieni – Uradni list RS, št. 60/02) |
|
|
ter predvideti in zagotoviti: |
|
|
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja (če niso podani
s posebnim predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju
upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države), |
|
|
– potrebne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno
ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje
širjenja ognja ob požaru (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom,
se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarnovarnostni odmik med
stavbami), |
|
|
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila
(SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču), |
|
|
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnik o
tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni
list SFRJ, št. 30/91). |
|
|
29. člen |
|
|
Pri načrtovanju posegov v prostor se morajo upoštevati
tudi požarna tveganja, ki so povezana |
|
|
– s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe
požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, |
|
|
– z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in
tehnoloških procesov, |
|
|
– z možnostjo širjenja požara med posameznimi
poselitvenimi območji. |
|
|
30. člen |
|
|
Na področju upravljanja z vodami je treba: |
|
|
– pri grafičnih podlagah vnesti tudi erozijska območja z
erozijskimi žarišči. Razlago, kaj pripada erozijskim območjem, je možno
pridobiti v Vodogospodarskih vsebinah prostorskega plana Slovenije
(Predlog vodogospodarskih vsebin za prostorski plan Slovenije, Končno
poročilo, FGG IZH, Lj. 10. 7. 2001), |
|
|
– posege na območju, kjer so zaznani erozijski procesi, v
fazi izdelave projektne dokumentacije posebej preveriti, |
|
|
– pri predvidenih posegih upoštevati varovanje priobalnega
zemljišča, in sicer pri vodotokih 1. reda (Meža) 15 metrov od meje
vodnega zemljišča in pri vodotokih 2. reda pet metrov od meje vodnega
zemljišča (Zakon o vodah (ZV-1), 14. člen, Uradni list RS, 67/02). Ti
odmiki morajo biti usklajeni s predvidenimi ureditvami strug vodotokov. |
|
|
31. člen |
|
|
Pri gradnji lokalnih vodovodov si morajo investitorji
pridobiti zdravstveno soglasje. |
|
|
Na zaščitenih – prispevnih območjih vodovodov, z izjemo
naprav vodovoda, zajetij, rezervoarjev in cevovodov, ni dovoljeno
graditi. |
|
|
32. člen |
|
|
Predvideti je treba vse potrebne ukrepe za zavarovanje
zalog in zdravstvene ustreznosti pitne vode: (poglavje 3.3 varstvena
območja Zakona o vodah – Uradni list RS, št. 67/02, 9. člen Zakona o
nalezljivih boleznih, Uradni list RS, št.69/95), 10. do 13. člen
Pravilnika o zdravstveni ustreznosti vode – Uradni list RS, št. 46/97,
52/97, 54/98, 7/00, Odlok o zaščiti zajetih vodnih virov na območju
Občine Ravne na Koroškem – Medobčinski uradni vestnik, št. 11/89). |
|
|
33. člen |
|
|
Določiti je treba način oskrbe prebivalstva z zdravstveno
ustrezno pitno vodo in varno vodo oskrbo, urediti ravnanje z odpadki,
tudi s komunalnimi odpadnimi vodami (zbiranje, odstranjevanje...), na
način, ki ne ogroža zdravja (10. do 13. člen Pravilnika o zdravstveni
ustreznosti vode – Uradni list RS, št. 46/97, 52/97, 54/98, 7/2000 in 9.
člen Zakona o nalezljivih boleznih, Uradni list RS, št. 69/95). |
|
|
PUP 15 |
|
|
MEJA OBRAVNAVANEGA OBMOČJA |
|
|
34. člen |
|
|
Meja območja je opredeljena v kartografskem gradivu.
Območje na severni strani meji na PUP 14, na zahodni strani meji na
Občino Prevalje in na vzhodni in južni strani na Občino Slovenj Gradec.
Iz območja PUP 15 je izvzeto območje Odloka o Prostorskih ureditvenih
pogojih za ureditveno območje Kotlje, dolinskega območja naselja Brdinje
do ureditvenega območja naselja Kotlje, območja ob cesti Kotlje–Slovenj
Gradec do občinske meje, športno-rekreacijskega območja Ivarčko – Ošven,
(MUV, št. 17/89) in območje Odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o
sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za ureditveno območje naselja
Kotlje, dolinskega predela območja od naselja Brdinje do ureditvenega
območja naselja Kotlje, območja ob cesti Kotlje–Slovenj Gradec do
občinske meje, športno turističnega območja Ivarčko jezero – Ošven (MUV,
št. 9/93). |
|
|
FUNKCIJA OBMOČJA |
|
|
35. člen |
|
|
Območje obsega deloma hribovit in deloma dolinski predel,
zaznamovan z ruralnimi in deloma urbanimi tipi naselij in zaselkov.
