Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur.  l. RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C) je Mestni svet Mestne občine Maribor na podlagi 23. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV št. 10/2011) je Mestni svet Mestne občine Maribor na svoji 19. redni seji, dne 2. julija 2012 sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja S 25 v Mariboru

SPLOŠNE DOLOČBE

1.   člen

(splošno)

Sprejme se občinski podrobni prostorski načrt za del S 25 (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod številko naloge: 8045.

2.   člen

(vsebina OppN)

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del S 25, v nadaljevanju odlok, določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, možna odstopanja ter obveznosti investitorjev.

Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi grafični del in priloge.

I.   OBMOČJE OPPN

3.            člen

(opis območja)

Območje OPPN se nahaja na jugozahodnem delu Maribora, med Lackovo cesto in Zvezno ulico.

Območje izdelave OPPN zajema parcele ali njihove dele,

− k.o. Pekre: 599/3,600/3, 601/1, 602/2, 602/4, 603/1, 603/4, 606/11, 606/12, 606/13 in 745/1-del;

− k.o. Zgornje Radvanje: 447/4-del, 447/5, 447/8-del, 447/9, 745/1 in 1183/2-del.

Območje obdelave meri ca 6,1 ha .

4.  člen

(namenska raba območja)

Osnovna namenska raba: stavbno zemljišče v ureditvenem območju za poselitev – ureditveno območje naselja.

Podrobnejša namenska raba: stanovanjske površine z dopolnilnimi dejavnostmi: mirne dejavnosti, ki so po emisijah ustrezajoče bivalnemu okolju in za katere ni treba izvesti presojo vplivov na okolje.

II.    UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

5.   Člen

(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)

Načrtuje se izgradnja stanovanjskega naselja z vso pripadajočo gospodarsko infrastrukturo. Ob novi prometni mreži se načrtuje skupno 88 stavb, od tega 17 vrstnih atrijskih, 26 dvojčkov, 39 trojčkov ter 6 vila blokov. Novo prometno mrežo tvori cesta A, ki se pravokotno navezuje na Lackovo cesto ter cesta C, ki se pravokotno navezuje na Zvezno ulico. Vzporedno s cesto C je načrtovana cesta D, ki je zasnovana kot skupna prometna površina za motorni in nemotorni promet. Enako je zasnovana tudi cesta D, ki se navezuje na cesto A in se slepo zaključi. Načrtovana je tudi ureditev zunanjega prostora ter priključitev objektov na prometno in komunalno-energetsko infrastrukturo.

Za potrebe odvajanja odpadnih voda iz novo zgrajenih objektov bo potrebno v celoti izgraditi komunalno kanalizacijsko omrežje. Kanalizacijo je treba speljati v obstoječo kanalizacijo, ki poteka v Lackovi cesti in Zvezni ulici. Predvidena padavinska kanalizacija se spelje v Rožnodolski potok.

Za potrebe vodooskrbe predvidenega območja, je treba izvesti cevovode ustreznih dimenzij v novih prometnicah s krožno povezavo Lackove (PVC DN 225) in Zvezne ulice (LŽ DN 100) ter z izgradnjo krajših odsekov znotraj območja za možnost direktne priključitve novih uporabnikov.

Za napajanje predvidenih objektov na elektroenergetsko omrežje bo treba zgraditi novo transformatorsko postajo, srednjenapetostni kablovod in vključiti novo transformatorsko postajo v SN omrežje ter zgraditi ustrezni nizkonapetostni kabelski razvod.

Predvideno distribucijsko omrežje zemeljskega plina se naveže na obstoječe distribucijsko omrežje zemeljskega plina, ki poteka v Lackovi cesti in Zvezni ulici.

Predvideno TK omrežje se priključi na obstoječe omrežje v

Lackovi cesti.

6.   člen

(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje novogradenj)

Lega stavb je določena z gradbeno mejo in linijo ter je razvidna iz grafične priloge.