Pretežna raba območja: kmetijstvo, gozdarstvo, sadjarstvo, turizem in
gostinstvo; deloma obrtna dejavnost in individualni stanovanjski
objekti. |
|
|
Območje ima prometno povezavo ter lokalne energetske,
komunalne in informacijske vode in naprave, ki se navezujejo na vode
višjih redov. |
|
|
OPREDELITEV MOŽNIH POSEGOV V PROSTOR |
|
|
36. člen |
|
|
Na območju so možni naslednji posegi: |
|
|
– ureditev infrastrukturnega omrežja, |
|
|
– urejanje vodotokov, |
|
|
– gradnja objektov javnega značaja, |
|
|
– gradnja obrtnoposlovnih, poslovno stanovanjskih,
turističnih, stanovanjskih in počitniških objektov, |
|
|
– gradnja gospodarskih in pomožnih gospodarskih objektov, |
|
|
– sprememba namembnosti obstoječih objektov, |
|
|
– tekoče vzdrževanje objektov in naprav, |
|
|
– postavitev enostavnih objektov. |
|
|
MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE POSEGOV |
|
|
37. člen |
|
|
Pri gradnji infrastrukturnega omrežja se morajo upoštevati
naravne danosti v prostoru, gostota poselitve in funkcija območja, ki ga
napaja. |
|
|
38. člen |
|
|
Pri urejanju vodotokov se mora v čimvečji meri upoštevati
oblikovanost naravne struge. |
|
|
39. člen |
|
|
Razporeditev vseh objektov mora biti prilagojena značilni
urbanistični zasnovi prostora. Višinski gabarit, značilen za območje, ne
sme biti presežen, razen v primerih, ko je poseg del celovitejše
ureditve prostora in so za to izdelane posebne strokovne podlage. |
|
|
40. člen |
|
|
Kioski, namenjeni storitveni dejavnosti ali drobni
ponudbi, morajo biti nameščeni tako, da ne bo oviran promet in da bodo
izpolnjeni sanitarno tehnični pogoji. |
|
|
41. člen |
|
|
Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje
oziroma drugih objektov toliko, da ni motena sosednja posest, da je
možno vzdrževanje objektov in da so zagotovljeni pogoji bivanja in
vzdrževanja. Minimalni odmik od parcelne meje je štiri metre, med
objekti pa osem metrov. V primeru soglasja sosedov je lahko odmik tudi
manjši. |
|
|
Odmiki od komunalnih in energetskih vodov ter naprav
morajo biti v skladu s predpisi in normativi za posamezne vrste teh
vodov in naprav. |
|
|
MERILA IN POGOJI ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE POSEGOV |
|
|
42. člen |
|
|
Gradnja infrastrukturnega omrežja se mora oblikovno in
glede uporabe materialov vključevati v naravno in grajeno okolje. |
|
|
43. člen |
|
|
Pri oblikovanju novih objektov in pri vzdrževalnih delih
je treba upoštevati značilnosti koroške arhitekturne regije in
arhitekturne krajine Ravne – Dravograd: |
|
|
– podolgovat tloris, |
|
|
– etažnost K + P + M, višina pozidave kapnih leg je največ
0,8 metra, |
|
|
– simetrična dvokapna streha naklona strešin 37–45 (ni
obvezno za objekte javnega značaja), slemenitev v smeri daljše osi, |
|
|
– kritina mora biti rdeče ali temne barve, trapezna
pločevina ni dovoljena, |
|
|
– fasade morajo biti svetle barve, v kombinaciji z lesom v
temni barvi. |
|
|
44. člen |
|
|
Pri oblikovanju okolice objektov je treba upoštevati: |
|
|
– za ograje se lahko uporabi le živa meja do višine enega
metra, odmaknjena en meter od roba prometnih površin, |
|
|
– protihrupna zaščita se izvede z zasaditvijo, izjemoma z
drugimi rešitvami, |
|
|
– gradnja opornih zidov je izjemoma dovoljena, če to
zahtevajo pogoji za gradnjo. |
|
|
MERILA IN POGOJI ZA POSEGE NA PREDLAGANIH OBMOČJIH VARSTVA NARAVE |
|
|
45. člen |
|
|
Na območju PUP 15 so opredeljena predlagana območja
varstva narave: |
|
|
– obvezno republiško izhodišče
Karavanško-kamniški-savinjski regijski park, |
|
|
– ekološko pomembno območje, |
|
|
– naravne vrednote. |
|
|
OHRANJANJE NARAVE |
|
|
46. člen |
|
|
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve,
izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območji
ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu
»Naravovarstvene smernice za Spremembe in dopolnitve prostorsko
ureditvenih pogojev za območje občine Ravne na Koroškem (ZRSVN OE
Maribor, september 2003), ki so priloga temu odloku in se hranijo na
sedežu Občine Ravne na Koroškem. |
|
|
Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
na območju, ki se ureja s tem aktom, in je ta načrtovan na naravni
vrednoti, zavarovanem območju ali območju biotske raznovrstnosti, je
treba pred začetkom izdelave projekta pridobiti naravovarstvene pogoje,
k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje, in sicer za
tista območja oziroma za tiste vrste posegov, za katere je to določeno v