Stavbe A – atrijske stavbe

− tipologija: enostanovanjske stavbe - vrstne atrijske hiše;

− dopustne dejavnosti: stanovanja;

− dimenzije: 7 m x 7 m + 7 m x 16 m;

− etažnost: max. P + 1, pri etažah so upoštevane standardne višine stanovanjskih etaž;

− višina: max. 7,5 m;

− streha: enokapna, nad pritličnim delom ravna streha – terasa ali zimski vrt;

− glavni vhod in dovoz: s strani nove dovozne Ceste D;

− parkiranje: 1 PM v hiši, 2 PM se uredita na lastni parceli ob Cesti D.

Stavbe B - dvojčki

− tipologija: enostanovanjske stavbe - vrstne hiše;

− dopustne dejavnosti: stanovanja;

− dimenzije:7,3 m x 13,5 m;

− etažnost: max. P + 1+ M, pri etažah so upoštevane standardne višine stanovanjskih etaž;

− višina: max. 9,5 m;

− streha: dvokapna, kombinirana z manjšimi ravnimi deli strehe, itd… ki so kriti z pločevino ali drugim ustreznim materialom; nad garažo možna izvedba terase;

− parkiranje: 1 PM v garaži ali nadstrešnici ob hiši, 2 PM se uredita na lastni parceli ob Cesti D.

Stavbe C - trojčki

− tipologija: enostanovanjske stavbe - vrstne hiše;

− dopustne dejavnosti: stanovanja;

− dimenzije: 6 m x 12 m;

− etažnost: max. P + 1 + M, pri etažah so upoštevane standardne višine stanovanjskih etaž;

− višina: max. 10,5 m, ob cesti B max. 9,5 m;

− streha: enokapna, ob cesti B dvokapna, kombinirana z manjšimi ravnimi deli strehe, itd… ki so kriti z pločevino ali drugim ustreznim materialom.

Stavbe D – vila bloki

− tipologija: večstanovanjske stavbe – prostostoječe stavbe; − dopustne dejavnosti:

    − D1: stanovanja;

 − D2: stanovanja in mirne dejavnosti v pritličju; možnost umestitve javnega programa (npr. vrtec ali dnevni center za starejše osebe);

  − dimenzije (brez balkonov):12,6 m x 24 m + 2,8 m x 5,4 m;

− etažnost: max. P + 2 + M, pri etažah so upoštevane standardne višine stanovanjskih etaž; možnost izgradnje kleti – podzemne garaže, v kolikor bo to po pridobitvi hidrološke študije mogoče;

− višina: max. 13,0 m;

− streha: enokapna,kombinirana z manjšimi ravnimi deli strehe, itd… ki so kriti z pločevino ali drugim ustreznim materialom;

− v primeru umestitve javnega programa je možna združitev objektov D2 v pritličju (znotraj gradbene meje).

V ureditvenem območju je, v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, dovoljena postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:

− pomožni objekti za lastne potrebe;

− ograje;

− pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni, energetski in komunalni objekti);

− vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (igrišče za šport in rekreacijo na prostem, kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza);

− urbana oprema - otroško igrišče.

Na jugozahodnem delu ureditvenega območja OPPN se uredi športno igrišče dimenzij ca. 16m x 28 m.

V osrednjem delu območja, ob potoku, so predvidena otroška igrišča za različne starostne skupine, ki se uredijo v skladu z normativi za urejanje otroških igrišč. Pri oblikovanju otroških igrišč je potrebno zagotoviti igrala predvsem za najmlajše starostne stopnje (3 - 6, 6 - 12 let).

Postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov ne sme onemogočati ali ovirati odvijanje prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

Pomožne objekte za lastne potrebe je dopustno postavljati 4 m od parcel cest ter 1 m od ostalih parcelnih mej, razen če je v graMedsosedska ograja je lahko lesena ali žična ali sajena (7. člen) je lahko višine maksimalno 1,8 m. Dovoljen je betonski »cokl« maksimalne višine 0,5 m. Lahko se gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo, drugače je lahko postavljena največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi. Prepovedano je ograjevanje PM ob cestišču.

Objekt razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin. Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom.