naravovarstvenih smernicah. Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno
soglasje izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. |
|
|
Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom, se šteje, da je
naravovarstveno soglasje k projektnim rešitvam že pridobljeno z dnem
izdaje naravovarstvenega mnenja k lokacijskemu načrtu. |
|
|
47. člen |
|
|
Vsi objekti morajo biti praviloma grajeni v oddaljenosti
ene sestojne višine (ok. 30 metrov) od roba gozda. Gradnja pomožnih
gospodarskih objektov v gozdu praviloma ni dovoljena. |
|
|
Krčitve gozdov za kmetijske namene so možne v okviru
obstoječih kmetij, na površinah, kjer v strokovnih dokumentih Zavoda za
gozdove Slovenije ni evidentiranih ekoloških ali socialnih funkcij na
prvi stopnji poudarjenosti. Lastnik zemljišča mora pridobiti mnenje
ustrezne kmetijsko-svetovalne institucije o primernosti površine za
kmetijsko obdelavo in o smiselnosti povečanja obdelovalnih površin za
nadaljnji razvoj kmetije. |
|
|
Razpršena gradnja stanovanjskih hiš in objektov občasnega
bivanja na območju z ohranjenimi tradicionalnimi oblikami poselitve
(krajina celkov, gorski travniki in pašniki) praviloma ni možna. |
|
|
Gozdne ceste, na katerih prevladuje javna uporaba
(povezujejo nastajajoča naselja z dolino), je treba prekategorizirati v
javne ceste. |
|
|
MERILA IN POGOJI ZA POSEGE NA OBMOČJU KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
48. člen |
|
|
Na zavarovanih in varovanih območjih in objektih so posegi
dopustni pod pogoji, ki jih predpisujejo varstveni režimi ali pod
posebnimi pogoji pristojne varstvene službe. |
|
|
Za vse posege na zavarovanih in varovanih objektih in
območjih ter pri posameznih spomenikih tudi na vplivnih območjih je
treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa
kulturnovarstveno soglasje. Kulturnovarstveno soglasje je treba
pridobiti tudi za posege, ki vplivajo ali je utemeljeno pričakovati, da
bodo vplivali na varstvo, ohranjanje in vzdrževanje kulturne dediščine. |
|
|
TOLERANCE PRI NAMEMBNOSTI, OBLIKOVANJU IN GABARITIH |
|
|
49. člen |
|
|
Pri objektih so dovoljena minimalna odstopanja od 44.
člena tega odloka glede materialne obdelave strehe in fasad, ob
upoštevanju konkretne lokacije in konkretnih razmer na terenu,
upoštevajoč lokalne značilnosti in mikrolokacijo objekta. Odstopanje je
treba strokovno utemeljiti v projektu. |
|
|
MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL |
|
|
50. člen |
|
|
Gradbena parcela se določi v projektni dokumentaciji glede
na funkcijo objekta in zemljišča. Pozidanost gradbenih parcel je
maksimalno 30%. |
|
|
51. člen |
|
|
Gradbena parcela naj ne presega površino 800 m2; v
izjemnih primerih je možno povečati velikost gradbene parcele v skladu s
terenskimi razmerami. Odstopanje je treba v projektu strokovno
utemeljiti. |
|
|
Za počitniške hišice je velikost gradbene parcele največ
200 m2. Ograjevanje gradbene parcele počitniške hišice ni dovoljeno. |
|
|
MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE |
|
|
52. člen |
|
|
Zgradbe morajo biti odmaknjene od javnih cest pod pogoji,
ki jih določajo upravljavci cest. V območju varovalnih pasov je treba
pridobiti pogoje oziroma soglasje upravljavca ceste. |
|
|
Vsaka zgradba mora imeti trajno zagotovljen dostop na
javno cesto. Priključki na prometne površine morajo biti urejeni tako,
da ni oviran in ogrožen promet in da se ne poškodujejo prometni objekti. |
|
|
Skupni priključki na prometnice se izvedejo tam, kjer je
to možno. Priključki na prometne površine se smejo graditi le s
soglasjem upravljavca. |
|
|
Pri graditvi in rekonstrukcijah cest se priključki
predvidijo s projekti. |
|
|
Pri posegu v varovalni pas državnih cest si mora
investitor pridobiti pogoje za vsak tak poseg posebej. |
|
|
Za vse posege v 200-metrski varovalni pas železniške proge
je treba upoštevati določila Zakona o varnosti v železniškem prometu
(Uradni list RS, št. 85/00) in Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih
ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja naprav v varovalnem
pragovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list
SRS, št. 2/87 in 25/88) glede minimalnih dovoljenih odmikov. |
|
|
53. člen |
|
|
Pri zasnovi cestnega omrežja je treba upoštevati naslednjo
zakonodajo, normative in predpise: |
|
|
– Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97), |
|
|
– Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št.