Zbiralnici ločenih frakcij (ekološki otok) je treba pokriti z nadstrešnico. Velikost zbiralnice ločenih frakcij zagotavlja prostor za postavitev treh zbirnih posod s prostornino 1100l in ima možnost širjenja. Pogoji oblikovanja se določijo v projektni dokumentaciji.

Z izvedbo vzdrževalnih del se ne sme spreminjati dele ali celotne fasade objektov. Zunanje dele klimatskih naprav je potrebno načrtovati in namestiti na fasado tako, da ne bodo vidni in s svojim obratovanjem ne smejo vplivati na kakovost bivalnega in delovnega okolja.

7. člen

(pogoji za ureditev zunanjih površin)

Usmeritve za ureditev zunanjih površin znotraj območja obdelave so razvidne iz grafičnega dela OPPN. Uredijo se tako, da funkcionalno in oblikovno dopolnjujejo program odprtega prostora.

Javni prostor sestavljajo: zelenice, drevoredi ob novih cestah, športno in otroško igrišče, pešpoti in ostali elementi ureditev. Natančna ureditev odprtih površin, izbira rastlinskih vrst, oprema športnega in otroških igrišč, izbira tlakov, svetil, klopi, miz, infrastrukture za hišne ljubljenčke itd. se natančneje določi v projektni dokumentaciji. Zaradi prepoznavnosti je potrebno zagotoviti enotno opremo oprtega prostora (tlak, svetila, koši za odpadke, igrala itd.) in enotno zasaditev v posameznem segmentu zasnovane zazidave, ki predstavlja zaključeno celoto. Vrsta dreves in natančni pogoji za njegovo ureditev se določijo v projektni dokumentaciji. Število dreves se določi glede na število parkirnih mest, in sicer 1 drevo / 4 parkirna mesta.

Na parcelah, pripadajočih enostanovanjskim stavbam, se uredijo tlakovano ali asfaltirano dvorišče, vključno z urejenima parkirnima mestoma ob cesti, nadstrešnico ali garažo ob stavbi, odvzemnim mestom za smeti, teraso ipd.

Sajena živa meja maksimalne višine 1,8 m se postavi tako, da je omogočeno vzdrževanje z lastne parcele. S soglasjem soseda je možno živo mejo postaviti tudi na parcelno mejo. Sajena živa meja ne sme onemogočati ali ovirati odvijanje prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir.

Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir.

III.   ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV A

GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

Zasnova projektnih rešitev prometne infrastrukture

8.   Člen

(splošno)

Na severovzhodu meji obravnavano območje na obstoječo Lackovo cesto LG 247770 (odsek 247773), na jugu pa je območje navezano na Zvezno ulico LK 248970 (odsek 248971).

V OPPN je predvidena rekonstrukcija obstoječega dela Zvezne ulice in dograditev neizgrajenega odseka od Ul. Bruna Gobca do Lackove ceste. Cesta je predvidena kot dvosmerna dvopasovna s širino vozišča 6,0 m in obojestransko skupno površino za pešce in kolesarje širine 2,6 m. V območju križišča Lackova – Zvezna je treba priključek Zvezne ulice urediti tako, da bo jasen vstop v območje omejene hitrosti. Na odseku Zvezne ulice, od križišča na Lackovi cesti do Kosove ulice, se uredijo ukrepi za umirjanje prometa in v okviru prostorskih možnosti znotraj predvidenih in obstoječih parcel predmetne ceste tudi zelenica do 2,0 m širine na južnem robu vozišča, med voziščem in skupno površino za pešce in kolesarje.

Vsa dela v zvezi z ureditvijo povoznih površin se izvajajo le ob stalnem strokovnem geotehničnem nadzoru.

9.  člen

(notranje cestno omrežje)

Predvidene notranje ceste so poimenovane z delovnimi imeni cesta A, cesta B, cesta C, cesta D in cesta E.

Na cestno omrežje mesta je cestna poteza navezana s cesto A na Lackovo cesto in s cesto C na Zvezno ulico. Cesta A je dvosmerna dvopasovna s širino vozišča 6,0 m, enostranskim pločnikom širine 2,0 m na južni strani, enostranskim parkiranjem in podrejeno, preko spuščenega robnika, priključeno parkirno cesto E na severu območja. Cesta C je prav tako dvosmerna dvopasovna s širino vozišča 6,0 m, obojestranskim parkiranjem in obojestranskim pločnikom širine 2,0 m.