30/98), |
|
|
– Uredba o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS,
št. 33/98), |
|
|
– Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na
javnih cestah (Uradni list RS, št. 16/00), |
|
|
– Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih
prometnih površin (FAGG, PTI 1991), |
|
|
– ostale tehnične normative, standarde in pravilnike. |
|
|
V nadaljnjem načrtovanju priključevanja na državne ceste
je treba smiselno upoštevati Interna navodila za postopke pri izdaji
soglasij za priključke na državne ceste, ki jih je izdala Direkcija RS
za ceste oktobra 2001. |
|
|
MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO OPREMLJANJE |
|
|
54. člen |
|
|
Pri gradnji infrastrukturnega omrežja se morajo upoštevati
naravne danosti v prostoru, gostota poselitve in funkcija območja, ki ga
napaja. |
|
|
V zaselkih in na območjih, kjer je že zgrajena
kanalizacija, javni vodovod in nizkonapetostno električno omrežje, se
morajo nove zgradbe s predhodnim soglasjem upravljavcev priključiti
nanje. |
|
|
Če zgradbe ni možno priključiti na javno kanalizacijo,
morajo biti odplake speljane v greznico, v skladu s poprejšnjim
zdravstvenim soglasjem. |
|
|
MERILA IN POGOJI ZA ENERGETSKO OPREMLJANJE |
|
|
55. člen |
|
|
V postopku pridobitve projektne dokumentacije in pred
pridobitvijo gradbenih dovoljenj morajo posamezni investitorji pridobiti
soglasja za priključitev na distribucijsko elektro omrežje. |
|
|
56. člen |
|
|
V okviru možnosti je treba vzpodbujati razvoj daljinskih
sistemov oskrbe z energijo za potrebe ogrevanja naselij, predvsem z
zemeljskim plinom, kjer to ni možno, pa z ekološko primernimi kurivi, s
poudarkom na obnovljivih virih energije. |
|
|
MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA IN UREJANJE VODA |
|
|
57. člen |
|
|
Za varovanje okolja, premoženja in ljudi je treba: |
|
|
– ugotoviti ničelno stanje onesnaženosti zraka – emisijske
vrednosti in določiti preventivne ukrepe pred prekomernim onesnaženjem
(Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v
zraku – Uradni list RS, št. 73/94), |
|
|
– zagotoviti protiprašno urejeno okolico živilskih obratov
(11. člen Pravilnika o higieni – Uradni list RS, št. 60/02) |
|
|
ter predvideti in zagotoviti: |
|
|
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja (če niso podani
s posebnim predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju
upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države), |
|
|
– potrebne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno
ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje
širjenja ognja ob požaru (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom,
se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarnovarnostni odmik med
stavbami), |
|
|
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila
(SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču), |
|
|
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnik o
tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni
list SFRJ, št. 30/91). |
|
|
58. člen |
|
|
Pri načrtovanju posegov v prostor se morajo upoštevati
tudi požarna tveganja, ki so povezana: |
|
|
– s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe
požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov |
|
|
– z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in
tehnoloških procesov |
|
|
– z možnostjo širjenja požara med posameznimi
poselitvenimi območji. |
|
|
59. člen |
|
|
Na področju upravljanja z vodami je treba: |
|
|
– pri grafičnih podlagah vnesti tudi erozijska območja z
erozijskimi žarišči. Razlago, kaj pripada erozijskim območjem, je možno
pridobiti v Vodogospodarskih vsebinah prostorskega plana Slovenije
(Predlog vodogospodarskih vsebin za prostorski plan Slovenije, Končno
poročilo, FGG IZH, Lj. 10. 7. 2001), |
|
|
– posege na območju, kjer so zaznani erozijski procesi, v
fazi izdelave projektne dokumentacije posebej preveriti, |
|
|
– pri predvidenih posegih upoštevati varovanje priobalnega
zemljišča, in sicer pri vodotokih 1. reda (Meža) 15 metrov od meje
vodnega zemljišča in pri vodotokih 2. reda pet metrov od meje vodnega
zemljišča (Zakon o vodah (ZV-1), 14. člen, Uradni list RS, št. 67/02).