Cesta B, cesta D in cesta E so namenjene dovozu stanovalcev ter intervencijskih in dostavnih vozil do predvidenih stanovanjskih objektov. Zasnovane so kot skupne prometne površine za motorni in nemotorni promet (pešci, kolesarji), široke 6,0 m, z obojestranskim parkiranjem in morajo biti pri uvozu označene z ustrezno prometno signalizacijo. Cesta B se slepo zaključi, zato je na njej obračališče za interventna in dostavna vozila, je lahko namenjena tudi dovozu stanovalcev do stanovanjskih objektov na Lackovi cesti 99 in 99a.

Skupne prometne površine so na ceste višje kategorije priključene preko spuščenega robnika.

Notranja cestna poteza bo opredeljena kot območje omejene hitrosti »cona 30km«, skupne prometne površine za pešce, kolesarje in motorni promet pa kot »območje umirjenega prometa« z maksimalno dovoljeno hitrostjo 10km.

Predviden je dvignjen prehod za pešce na začetku območja omejene hitrosti (za križiščem Lackova cesta - cesta A). V križiščih ceste B, ceste D in ceste E je na krakih vstopov v cono umirjenega prometa predvidena sprememba teksture in ali barve obrabnega sloja.

V območju priključkov na obodne ceste je treba zagotoviti preglednost, ki jo je treba določiti s preglednimi trikotniki, ki upoštevajo predvideno hitrost na prednostni cesti. Preglednost je treba zagotoviti tudi v območju podrejenih priključkov skupnih prometnih površin.

10. člen

(mirujoči promet)

Površine za parkiranje osebnih vozil so predvidene kot obvoziščno parkiranje ob predvidenih cestah. Potrebno število parkirnih mest je treba določiti na podlagi podrobnih programov investitorjev v projektni dokumentaciji skladno z veljavnimi normativi v odvisnosti od dejavnosti. Parkirna mesta morajo biti odmaknjena od roba vozišča oziroma skupnih prometnih površin tako, da bo zagotovljena potrebna manipulativna površina pri uvažanju na parkirna mesta. Na vseh parkirnih površinah je treba urediti parkirna mesta za invalide.

11. člen

(peš in kolesarski promet)

Pešcem so namenjeni pločniki ob predvidenih cestah in skupne prometne površine. Ti morajo biti dimenzionirani in oblikovani tako, da omogočajo neovirano gibanje invalidom in neovirano srečevanje vsaj dveh oseb.

Ker je hitrost prometa na cestni potezi znotraj obravnavanega območja omejena na 30km, je kolesarska povezava skladno s kriteriji za izbiro tehnične oblike izvedbe kolesarskih povezav speljana po vozišču. Kolesarji uporabljajo tudi vse skupne prometne površine za pešce in kolesarje ter za motorni in nemotorni promet.

Pri ureditvi ploščadi in dostopov do objektov je treba upoštevati vsa določila veljavnega pravilnika o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb.

12. člen

(promet zaradi dostave in intervencije)

Izbrana širina predvidenih cest in dimenzije priključnih radijev zagotavljajo prevoznost za merodajna intervencijska in dostavna vozila.

13. člen

(javni potniški promet)

Po Lackovi cesti je speljana linija mestnega avtobusnega javnega potniškega prometa. Da bi zagotovili 5-minutno dostopnost iz obravnavanega območja do avtobusnega postajališča, bi bilo treba urediti dodatno postajališče na severni strani Lackove ceste v območju priključka predvidene ceste A.

Pogoji za komunalno in energetsko urejanje

14.  člen

(vodovodno omrežje)

Za potrebe vodooskrbe predvidenega območja, je treba izvesti cevovode ustreznih dimenzij v novih prometnicah s krožno povezavo Lackove (PVC DN 225) in Zvezne ulice (LŽ DN 100) ter z izgradnjo krajših odsekov znotraj območja za možnost direktne priključitve novih uporabnikov.

Treba je upoštevati Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Ur.l.RS, št. 24/07, 32/11)

Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu z veljavnim Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Po istem pravilniku je treba zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti morajo biti podtalni, pod prometnimi površinami, tako, da so dostopni ob vsakem času.

15. člen

(odvajanje padavinskih, komunalnih ter tehnoloških odpadnih vod)

Predviden je ločen sistem odvajanja padavinskih in komunalnih odpadnih voda.

Javna komunalna kanalizacija

Za odvodnjo obravnavanega območja je treba izgraditi vodotesno kanalizacijo v novo načrtovanih prometnih površinah, katera se bo navezala na obsteječo kanalizacijo v Lackovi cesti in na obstoječo kanalizacijo v Zvezni ulici

Za nemoteno odvajanje komunalno odpadnih voda na obstoječ javni kanalizacijski sistem je treba zgraditi navezovalno kanalizacijo po obravnavanem območju. Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi. Po njeni izgradnji je treba pridobiti atest o vodotesnosti.

Padavinska kanalizacija

Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v Rožnodolski potok.

Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi naj se speljejo direktno v Rožnodolski potok, odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin pa je treba urediti preko peskolovov in lovilcev olj.

Na iztoku v vodotok je treba načrtovati AB iztočno glavo v

območju iztoka pa predvideti protierozijsko zavarovanje dna in brežine z lomljencem. Izpust mora biti opremljen s protipovratno zaklopko.

16.  člen

(elektroenergetska infrastruktura)

Za napajanje predvidenih objektov na elektroenergetsko omrežje bo treba zgraditi:

-    novo transformatorsko postajo 10(20)/0,4 kV ustrezne izvedbe in moči,

-    srednjenapetostni kablovod in vključiti novo transformatorsko postajo v SN omrežje,

-   ustrezni nizkonapetostni kabelski razvod.

Javna razsvetljava

Tipi svetilk in drogov za javno razsvetljavo se določijo enotno. Svetilke se razporedijo tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom (varčne ali diodne svetilke). Razvod kablov javne razsvetljave se izvede v kabelski kanalizaciji elektroenergetskega razvoda. Javna razsvetljava se napajala iz predvidene TP.

Preprečitev svetlobnega onesnaževanja:

− Pri načrtovanju in gradnji razsvetljave cest in javnih površin je treba upoštevati predpise o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.

− Za osvetljevanje naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra; to so natrijeve plinske žarnice (nizkotlačne ali visokotlačne). Neprimerne so nizkotlačne in visokotlačne živosrebrne žarnice.

− Svetilke naj bodo neprodušno zaprte, da ne predstavljajo pasti za žuželke, in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.

− Osvetljenost javnih površin se zmanjša tako, da se med 23:00 in 05:00 del svetilk izklopi ali se vsem zmanjša svetilnost.

Novogradnja objekta, rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.

17. člen

(TK omrežje)

Predvideni objekti se bodo lahko vključili v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet centrale, za kar bo treba dograditi TK kabelsko omrežje in priključke pod pogoji upravljavca in naročiti projekt.

Obstoječe TK omrežje glede na pozidavo treba ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve.

Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del).

V sklopu načrtovanega telekomunikacijskega omrežja je treba predvideti in dograditi KRS omrežje. Zagotavljanje KRS signalov preko KRS omrežja bo možno z izgradnjo priključkov na kabelsko KRS omrežje.

18. člen

(plinovodno omrežje)

Za oskrbo predvidenih objektov z zemeljskim plinom je treba izvesti ustrezno dimenzioniran razvod distribucijskega omrežja zemeljskega plina po predvidenih ulicah s pripadajočimi ustreznimi hišnimi plinovodnimi priključki za posamezne objekte, ki se zaključijo s požarno pipo. Predvideno distribucijsko omrežje zemeljskega plina se naveže na obstoječe distribucijsko omrežje zemeljskega plina, ki poteka v Lackovi cesti in Zvezni ulici.

19. člen

(ogrevanje)

Ogrevanje je treba predvideti na ekološko sprejemljive energente kot so: zemeljski plin, biomasa, toplotne črpalke...