Ti odmiki morajo biti usklajeni s predvidenimi ureditvami strug
vodotokov. |
|
|
60. člen |
|
|
Pri gradnji lokalnih vodovodov morajo investitorji
pridobiti zdravstveno soglasje. |
|
|
Na zaščitenih – prispevnih območjih vodovodov, z izjemo
naprav vodovoda, zajetij, rezervoarjev in cevovodov, ni dovoljeno
graditi. |
|
|
61. člen |
|
|
Predvideti je treba vse potrebne ukrepe za zavarovanje
zalog in zdravstvene ustreznosti pitne vode: (poglavje 3.3 varstvena
območja Zakona o vodah – Uradni list RS, št. 67/02, 9. člen Zakona o
nalezljivih boleznih, Uradni list RS, št. 69/95), 10. do 13. člen
Pravilnika o zdravstveni ustreznosti vode – Uradni list RS, št. 46/97,
52/97, 54/98, 7/00, Odlok o zaščiti zajetih vodnih virov na območju
Občine Ravne na Koroškem – Medobčinski uradni vestnik, št. 11/89). |
|
|
62. člen |
|
|
Določiti je treba način oskrbe prebivalstva z zdravstveno
ustrezno pitno vodo in varno vodooskrbo, urediti ravnanje z odpadki,
tudi s komunalnimi odpadnimi vodami (zbiranje, odstranjevanje...), na
način, ki ne ogroža zdravja (10. do 13. člen Pravilnika o zdravstveni
ustreznosti vode – Uradni list RS, št. 46/97, 52/97, 54/98, 7/2000 in 9.
člen Zakona o nalezljivih boleznih, Uradni list RS, št. 69/95). |
|
|
PUP 16 |
|
|
MEJA OBRAVNAVANEGA OBMOČJA |
|
|
63. člen |
|
|
Meja obravnavanega območja je opredeljena v kartografskem
gradivu ter se nanaša na krajinsko in funkcionalno zaključeno ruralno
naselje Strojna, kot je opredeljeno v naravovarstvenih smernicah. |
|
|
FUNKCIJA OBMOČJA |
|
|
64. člen |
|
|
Območje obsega ruralno naselje Strojna, območje, ki je
posebnega družbenega pomena glede na pogoje varstva naravne in kulturne
dediščine. Pretežna raba območja: kmetijstvo, gozdarstvo, sadjarstvo,
turizem, gostinstvo in individualni stanovanjski objekti. Na območju je
vaška cerkev s pokopališčem in podružnična osnovna šola. |
|
|
Območje ima prometno povezavo ter lokalne energetske,
komunalne in informacijske vode in naprave, ki se navezujejo na vode
višjih redov. |
|
|
OPREDELITEV MOŽNIH POSEGOV V PROSTOR |
|
|
65. člen |
|
|
Na območju so možni naslednji posegi: |
|
|
– ureditev infrastrukturnega omrežja, |
|
|
– urejanje vodotokov, |
|
|
– gradnja objektov javnega značaja, |
|
|
– gradnja stanovanjskih, turističnih, poslovno-obrtnih in
gostinskih objektov, |
|
|
– gradnja gospodarskih in pomožnih gospodarskih objektov, |
|
|
– sprememba namembnosti obstoječih objektov, |
|
|
– tekoče vzdrževanje objektov in naprav, |
|
|
– gradnja enostavnih objektov. |
|
|
Na zavarovanih in varovanih območjih in objektih so posegi
dopustni pod pogoji, ki jih predpisujejo varstveni režimi in posebni
pogoji pristojne varstvene službe. |
|
|
MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE POSEGOV |
|
|
66. člen |
|
|
Pri gradnji infrastrukturnega omrežja se morajo upoštevati
naravne danosti v prostoru, gostota poselitve in funkcija območja, ki ga
napaja. |
|
|
67. člen |
|
|
Pri urejanju vodotokov se mora v čimvečji meri upoštevati
oblikovanost naravne struge. |
|
|
68. člen |
|
|
Razporeditev vseh objektov mora biti prilagojena značilni
urbanistični zasnovi prostora. Višinski gabarit, značilen za območje, ne
sme biti presežen, razen v primerih, ko je poseg del celovitejše
ureditve prostora in so za to izdelane posebne strokovne podlage. |
|
|
69. člen |
|
|
Gradbene parcele se določajo glede na funkcijo objekta in
zemljišča. Pozidanost gradbenih parcel je maksimalno 30%. |
|
|
70. člen |
|
|
Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje
oziroma drugih objektov toliko, da ni motena sosednja posest, da je
možno vzdrževanje objektov in da so zagotovljeni pogoji bivanja in