IV. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE

DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN

20.  člen

(splošno)

Z načrtovanimi ureditvami in ob upoštevanju ukrepov, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja, se pričakuje sprejemljiv vpliv na okolje, ki ne presega zakonsko dopustnih meja za posamezno sestavino okolja.

21.  člen

(varstvo pred hrupom)

Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju II. stopnje varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa. Gradnja naj poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del.

22.  člen

(varstvo pred onesnaženjem zraka)

V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih in rušilnih del je treba ob neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti ali drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje.

Treba je upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja zaščite pred onesnaženjem zraka.

23.  člen

(zaščita pred onesnaževanjem podtalnice)

Območje OPPN-ja se nahaja v širšem območju z oznako »VVO III« zalog pitne vode po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Ur.l.RS, št. 24/07, 32/11).

Odpadne vode, ki bodo nastale zaradi obratovanja dejavnosti so:

− padavinske vode s parkirnih površin in streh objektov, − komunalne odpadne vode.

Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:

− izvedbo iztoka padavinskih vod v Rožnodolski potok, je le tega treba načrtovati tako, da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine vodotoka. Opremljena mora biti s proti povratno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga vodotoka ustrezno zavarovana pred vodno erozijo z lomljencem v betonu po celotni brežini;

− treba je izdelati hidrološko hidravlično presojo ureditve Rožnodolskega potoka;

− komunalne odpadne vode iz obravnavanega območja je treba voditi v javno komunalno kanalizacijo;

− padavinske vode iz streh objektov se na desnem bregu Rožnodolskega potoka vodijo v vodotok preko zadrževalnika, z levega brega pa neposredno v vodotok;

− odvodnjo padavinskih odpadnih voda iz parkirnih in manipulativnih površin je treba urediti preko peskolovov in lovilcev olj, iz katerih se nato vode speljejo na desnem bregu preko padavinske kanalizacije v zadrževalnik, z iztokom v Rožnodolski potok, na levem bregu pa neposredno v vodotok;

− treba je izbrati takšne lovilce olj, ki bodo zadostili izračunu o dopustnem dotoku. pravilna dimenzioniranost lovilca olj se mora podati v tehničnem poročilu;

− pri gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;

− odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in v infrastrukturnih objektih na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje, z njimi je treba ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja;

− vsa dela po projektu je treba izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela;

− na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk);

− v času gradnje je treba zagotoviti zaščitne ukrepe v primeru razlitja nevarnih in škodljivih tekočin iz delovnih strojev (ogljikovodiki, PAH, maščobe in olja). Enaki ukrepi so potrebni za vse delovne stroje, ki bodo v času gradnje opravljali dela izven območja posega;

− izkopi niso dovoljeni, če niso izdelani več kakor 2m nad najvišjo gladino podzemne vode;

− gradbeni stroji na gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz iz gradbišča morajo biti tehnično brezhibna, da ne bi prišlo do kontaminacije tal in vode zaradi izlitja goriva ali olja. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati izven gradbišča, v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah;

− ob večjem deževju je treba izvajanje del z gradbenimi stroji v območju gradbene jame prekiniti, da se v primeru nesreče (npr.:v primeru razlitja naftnih derivatov) prepreči hitro in nekontrolirano pronicanje v nižje z vodo zasičene zemeljske plasti;

− prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen);

− lovilna skleda za zajem transformatorskega olja mora biti izvedena vodo in oljetesno kar je treba dokazati z atestom.

24. člen

(varovanje tal)

 Med gradnjo je treba:

− posege v tla izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal;

− z viški materiala iz izkopa gradbenih jam za temeljenje ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov;

− posebno pozornost posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je treba onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preiskati skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega odlagališča;

− na celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, ki so povezane z izvajanjem gradnje, zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod (v kolikor te nastajajo). To še posebno velja za primer nezgode z razlitjem ali razsutjem nevarnih snovi;

− na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa uporabljati tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo.

Po končani gradnji je treba odstraniti pomožne objekte in vse ostanke začasno deponiranih materialov ter primerno urediti površine.

25.  člen

(odpadki)

Z zemeljskim materialom od izkopov za temelje je treba ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.

Odpadke v času gradbenih del in po izgradnji je treba zbirati ločeno ter poskrbeti za njihovo dokončno deponiranje ali recikliranje.

Zaradi varovanja okolja in higiensko estetskih pogojev je zagotovljeno deponiranje in odvoz odpadkov v skladu z veljavnim občinskim Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki (MUV, št. 15/2003, 4/06).

Kosovne odpadke bo treba zbirati v kontejnerjih na za to določenih lokacijah.

Zbiralnico ločenih frakcij je treba pokriti z nadstrešnico.

26. čllen

(varstvo kulturne dediščine)

Na obravnavanem območju ni enot nepremične kulturne dediščine. Ker pa del načrtovane ureditve predstavlja odprte površine, ki še niso bile predhodno arheološko raziskane, je priporočljivo opraviti predhodne arheološke raziskave – predhodno oceno arheološkega potenciala v skladu z načrtom Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Zaradi varstva arheoloških ostalin je pred začetkom izvedbe zemeljskih del potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.

Ob morebitni najdbi arheološke ostaline je potrebno najdbo zavarovati nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvestiti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki ukrepa v skladu z določili arheološke stroke.

V. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

27.  čllen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

Obravnavano območje leži v potresni coni 7. stopnje po MCS lestvici (500-letno povratno obdobje s projektnim pospeškom tal 0,10 g) zato je treba temu primerno predvideti način gradnje.

V objektih, ki so določeni s predpisi, je treba zgraditi zaklonišča, v ostalih objektih je treba zagotoviti ojačitev prve plošče.

Območje urejanja ne leži na plazovitem, ali erozivnem območju in ni nevarnosti visoke podtalnice.

Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, je treba izdelati študijo požarne varnosti, za druge mora doseganje predpisov ravni požarne varnosti izhajati iz zasnove požarne varnosti, ki je del PGD dokumentacije.

V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.

Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.

− treba je upoštevati požarno ogroženost naravnega okolja,

− zagotoviti ukrepe varstva pred požarom v skladu z veljavno zakonodajo,

− treba je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje:

 − v sklopu OPPN je načrtovano hidrantno omrežje, katero se priključi na obstoječe vodovodno omrežje, ki nudi zadostne količine požarne vode,

 − v hidrantnem omrežju je treba zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov,

− treba je zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,

− zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov,

− dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN,

− treba je zagotoviti potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.

Med gradnjo je treba usposobiti in zagotoviti intervencijsko skupino za primer nepredvidenih nesreč in njihovo sanacijo.

28.  čllen

(vodnogospodarske ureditve)

Območje predmetnega OPPN-ja je delno poplavljeno z visokimi vodami Rožnodolskega potoka. Poplavne vode se razlivajo po levem bregu Rožnodolskega potoka v zgornjem delu in po obeh bregovih v spodnjem delu zazidave. Zato se zazidava na prizadetem delu območja razdeli v dve fazi, in sicer na zazidavo pred in po izvedbi razbremenilnika Rožnodolskega potoka v Pekrski potok:

− v prvi fazi se lahko izvedejo vsi objekti razen objektov C*;

− druga faza sledi po izvedbi razbremenilnika Rožnodolskega potoka v Pekrski potok ter obsega izvedbo objektov C*, čiščenje struge Rožnodolskega potoka v zgornjem delu zazidave, izvedbo nadomestnega premostitvenega objekta (ploščati propust na Lackovi cesti) in ureditev struge dolvodno od Lackove ceste v skladu s Hidrološko hidravlično presojo (HIGRA d.o.o. št. 963/11, Maribor; december 2011);

Gradbeno linijo je treba odmakniti 5m od zgornjega roba brežine Rožnodolskega potoka (priobalni pas).

Nulto koto zunanje ureditve je potrebno načrtovati nad koto minimalne gladine 100-letnih voda.