vzdrževanja. Minimalni odmik od parcelne meje je štiri metre, med
objekti pa osem metrov. V primeru soglasja sosedov je lahko odmik tudi
manjši. |
|
|
Odmiki od komunalnih in energetskih vodov ter naprav
morajo biti v skladu s predpisi in normativi za posamezne vrste teh
vodov in naprav. |
|
|
MERILA IN POGOJI ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE POSEGOV |
|
|
71. člen |
|
|
Gradnja infrastrukturnega omrežja se mora oblikovno in
glede uporabe materialov vključevati v naravno in grajeno okolje. |
|
|
72. člen |
|
|
Pri oblikovanju objektov in vzdrževalnih delih na njih je
treba upoštevati značilnosti koroške arhitekture: |
|
|
– podolgovat tloris, |
|
|
– etažnost K + P + M, višina podzidave kapnih leg je
največ 0,8 metra, |
|
|
– simetrična dvokapna streha s šopi, naklon strešin 37–45,
slemenitev v smeri daljše osi, |
|
|
– kritina so lesene deske – šitlni, opečni bobrovci ali
zarezniki v rdeči barvi, |
|
|
– fasade morajo biti svetle barve, v kombinaciji z lesom v
temni barvi. |
|
|
73. člen |
|
|
Pri oblikovanju okolice objektov je treba upoštevati: |
|
|
– za ograje se lahko uporabi le živa meja do višine enega,
odmaknjena en meter od roba prometnih površin, |
|
|
– protihrupna zaščita se izvede z zasaditvijo, izjemoma z
drugimi rešitvami, |
|
|
– gradnja opornih zidov je izjemoma dovoljena, če to
zahtevajo pogoji za gradnjo. |
|
|
MERILA IN POGOJI ZA POSEGE NA PREDLAGANIH OBMOČJIH VARSTVA NARAVE |
|
|
74. člen |
|
|
Na območju PUP 16 so opredeljena predlagana območja
varstva narave: |
|
|
– ekološko pomembno območje, |
|
|
– naravne vrednote. |
|
|
OHRANJANJE NARAVE |
|
|
75. člen |
|
|
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve,
izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območji
ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu
»Naravovarstvene smernice za Spremembe in dopolnitve prostorsko
ureditvenih pogojev za območje občine Ravne na Koroškem (ZRSVN OE
Maribor, september 2003), ki so priloga temu odloku in se hranijo na
sedežu Občine Ravne na Koroškem. |
|
|
Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
na območju, ki se ureja s tem aktom, in je ta načrtovan na naravni
vrednoti, zavarovanem območju ali območju biotske raznovrstnosti, je
treba pred začetkom izdelave projekta pridobiti naravovarstvene pogoje,
k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje, in sicer za
tista območja oziroma za tiste vrste posegov, za katere je to določeno v
naravovarstvenih smernicah. Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno
soglasje izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. |
|
|
76. člen |
|
|
Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom, se šteje, da je
naravovarstveno soglasje k projektnim rešitvam že pridobljeno z dnem
izdaje naravovarstvenega mnenja k lokacijskemu načrtu. |
|
|
77. člen |
|
|
Vsi objekti morajo biti praviloma grajeni v oddaljenosti
ene sestojne višine (ok. 30 metrov) od roba gozda. |
|
|
Gradnja pomožnih gospodarskih objektov v gozdu praviloma
ni dovoljena. |
|
|
Krčitve gozdov za kmetijske namene so možne v okviru
obstoječih kmetij, na površinah,kjer v strokovnih dokumentih Zavoda za
gozdove Slovenije ni evidentiranih ekoloških ali socialnih funkcij na
prvi stopnji poudarjenosti. Lastnik zemljišča mora pridobiti mnenje
ustrezne kmetijsko-svetovalne institucije o primernosti površine za
kmetijsko obdelavo in o smiselnosti povečanja obdelovalnih površin za
nadaljnji razvoj kmetije. |
|
|
Razpršena gradnja stanovanjskih hiš in objektov občasnega
bivanja na območju z ohranjenimi tradicionalnimi oblikami poselitve
(krajina celkov, gorski travniki in pašniki) praviloma ni možna.