V neposredni bližini mokrišča se izvede zadrževalnik padavinskih vod, z iztokom v vodotok, ki nanj gravitirajo iz zazidalnega območja na desni strani Rožnodolskega potoka. Padavinske vode iz levega brega zazidalnega območja, se vodijo neposredno v vodotok.

Na cesti A je predviden cestni propust, ki ga je treba izvesti tako da nemoteno prepušča 100-letne vode z varnostno višino 0,5 m.

VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

29. člen

(etape)

Načrtovane ureditve je možno izvajati etapno, pri čemer je gradnja objektov C* možna šele po izgradnji razbremenilnika Rožnodolskega potoka v Pekrski potok.

Posamezne etape se oblikujejo tako, da predstavlja vsaka etapa zaključeno funkcionalno celoto z vsemi potrebnimi objekti in napravami za normalno obratovanje.

V primeru etapne gradnje severno od Rožnodolskega potoka, se izvede tudi neizgrajen odsek Zvezne ulice, od Ul. Bruna Gobca do Lackove ceste.

Ob realizaciji zazidave južno od Rožnodolskega potoka, je potrebno izvesti tako rekonstrukcijo obstoječega dela Zvezne ulice (znotraj območja OPPN) kot dograditev neizgrajenega odseka od Ul. Bruna Gobca do Lackove ceste.

VII. DOPUSTNE ODSTOPANJA

30. člen

(odstopanja glede novogradenj in odprtih površin)

Možna so odstopanja pri horizontalnih gabaritih za ±1 m. Treba je ohranjati enoten obuličen izgled t.j. odstopanja so mogoča, če se spremeni celotna lamela ali pa pri posamičnih objektih samo na dvoriščni – z ulice nevidni strani. Celotno lamelo stavb je možno prestaviti za max. 1 m, oziroma največ do roba parcele ceste. Odstopanja se presodijo v projektni dokumentaciji.

Z dovoljenjem lastnika sosednjega zemljišča so odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od parcelnih mej sosednjih zemljišč lahko tudi manjši kot predpisano s tem odlokom. Pri tem se ne sme poslabšati požarna varnost.

Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.

Vse višinske kote se v skladu s tem odlokom natančno določijo v projektni dokumentaciji na podlagi hidrološko hidravlične presoje in poročila o preiskavi tal in pogojih temeljenja novih stanovanjskih objektov. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov.

V projektni dokumentaciji je dopustno proste nezazidane površine okoli stavb, prikazanih v tem OPPN, urediti z enakimi elementi tudi drugače, vendar v skladu z veljavnimi predpisi.

Dopustne so spremembe namembnosti stavb za mirne storitvene dejavnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju (npr. hrup), in da velikost posamezne parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti (dodatno potrebno parkiranje in manipulacija na lastni gradbeni parceli).

31. člen

(odstopanja glede infrastrukturnih ureditev in parcelacije)

Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem podrobnim prostorskim načrtom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.

V primeru odstopanja od tehničnih rešitev pri prometni infrastrukturi je treba prilagoditi parcelacijo javnih površin.

Tehnični elementi za zakoličenje parcel se v skladu z navedenimi tolerancami določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.

Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV

32. člen

(obveznosti izgradnje komunalne opreme)

Investitorji so dolžni na svoje stroške zgraditi manjkajočo komunalno opremo, kot je načrtovana s tem OPPN in z občino pred izdajo gradbenega dovoljenja skleniti pogodbo o opremljanju v skladu z 78. členom Zakona o prostorskem načrtovanju.

Zagotovitev celotne komunalne infrastrukture in rekonstrukcija obstoječega dela Zvezne ulice in dograditev neizgrajenega odseka od Ul. Bruna Gobca do Lackove ceste je strošek investitorja.

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

33. člen

(občinski prostorski akti)

Z dnem uveljavitve tega odloka na ureditvenem območju iz 3. člena tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove mesta Maribor (MUV, št. 26/98, 2/2001, 14/2002).

34. člen

(vpogled OppN)

OPPN je na vpogled v Mestni občini Maribor na Uradu za komunalo, promet in prostor Sektorju za urejanje prostora, v Mestni četrti Radvanje in delno na spletni strani www.maribor.si.

35. Člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.