Območja, namenjena tovrstnim posegom, je treba predhodno opredeliti. |
|
|
Gozdne ceste, na katerih prevladuje javna uporaba
(povezujejo nastajajoča naselja z dolino), je treba prekategorizirati v
javne ceste. |
|
|
MERILA IN POGOJI NA OBMOČJU KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
78. člen |
|
|
Na zavarovanih in varovanih območjih in objektih so posegi
dopustni pod pogoji, ki jih predpisujejo varstveni režimi ali pod
posebnimi pogoji pristojne varstvene službe. |
|
|
Za vse posege na zavarovanih in varovanih objektih in
območjih ter pri posameznih spomenikih tudi vplivnih območjih je treba
pridobiti kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa
kulturnovarstveno soglasje. Kulturnovarstveno soglasje je treba
pridobiti tudi za posege, ki vplivajo ali je utemeljeno pričakovati, da
bodo vplivali na varstvo, ohranjanje in vzdrževanje kulturne dediščine. |
|
|
Na območju Strojne se nahaja območje kompleksnega varstva
kulturne dediščine Strojna, ki je opredeljena tudi v državnem
prostorskem planu. Posebna stopnja zaščite je predvidena za zaščiteno
kmetijo Janež na Strojni. |
|
|
TOLERANCE PRI NAMEMBNOSTI, OBLIKOVANJU IN GABARITIH |
|
|
79. člen |
|
|
Odstopanja so dovoljena ob upoštevanju konkretne lokacije
in konkretnih razmer na terenu, v skladu s soglasjem Zavoda za varstvo
kulturne dediščine. |
|
|
MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL |
|
|
80. člen |
|
|
Gradbena parcela se določi v projektni dokumentaciji glede
na funkcijo objekta in zemljišča. |
|
|
Pozidanost gradbenih parcel je maksimalno 30%. |
|
|
81. člen |
|
|
Gradbena parcela naj ne presega površino 800 m2; v
izjemnih primerih je možno povečati velikost gradbene parcele v skladu s
terenskimi razmerami. Odstopanje je treba v projektu strokovno
utemeljiti. |
|
|
Za počitniške hišice je velikost gradbene parcele največ
200 m2. Ograjevanje gradbene parcele počitniške hišice ni dovoljeno. |
|
|
MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE |
|
|
82. člen |
|
|
Zgradbe morajo biti odmaknjene od javnih cest pod pogoji,
ki jih določajo upravljavci cest. V območju varovalnih pasov je potrebno
pridobiti pogoje oziroma soglasje upravljavca ceste. Vsaka zgradba mora
imeti trajno zagotovljen dostop na javno cesto. |
|
|
Priključki na prometne površine morajo biti urejeni tako,
da ni oviran in ogrožen promet in da se ne poškodujejo prometni objekti.
Skupni priključki na prometnice se izvedejo tam, kjer je to možno.
Priključki na prometne površine se smejo graditi le s soglasjem
upravljavca. |
|
|
Pri graditvi in rekonstrukcijah cest se priključki
predvidijo v projektih. |
|
|
Za vse posege v 200 metrski varovalni pas železniške proge
je treba upoštevati določila Zakona o varnosti v železniškem prometu
(Uradni list RS, 85/00) in Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih ali
drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja naprav v varovalnem
pragovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list
SRS, št. 2/87 in 25/88) glede minimalnih dovoljenih odmikov. |
|
|
83. člen |
|
|
Pri zasnovi cestnega omrežja je treba upoštevati naslednjo
zakonodajo, normative in predpise: |
|
|
– Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97), |
|
|
– Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št.
30/98), |
|
|
– Uredba o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS,
št. 33/98), |
|
|
– Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na
javnih cestah (Uradni list RS, št. 16/00), |
|
|
– Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih
prometnih površin (FAGG, PTI 1991), |
|
|
– ostale tehnične normative, standarde in pravilnike. |
|
|
MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO OPREMLJANJE |
|
|
84. člen |
|
|
Pri gradnji infrastrukturnega omrežja se morajo upoštevati
naravne danosti v prostoru, gostota poselitve in funkcija območja, ki ga
napaja. |
|
|
V zaselkih in na območjih, kjer je že zgrajena
kanalizacija, javni vodovod in nizkonapetostno električno omrežje, se
morajo nove zgradbe s predhodnim soglasjem upravljavcev priključiti
nanje. |
|
|
Če zgradbe ni možno priključiti na javno kanalizacijo,
morajo biti odplake speljane v greznico v skladu s poprejšnjim
zdravstvenim soglasjem. |
|
|
MERILA IN POGOJI ZA ENERGETSKO OPREMLJANJE |
|
|
85. člen |
|
|
V postopku pridobitve projektne dokumentacije in pred
pridobitvijo gradbenih dovoljenj morajo posamezni investitorji pridobiti
soglasja za priključitev na distribucijsko elektro omrežje. |
|
|
86. člen |
|
|
V okviru možnosti je treba vzpodbujati razvoj daljinskih
sistemov oskrbe z energijo za potrebe ogrevanja naselij, predvsem z
zemeljskimi plinom, kjer to ni možno, pa z ekološko primernimi kurivi, s
poudarkom na obnovljivih virih energije. |
|
|
MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA IN UREJANJE VODA |
|
|
87. člen |
|
|
Za varovanje okolja, premoženja in ljudi je treba: |
|
|
– ugotoviti ničelno stanje onesnaženosti zraka – emisijske
vrednosti in določiti preventivne ukrepe pred prekomernim onesnaženjem
(Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v
zraku – Uradni list RS, št. 73/94), |
|
|
– zagotoviti protiprašno urejeno okolico živilskih obratov
(11. člen Pravilnika o higieni – Uradni list RS, št. 60/02) |
|
|
ter predvideti in zagotoviti: |
|
|
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja (če niso podani
s posebnim predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju
upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države), |
|
|
– potrebne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno
ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje
širjenja ognja ob požaru (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom,
se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarnovarnostni odmik med
stavbami), |
|
|
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila
(SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču), |
|
|
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnik o
tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni
list SFRJ, št. 30/91). |
|
|
88. člen |
|
|
Pri načrtovanju posegov v prostor se morajo upoštevati
tudi požarna tveganja, ki so povezana: |
|
|
– s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe
požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, |
|
|
– z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in
tehnoloških procesov, |
|
|
– z možnostjo širjenja požara med posameznimi
poselitvenimi območji. |
|
|
89. člen |
|
|
Na področju upravljanja z vodami je treba: |
|
|
– pri grafičnih podlagah vnesti tudi erozijska območja z
erozijskimi žarišči. Razlago, kaj pripada erozijskim območjem, je možno
pridobiti v Vodogospodarskih vsebinah prostorskega plana Slovenije
(Predlog vodogospodarskih vsebin za prostorski plan Slovenije, Končno
poročilo, FGG IZH, Lj. 10. 7. 2001), |
|
|
– posege na območju, kjer so zaznani erozijski procesi, v
fazi izdelave projektne dokumentacije posebej preveriti, |
|
|
– pri predvidenih posegih upoštevati varovanje priobalnega
zemljišča, in sicer pri vodotokih 1. reda (Meža) 15 metrov od meje
vodnega zemljišča in pri vodotokih 2. reda pet metrov od meje vodnega
zemljišča (Zakon o vodah (ZV-1), 14. člen, Uradni list RS, 67/02). Ti
odmiki morajo biti usklajeni s predvidenimi ureditvami strug vodotokov. |
|
|
90. člen |
|
|
Pri gradnji lokalnih vodovodov si morajo investitorji
pridobiti zdravstveno soglasje. |
|
|
Na zaščitenih – prispevnih območjih vodovodov, z izjemo
naprav vodovoda, zajetij, rezervoarjev in cevovodov, ni dovoljeno
graditi. |
|
|
91. člen |
|
|
Predvideti je treba vse potrebne ukrepe za zavarovanje
zalog in zdravstvene ustreznosti pitne vode: (poglavje 3.3 varstvena
območja Zakona o vodah – Uradni list RS, št. 67/02, 9. člen Zakona o
nalezljivih boleznih, Uradni list RS, št. 69/95), 10. do 13. člen
Pravilnika o zdravstveni ustreznosti vode – Uradni list RS, št. 46/97,
52/97, 54/98, 7/00, Odlok o zaščiti zajetih vodnih virov na območju
Občine Ravne na Koroškem – Medobčinski uradni vestnik, št. 11/89). |
|
|
92. člen |
|
|
Določiti je treba način oskrbe prebivalstva z zdravstveno
ustrezno pitno vodo in varno vodooskrbo, urediti ravnanje z odpadki,
tudi s komunalnimi odpadnimi vodami (zbiranje, odstranjevanje…), na
način, ki ne ogroža zdravja (10. do 13. člen Pravilnika o zdravstveni
ustreznosti vode – Uradni list RS, št. 46/97, 52/97, 54/98, 7/00 in 9.
člen Zakona o nalezljivih boleznih, Uradni list RS, št. 69/95). |
|
|
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
93. člen |
|
|
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati: |
|
|
– Odlok o PUP za območje Strojnske Reke (MUV, št. 17/89), |
|
|
– Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o PUP za območje
Strojnske Reke (Uradni list RS, št. 15/98), |
|
|
– Odlok o ZN Reka Graben 74 (MUV, št. 13/75), |
|
|
– Odlok o Spremembi ZN Reka Graben 74 – Strojnska Reka (MUV,
št. 17/89), |
|
|
– Odlok o ZN transportno skladiščne obrtno komunalne cone
Dobja vas (MUV, št. 17/84), |
|
|
– ZN »Brdinje 80« (MUV, št. 3/82). |
|
|
94. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 350-03-2/03-60 |
|
|
Ravne na Koroškem, dne 27. maja 2004. |
|
|
Župan
Občine Ravne na Koroškem
Maksimilijan Večko, univ. dipl. inž. l. r. |
|
|
|